CMK magazin #61

Fotka meseca

UVODNIK UVODNIK

Okrogla 60. številka našega magazinčiča je izšla pred dobrimi tremi meseci, kar pomeni, da je za nami še eno poletje. Upamo, da ste nas uspeli obiskat v MCMCju na Markovcu, sploh tisti, ki si to obljubljate že veliko časa :D in pa tudi tisti, ki ste na kakšen vroč poletni dan stali pred CMK-jem, buljili v obvestilo na naših vratih in si mislili: “Ma koša, kaj ta cmk ni več odprt?”

Markovec, naš poletni brat, je z letošnjim poletjem v svojem krogu obiskovalk in obiskovalcev pridobil kakšno novo osebo ali dve, upamo pa, da se vas še veliko opogumi, se povzpne na to Markovo goro in nas obišče v bunkerju.

Kaj vse te čaka tukaj? Glej nov Polonin plakat → <3

Velikokrat vas spomnimo, da sta CMK in MCMC opremljena s kalčetom, ping-pong mizo, glasbeno opremo ter z družabnimi in VR igrami. Premalokrat pa poudarimo, da imate pri nas na voljo še veliko več: podporo in spodbudno besedo, ko ste v skrbeh, ko imate prepolne misli in

ko ne veste več, kam bi se obrnili. Ko je za vami še en težek dan / teden / mesec in potrebujete vodilo, nasvet ali pa samo nekoga, da vas posluša. Ko se vam zdi, da ste “čudni”, smo mi čudni z vami. Mogoče vam kdaj prijatelji_ce ali starši ne zmorejo pomagati, ali pa jih nočete bremenit z nekaterimi težavami. Morda smo lahko takrat mladinski delavci tukaj za vas, da vas brez obsojanja in s sprejemanjem poslušamo, vas slišimo. Da z vami podelimo kakšno izkušnjo ali pa pogled iz drugega zornega kota. Zagotovo ne bomo vselej vedeli vsega, lahko pa vas poskušamo usmeriti. In če morda ne veš, kako pristopiti do nas - ne razmišljaj preveč. Pridi kej mimo in podruži se z nami. Kar naenkrat spoznaš še veliko dobrih ljudi in ugotoviš, da v nobeni stiski nisi več sam_a! :)

Lana Kocjančič

Predstavitev mladinskega dela @CMK 20.00

Literarni večer: Obalne rime @CMK

Delavnica: Dihanje in gongi @MCMC 19.00

19.00

Potopisno predavanje: Peru, Ekvador @CMK 17.00

Gledališče PEF: 8 žensk (komedija) @CMK

20.00

Rap vs. Poezija @CMK 19.00 Đemka #13 @CMK 19.00-22.00 Pub Quiz @CMK 18.00-20.00

Oktober 2022

Četrtek Petek

18.00

Predavanje: ‘Kdo je glavni: ti ali stroj?’’ @CMK

20.30

Koncert: CMK Studio Live vol. 3 @CMK

Sobota

20.30

Koncert: Syndrome of unplugged vol. 1 Rosspik, Mark Godina in Zina Ban @CMK

16.30

Kako se kot mlad umetnik postaviti na trgu @CMK

20.30

Koncert: CMK Studio Live vol. 3 @CMK 20.30

Koncert: CMK Studio Live vol. 3 @CMK

19.00

Stylo – modna revija mladih oblikovalcev @Protokolarnoprireditvena dvorana sv. Frančiška Asiškega

18.00

Zeleni večer @CMK

20.30

Koncert: Ansambel Vinotoch bend + Space Unicorn on Fire @CMK

20.30

Oktoberfest v CMK @CMK

20.30

Metal koncert: The Canyon Observer & »surprise« @CMK

Napovednik

Pendrek kontest 2022 Intervju:

Mesečna čačkarija

Balkan River Tour

Muzej Marie Sklodowska-Curie

Intervju: Porto Morto

Poletje

PENDREK KONTEST 2022

hudimi Pendrek majicami, ki jih boste lahko našli tudi v redni Obsešnovi prodaji, za muziko smo poskrbeli DJ Fogy, CLZ in Whynnel, za žejna grla ledeni čaji Sola, voda Zala, hladni pirčki, za lačna usta pa nepogrešljivi čevapčiči izpod peke Luke Mahneta.

