ESCape: Diving into the univer-
SE of volunteEring and Solidarity at the
CentEr Mladih Koper
In the context of the celebration of European Youth Week, an event on this theme called “ESCape” was held. This event took place on April 17 at the well-known Koper Youth Center/ Center Mladih Koper. It was meticulously organized by three renowned organizations that made this meeting possible: At the head, the MOVIT Institute, after them, PINA and CMK, also, this event had the active participation of their respective volunteers.
The event was specifically designed for enthusiastic young people who are interested in exploring the rewarding world of volunteering and solidarity within the European framework. Volunteers from various countries such as Finland, Spain,
Italy, and Serbia, presented the program of the European Solidarity Corps (CES). This presentation was divided into several detailed sections. The initial segment focused on DiscoverEU, a component of the Erasmus+ programme that offers young people the chance to explore Europe, outlining its prerequisites and benefits. This was followed by a section on Youth Exchange, which was explained in a similar manner. The final and most extensive part of the presentation was dedicated to the European Solidarity Corps. With the only purpose of understanding the various youth programmes offered by the European Union, I offer a short summary of the programmes explained above:
The European Solidarity Corps (ESC): is a programme managed by the European Commission that offers young people aged 18-30 opportunities to volunteer or work on projects that benefit communities. Projects cover a wide range of fields such as education and training, citizenship and democratic participation, environment and nature protection, migration, culture, humanitarian aid and many others. ESC funding is awarded in the form of grants to organisations through calls for proposals. For participants, all costs are covered.
Youth exchange: allow groups of young people from different countries to meet, live together and work on common projects for short periods. These exchanges take place outside the school environment and can last between 5 and 21 days. Youth exchanges are open to people aged between 13 and 30.
DiscoverEU: is an action of the Erasmus+ programme that offers 18-year-olds the opportunity to explore Europe through learning experiences. Travelling mainly by train, participants will explore Europe's breathtaking landscapes and its wide variety of cities, towns and villages.
(For more detailed information check on youth.europa.eu, the oFficial site)
In addition, during ESCape’s event they shared their personal experiences and points of view, providing a unique and valuable insight into volunteering and all its advantages. Participants had the opportunity to obtain detailed information about everything related to volunteering, exchanges, and all the other opportunities that await them in this field. This event not only provided valuable information but also allowed participants to enjoy recreational activities: after the information session, everyone present enjoyed a karaoke session and tasty snacks. The atmosphere was vibrant, with songs from different countries resonating in the place and a great ambience accompanying the situation.
My experience:
As a current participant in the European Solidarity Corps (ESC) program, I am experiencing a transformative journey during my volunteering in Koper, Slovenia. My role as a volunteer involves creating promotional content, graphic design, illustration, photography, and editing. Each task is an opportunity to apply my skills and creativity, contributing to the community in a meaningful way. The diverse and dynamic environment of Koper offers a rich cultural experience that broadens my worldview and deepens my understanding of European solidarity. Also, it is a fantastic way of getting to know many people from all around the world. This time is not only enriching but also opens up potential future job opportunities. The practical skills I am gaining are highly transferable and sought after in the job market. Moreover, the networking opportunities are immense. I am getting to know people from different backgrounds, making connections that could lead to future collaborations.
On my perspective, the ESC program is an excellent platform for young people like me to gain practical experience while making a positive impact on the associations they’d collaborate with. It’s an enriching experience that shapes career aspirations and reinforces the commitment to community service. I am grateful for this opportunity and look forward to making the most of it, and I would encourage every young individual to apply and live such an experience. To sum up, “ESCape” was a fascinating and enriching event that sought to deepen participants’ understanding of volunteering and solidarity and reach out to them to immerse themselves in these experiences, while fostering an atmosphere of fun and multiculturalism all this posed as a healthy leisure alternative in a safe environment. This event proved to be an excellent platform for young people to learn about opportunities for them to grow, develop their skills and have fun.
author: alicia i. Pérez
#euYouthWeek
#yw2024
DOGODEK in druga besedila: Annie Ernaux
“Če stvari ne zapišem, potem niso dosegle svojega konca, bile so samo doživete.”
