2012 – Kos Kecojević, Marjanovič Umek, Šušterič, Šimenc in Tašner: Za kakovost javnih vrtcev in šol

odraslih in otrok na oddelek (The provision of childcare services: A comparative review of 30 European countries, 2009).

V Sloveniji je največje dovoljeno število otrok v oddelkih prvega starostnega obdobja (starost otrok od 1 do 3 let) 14; v oddelkih drugega starostnega obdobja (starost otrok od 3 let do vstopa v šolo) pa 24.

Sklep (1): Najvišje dovoljeno število otrok v vrtčevskih oddelkih v Sloveniji je primerljivo s številom otrok v oddelkih v večini držav Evropske unije. Še več. Slovenija se glede na število otrok v oddelkih že zdaj – še posebno v oddelkih prvega starostnega obdobja – uvršča med države, ki so primerjalno na zgornji meji. Zviševanje števila otrok v oddelkih zato pomeni še dodatno poslabševanje pogojev za kakovostno predšolsko skrb in vzgojo otrok.

Velikost oddelka oziroma število otrok v oddelku pa je smiselno pogledati še v povezavi z razmerjem odrasle osebe/ otroci v oddelku. Podatki v mednarodnih primerjalnih analizah kažejo, da so v vseh nordijskih in nekaterih drugih državah razmerja otroci/odrasli v prvem starostnem obdobju ugodnejša kot v Sloveniji, v drugem starostnem obdobju pa je Slovenija bolj primerljiva z večino držav, čeravno je treba še zlasti paziti na to, da je skupna prisotnost vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljice v Sloveniji določena le za določeno število ur dnevno. Na Finskem, denimo, je razmerje odrasli/otroci 1:4 za otroke, stare od 0 do 3 leta (dnevni in poldnevni program), in 1:7 ali 1:13 za otroke, stare od 3 do 6 let (dnevni in poldnevni program); na Norveškem je razmerje odrasli/otroci 1:7–9 za otroke, stare od 0 do 3 leta, in 1:14–18 za otroke, starejše od 3 let; na Danskem je razmerje 1:3 za otroke, stare od 2 do 3 leta, in 1:6 za otroke, stare od 3 do 6 let; na Švedskem je povprečno razmerje za vse predšolske 11