V nadaljevanju se je udarilo še snake run kontest, ob reflektorjih in popolni temperaturi pa se je divjalo, debatiralo, plesalo in smejalo do poznih ur… zares poznih. Čas je bil za spanje – za ene v DIY skateparku Bali nad mestom, za druge v avtomobilih, za tretje v rentanih apartmajih. Ja, pretekle Pendrek konteste se marsikdo spomni z brezplačnim kampiranjem ob samem parku, ki je bilo letos žal onemogočeno, a drugo leto se bomo maksimalno potrudili, da izpeljemo tudi to in da s tem še povečamo obisk in združimo vse generacije skejterjev in ljubiteljev tovrstnih druženj.

Sobota, the day. Končno! Park se počasi polni, vročina ubija, mladina, dekleta in elita trenirajo svoje rune. Pa potem? Ob želji vseh, da bodo oblaki zgrešili Bonifiko, nam sreča ni bila naklonjena, dež pa se cca 2 uri ni ustavil, torej odličen čas za popivanje, prehranjevanje in neumne debate v bližnjih restavracijah. Zagrize ni skejterji so sušili park že med dežjem, beton se je hitro sušil in začelo se je muditi. Grozila je še ena nevihta čez par ur, zato je bilo nujno po-

Kje sploh začeti?

Zgodovina se je ponovila, zamenjale so se generacije, za menjal se je skate park, Koper pa še vedno ostaja Koper in Pendrek kontest je doživel po novno rojstvo. Končno!

Po dveh letih razvijanja idej in več kot desetih letih stagnaci je od zadnje izvedbe tega skate festivala nam je naposled le uspelo in pod streho spraviti od ličen dogodek. Dogajalo se je od petka 26. pa do nedelje 28. av gusta 2022, ko smo za začetek udarili eno hitrostno tapkanje za najmlajše in tudi za starejše. Odličen začetek sproščenega petka, ki ga je spremljalo skej tanje v parku, polni štanti z noro

trebno čimprej zasesti sodniške stolčke, ogre ti mikrofon in pripraviti vse 3 kategorije (fantje, dekleta, starejši) na čimprejšnji začetek. Kvalifi kacije so potekale sproščeno in temu je sledilo tudi nadaljevanje. Obisk se je povečal, gledalci so kapljali iz povsod, ležalniki Zavarovalnice Tri glav so se zasedli v prvih sekundah.

Piše: Marko Žumer - Fogy

Foto: Domen Dajčman, EKO in Sara Rihter

Kaj pa skejtanje? V prvi vrsti gre pohvalit prav vse prisotne – od domačinov do skejterjev, ki so prišli iz cele slovenije, seveda pa ne bi bil Pendrek kontest tak kot je, če ne bi med tekmovalci našli tudi kakšnega Italijana, Francoza in nepogrešljive hrvaške sosede. Mladina napreduje iz dneva v dan. Lokalni mulčki so naštudirali park v popolnosti, punce skejtajo in skejtajo tudi punčke pri šestih letih in to popolnoma brez treme. Ja, skejtanje v Sloveniji ima lepo prihodnost, kar pa so prikazali tudi tekmovalci prve lige – Chris Khan, Luka Bizjak, Žan Hameršak, Mitja Težak, Simon Stubelj in drugi. Tehnično, switch, flipi na grinde in slajde, nasmehi, aplavzi. To je tista prava energija in spodbujanje drug drugega, kar dela skateboarding lepši in boljši od drugih športov in aktivnosti. Elita se je v tem zaporedju tudi porazdelila prva mesta na odru za zma govalce (rezultate boste našli malenkost nižje) in si porazdelila tisoč evrov denarnega sklada v obliki čekov Zavarovalnice Triglav.

imela toliko nagrad, da se jih ne da našteti, z najbolj no

odprl usta prav vsakemu prisotnemu in kasneje še z me

so poskrbeli bendi Human Host Body, Pigs Parlament in

legenda novogoriškega skejtanja Pi-Joe.