Že sam stavek na platnici me je pritegnil k branju. Točno s tem namenom sem tudi sama začela pisati svoj dnevnik. Včasih je stvari potrebno zapisati, da jim damo težo, da jih še enkrat predelamo in nato živimo dalje.
V pisanju Annie Ernaux, najdemo eno stalnico; to, da so bile njene knjige zadnjih 30 let natančno sestavljene iz opazovanja in spomina na resnične dogodke; vse mora biti natančno in dejansko, vse do zelo natančnih besed neke dobe, besed pesmi, točne barve puloverja, vse to je postavljeno v oprijemljive pripovedi.
In točno zaradi te natančnosti se mi je branje te knjige zdelo tako intimno, tako osebno. Besedila vključena v to knjigo pripadajo globoko osebni izkušnji, ki pa je hkrati zapisana tako, da deluje nevtralno, objektivno pravzaprav običajno in univerzalno. Annie, s tem ko piše o izkušnji ženske iz določenega okolja in določenega časa, hkrati piše v imenu vseh žensk. Tako dobro zna opisovati čustva, frustracije in občutke, da se je njen notranji monolog zdel tudi moj. Z lahkoto sem ga posvojila in na trenutke sem se mogla brzdati, da vsega ne bi doživljala tako intenzivno kot ona. Besedila so kratka in intimna. Na trenutke jih beremo kot dnevniške zapise, a časovna razlika med samimi dogodki in njihovim zapisom nam nudi pogled z distance, ki doda težo in je še kako pomemben za refleksijo tako zgodovinskih dogodkov kot lastnega jaza. Opazujemo lahko kako se Annie iz zgodbe v zgodbo razvija in raste. Na borih 188 straneh jo čez štiri zgodbe spremljamo vse od študijskih do njenih zrelih let. Poleg samega načina pisanja pa so me pritegnile tudi teme o katerih piše. To ni roman, to ni ljubezensko zgodba. To je besedilo, ki se zavzema za pravice žensk. Za pravico do splava, pravico do užitka in promiskuitete in pravzaprav splošno pravico do enakopravnosti. Teme se dotikajo smrti, ljubezni, spolnosti in erotike in v njenih stavkih ni prostora za olepšave in skrivanje resnice. Tako do podrobnosti natančno opisuje izkušnjo splava, ki jo lahko marsikdo bere z ogorčenjem ali odporom. A kot pravi avtorica: “ Kakršnakoli doživeta izkušnja podeljuje neodvzemljivo pravico do zapisa. Nobene manjvredne resnice. In če v poročanju o tej izkušnji ne bi šla do konca, bi pripomogla k zastiranju stvarnosti žensk in se postavila na stran moške dominacije sveta”. In mogoče se bomo ob prebiranju tega še malo bolj zavedale_i, da izborjenih pravic ne smemo jemati kot samoumnevnih in zakaj je tako pomembno zagotoviti dostop do varne umetne prekinitve nosečnosti za vse.
Prebrala in povzela: Tia Valand
Ali se spolu podeli lovorika?
[RAZSTAVA]
V petek, 12. aprila 2024, smo v CMK-ju gostili osebe iz zavoda TransAkcija, ki so v naši dvorani postavile svojo razstavo s katero praznujejo mednarodni dan vidnosti transsponih oseb. Če ste zamudile_i priložnost, da bi si razstavo ogledale_i v živo nič ne de, saj smo se odločile_i, da jo ovekovečimo tudi v našem magazinu.
V spodnjih vrsticah pa si med foto utrinki razstave preberite še razstavno besedilo.
Kurator: Nuka Horvat
Fotografija: Urša Rahne
3D modeliranje: Beti Frim
Razstavno besedilo: neo
Razstava zajema serijo šestih obdelanih fotografij, ki se (pre)levijo v platforme za – bodisi invaziven bodisi prepletajoč se – poseg 3D objekta, ki ponazarja “spol”. Serija sprašuje, kako se trans* osebe doživljamo v različnih prostorih, od javnih do zasebnih, kaj ti prostori potrebujejo od nas in kaj me_i potrebujemo od njih; kako v raznih kontekstih različni deli naših identitet in izrazov pridejo na plano –ali pa se skrijejo. Govori o vidnosti, ukoreninjenosti, ohranjanju in razkroju spola.
