HITRA MODA IN ZAKAJ

Zdaj, ko se je menjalo vreme je treba hitro v šoping po novo garderobo, ne? In seveda naš budget ni ravno v vrtoglavo visokih številkah zato računamo, kako bi za svoj denar dobili največ najnovejših modnih kosov. Ampak a se sploh zavedamo, da se za nizko ceno, ki jo plačamo za izdelek, skrivajo presenetljivo visoki okoljski in družbeni stroški?

Tako imenovana hitra moda, je izraz, ki se uporablja za opis hitre proizvodnje oblačil, ki je zasnovana tako, da nastajajo izdelki slabše kakovosti, ki se lahko prodajajo po smešno nizkih cenah. Ta trend je v zadnjih letih postal vedno bolj priljubljen in močno vplival na potrošniške navade, za seboj pa pušča mnogo negativnih posledic. Medtem ko negativni vplivi modne industrije v smislu onesnaževanja, porabe vode, emisij ogljika, človekovih pravic in neenakosti spolov naraščajo, je potreba po prehodu na trajnostno modo vedno očitna.

Modna industrija predstavlja pomemben del gospodarstva današnjega časa. Vredna je več kot 2,5 bilijona dolarjev in zaposluje več kot 75 milijonov ljudi po vsem svetu. Količina oblačil proizvedena med leti 2000 in 2014 se je podvojila, ljudje so kupovali vedno več, življenjska doba teh oblačil pa je postajala vedno krajša. Hitra in poceni moda je spremenila način kako dojemamo oblačila in naš odnos do njih - logika nas vodi v prekomerno potrošnjo ohranjanje oblačil in njihovo negovanje ni več v modi. Zaradi slabe kvalitete oblačil pa tudi izmenjavi in nakupovanju oblačil iz druge roke že grozi kolaps. Nizko kvalitetna oblačila sintetičnih materialov so namreč po več pranjih že neuporabna in neprimerna za nadaljno prodajo.

HITRO NI VEDNO DOBRO In zakaj je ta prekomerna, hitra in poceni proizvodnja slaba?

Prvo kot prvo, za seboj pušča polje nesnage. Izsušuje vodne vire, onesnažuje reke, oceane polni z mikroplastiko in gradi gore odpadkov. Odgovorna je za 8-10 % svetovnih emisij ogljika in skoraj 20 % odpadne vode.

Destruktivna moč modne industrije pa se ne konča pri uničevanju narave saj so neposredno prizadeti tudi ljudje. Tekstilne delavke (predvsem ženske v državah v razvoju) so, zaradi slabih, oziroma ne-obstoječih, zakonov o delu, pogosto prisiljene dolge ure delati v grozljivih razmerah za minimalno plačilo. Njihovo zdravje je ogroženo zaradi različnih kemikalij uporabljenih v proizvodnji ter zaradi nezagotavljanja varnih delovnih pogojev in ustreznih higienskih razmer. Mnoge blagove znamke so sposobne prodati ogromne količine oblačil po izjemno nizkih cenah saj sklepajo pogodbe z dobavitelji iz manj razvitih držav. Ta podjetja nato oddajo proizvodnjo neregistriranim proizvajalcem, ki jim ni treba upoštevati nobenih zakonov. Kršijo se tako okoljevarstvena priporočila kot človekove pravice (govorimo tudi o prisilnem in otroškem delu).

Hitra moda ima torej mnogo negativnih vplivov na okolje, delavce in konec koncev tudi potrošnike. In prav mi, potrošniki lahko naredimo razliko, če se odločimo za podporo blagovnim znamkam, ki dajejo prednost trajnostnim in etičnim praksam, pa tudi z zmanjšanjem lastne potrošnje in sprejemanjem bolj ozaveščenega pristopa k modi.