Kaj

Nedelja. Utrujeno. Za marsikoga že tako, da ni zmogel še enega dneva, za preostale ase pa je sledil še bonus, ki je bil nepogrešljiv tudi v preteklih edicijah Pendrek kontestov – water jump. Brez dvoma gre za poslastico vsakega skejterja in ekskluzivo. S svojim skejtom pač ne greš v vodo vsak dan. Skoki so bili dolgi, visoki, nori, zabavni in seveda temu primerno nagrajeni z Obsešen deskami. Za nami in vami je vikend, ki si ga bomo vsekakor zapomnili. Brez vas, ki se boste našli v nasled njih vrsticah, ga ne bi bilo – Obsešen, Obala Ri ders, Dok 7, Zavarovalnica Triglav, Klub študen tov občine Koper, Center mladih Koper, Mestna občina Koper, Hidria, Biradiski, Klub Inde, Sola Slovenija, Zala Voda, vsi tekmovalci, vsi v or ganizaciji, kjer nikakor ne gremo mimo Aljaža Jermana, Ivota Valenčiča in Mitje Štrajharja, glasbeniki, fotografi, snemalci, oblikovalec fenomenalne Pendrekove grafike Tomi Vezjak AKA Vegan in vsi tisti, ki ste na kakršenkoli način po dprli ta tridnevni spektakel, ki se bo vrnil v še močnejši obliki tudi prihodnje leto.

Porto Morto je skupina, ki je pred kratkim nastopila v Centru mladih Koper. Z njihovim nastopom je temu kraju pustila prav poseben pečat. Je sedem članska zasedba v sestavi: Roko Crnić (basist in pevec), Hrvoje Klemenčić (klaviature, glas), Marijan Uroić (bobni), Matija Brajković (kitara), Matej Perić (bobni), Antun Aleksa (pozavna, glas) in Marin Živković (saksofon). Znani so po tem, da zelo radi eksperimentirajo z glasbo in njenimi žanri, človeka, ki jih posluša, pa vedno pustijo odprtih ust. V nekaterih njihovih komadih je prav izražen tisti «aha» efekt, ki se porodi poslušalcu. Jaz sem jih imela čast videti tudi na In Music festivalu v Zagrebu in name so pustili en velik umetniški pečat. Pogovarjala sem se z Rokom Crnićem, frontmanom, pevcem in basistom skupine. Uživajte.

Kdo si?

Moje ime je Roko Crnić. Sem basist in pevec skupine Porto Morto.

Kako ti je bilo danes všeč na festivalu? Zelo mi je bilo všeč. Na InMusicu smo nazadnje igrali točno pred petimi leti. Upam si trditi, da je tudi zaradi nas festival malo napredoval.

Povej mi nekaj o vaši skupini. V Sloveniji je ljudje še ne poznajo tako, kot bi jo mogli, pa bi jo želela predstaviti. Najbolj fascinantna stvar v tej skupini je to, da v Sloveniji še noben ne ve, da obstajamo. Ampak enkrat, ko nas bodo Slovenci odkrili, bo to postal najbolj priljubljeni slovenski band. Torej, zapomnite si: PORTO MORTO. Garantiran uspeh!

Kakšno glasbo igrate?

V bistvu je to miks vseh glasbenih podvrsti pop in rock glasbe z nekim specifičnim izrazom v besedilu. Priporočam vam, da poslušate Porto Morto in vam bo bolj jasno. Mi smo dejansko patentirali svoj žanr, ki se imenuje Porto pop. To bi morda lahko bil najbolj točen opis glasbe, ki jo igramo.

Pri nastopu imate zelo neobičajne kostime. Zakaj?

Vse, kar delamo, je del izražanja. Tako kot naši kostimi, tako tudi naši glasbeni spoti. Zdi se mi prav, da nič ne vzamemo kot dejstvo, ampak v vsako stvar želimo dati neko sporočilo. S tem želimo vcepiti v ljudi, ki nas poslušajo, sled inspiracije in kreativnosti ter jih spodbuditi, da tudi sami začnejo ustvarjati. Moje mnenje je, da kreativnosti dan danes kar precej manjka.

To je to. Najlepša ti hvala. Želim vam še mnogo lepih trenutkov na odru. Hvala tebi za intervju.