Tej razstavi se podeli lovorika, kot se podeljuje cenjenim družbenim strukturam, zaščitenim pred škodo, ki jo povzroča kontekst. Ovekovečeni sistemi, brez preteče nevarnosti kolapsa.
subjekt, lomeč se, in njegov odsev (nekoliko preveč 2D):
ko je nekaj vidno, ni nujno vidno iz vsakega zornega kota enako, niti ni nujno, da se iz vseh kotov sploh vidi. ni nujno, da je tisto, kar je vidno, tudi videno in ni nujno, da se s tem, ko se nekaj vidi, to tudi razume. ko je nekaj vidno, je vidno iz nekega razloga in na nek način; vidno postane ob nekem času, v nekem kontekstu in nekaj vidnega je, vsaj načeloma, najprej “nekaj”, preden je vidno.
da je nekaj “nekaj”, pa se lahko hitro razpravlja, kje, čemu, komu, kako in zakaj je nekaj “nekaj”. zakajev, kajev in kakojev je cela vrsta, ko je nekaj spoznano za nekaj; še več, ko je nekaj “nekaj” na nek način, ki je izven, onkraj ali pa drugače od. (ni vidnosti brez gledanja, opazovanja, pogledovanja.)
tako kot “nekaj” ni nikoli samo nekaj, spol ni nikoli samo spol. kako se dela, kaže in živi, ima svoj kaj, kako in zakaj; ti pa so pogosto odvisni od tega, kdo gleda. težko bi tako rekla, zakaj točno vidnost tokrat, čemu, komu; ko se gleda v spol kot tak. (vem, kako sem gledan, ko sem najprej spol. kako “sem” takrat, neizbežno, v razmerju s tem, kako “smem biti”. vdor v kontekst.)
tako morda vidnost spolu kot takemu —
spolu anticiklonu, ki se useda nad mizo nedeljskega kosila in kaplja v juho, začinjen s tradicijo in odgovornostjo; spolu abscesu krvosesu, ki leze iz odtokov, polzi po dnu javnih bazenov, čaka v vrsti na pošti in prodaja solato na tržnici, tuj, odtujajoč; spolu strupeni megli pajkovki, ki preži za vrati ambulante, v kartoteki, pri vpisu, izpisu, podpisu, s priokusom nesorazmerij moči in odvzete avtonomnosti;
pa spolu lesketu, ki koketira v znoju kvir teles, v transu med “svobodno” in “bližnjo”; spolu
skrbnemu
čuvaju, ki drema med vrsticami neštetih samoizrazov skupnosti; spolu sogovorniku intime, ki prisluhne in se odziva, ko je pripoznan, neomejevan, vštet; spolu nežnosti, ki prede v prostorih, ki jih vodi sprejemanje;
spolu sili, ki brni in sije in lovi sapo, ko se delim, poljubljam, ko sem si blizu;
spolu kot tudi tej kul stvari;
spolu, ki je vedno nekako med nami, nikoli pasiven,
nikdar samo čakajoč (pričakujoč),
ne prav pokoren ali brez namena;
spolu, h kateremu se oziramo; včasih v znak, da ga vidimo, gledamo, presojamo;
ki ga gnetemo, seciramo, premikamo, ki ga ljubimo, sovražimo, zavračamo, slavimo;
ki ga delamo in do katerega nikdar nismo pasivne,
ne v čakanju (v anticipaciji),
ne prav pokorne ali brez namena
(ne uničiti spol — gledati ga, kako nastaja)
*Projekt financiran s strani EU v okviru Evropske solidarnostne enote.
O Transakciji
Zavod Transfeministična Iniciativa TransAkcija je prva trans specifična organizacija v Sloveniji. TransAkcija je kvir, trans-specifična in transfeministična nevladna organizacija, ki vključujoče, transparentno in intersekcionalno dela v področjih zagovorništva, socialnega varstva, informiranja in izobraževanja ter
gradnje skupnosti kvir, trans in drugih oseb spolno nenormativnih identitet in izrazov.
Foto: Angela Medina
Foto: Angela Medina
Foto: Alicia Ibn-rass
Foto: Angela Medina
Foto: Angela Medina
Foto: Helin Leini
Foto: Angela Medina
Foto: Alicia Ibn-rass
Foto: Alicia Ibn-rass
Foto: Alicia Ibn-rass