Intervju pripravila: Mojca Lubej Foto: Araks Misisyan

Izraz “drag” se v večini nanaša na moškega, ki se preoblači in igra žensko. Sam termin naj bi izviral že iz Shakespearovih časov, ko je bil uporabljen kot navodilo igralcem na odru. V tistih časih so moški igrali tudi ženske vloge, zato je kratica DRAG pomenila moškega, ki je «oblečen tako, da spominja na dekle» (Dressed Resembling A Girl, op. a.). Drag je osredotočen na spodkovanje zaostalih družbenih norm preko igranja s prikazom družbenega spola. Preko karikaturizacije lastnosti, ki so tako «temeljno» povezane s koncepti ženstvenosti in moškosti se lahko tako imenovane «drag kraljice ali kralji» predstavi jo kot fine gospe ali najbolj vroče lajdre - s tem pa podajo tako malen kostno kritiko, kot zabavno hudomušno vzdušje. Kot oblika umetnos ti pa združuje vse od glasbe, teatralnosti, plesa do kostumografije. “Koper je kot mesto zaradi svoje raznolike, pestre in predvsem unikatne zgodovine bil ve dno odporen strogemu občutku pripadnosti matični državi. S skupino mladih, čutečih te odprtosti smo se odločili to vzdušje izkoris titi in prirediti prvi koprski drag show,” nam je zaupal Martin Kodarin, idejni vodja prire ditve. “Koprska LGBT subkultura predstavlja prazno platno, čas je, da se jo poriše z vsemi možnimi odtenki,” je še dodal.

Prispevek pripravila: Martin Kodarin in Aljaž Novak, Foto: Araks Misisyan

Čezmejno sodelovanje tudi na LGBT sceni «Divas in bikinis» ni zgolj prvi koprski Drag Show, temveč tudi eden izmed prvih konkretnejših poskusov združevanja slovenske in italijanske LGBT scene in z njo korenito povezane drag subkulture. Nastopile so tri slovenske in tri italijanske uveljavljene drag kraljice. Na odru so bile Mentalika iz ljubljanske organizacije House of Dynasty, Karmen Daš iz mariborske House of Vulva, Iza Kunt iz ptujske House of Kunt, ter Lux, Empusa Myth in Rose Vic tor Grey iz vodilne tržaške organizacije House of Jo tassasina. Predstavo, ki sestoji iz dvanajstih krajših nastopov je dvojezično povezovala koprska drag kraljica Miss Pronunčatto, pred in po dogodku pa sta za vzdušje poskrbeli dve DJ-ki MSN_GF in Balana iz ljubljanskega kvir DJ kolektiva Ustanova.

“Koprska LGBT subkultura predstavlja prazno platno, čas je, da se jo poriše z vsemi možnimi odtenki.”

Martin Kodarin

Muzej Marie Skłodowska-Curie

Letos aprila sem bila v glavnem mestu Poljske, v Varšavi. Mesto sem si zelo želela obiskati iz dveh razlogov, zaradi muzeja Marie Skłodowska–Curie in zaradi rekonstrukcije starega mestnega jedra po bombnem napadu avgusta 1944. Nacistične enote so namreč uničile več kot 85% zgodovinskega središča Varšave. Po vojni je petletna obnova meščanov privedla do današnje natančne obnove starega mestnega jedra s cerkvami, palačami in tržnico. Je izje men primer skoraj popolne rekonstrukcije razpona zgodovine, ki zajema obdobje od 13. do 20. stoletja. Obnova starega mestnega jedra se je nadaljevala do sredine šestdesetih let pre jšnjega stoletja. Celoten proces je bil zaključen z obnovo Kraljevega gradu (za obiskovalce odprt leta 1984). Zato lahko rečemo, da je Varšava mesto feniksa, ki vsakič vstane iz pepela.

Pred obiskom Varšave sem pre brala knjigo Marie Curie in vera v sanje, avtorice Sasanne Leonard. Knjigo vsem svetujem v branje, saj predstavlja življenje Marie ali Manje (tako so jo klicali njeni najbližji) pred Nobelovo nagrado in Sorbono ter študijem fizike in kemije.

Kakorkoli, ko sem bila v mes tu sem brž pohitela do muzeja, kupila vstopnico, ki znaša za študente 6 zlotov (1,27€) ali za odrasle 11 zlotov (2,32€) in vstopila v Manjin svet. Hiša v ka teri je muzej je v centru starega (rekonstruiranega) mestnega jedra, ter v hiši, kjer je Manja živela z očetom, sestrami, bra tom ter ostalimi otroci, ki jih je njen oče poučeval. Razstava se prične spodaj, s kratkim filmom o njenem živl jenju, nato se dvigne v prvo nadstropje, kjer lahko spozna mo podrobne informacije o nje nem življenju in delu. Na voljo za ogled so njeni osebni predmeti, epruvete, zapisi, itd.

Marie Sklodowska-Curie se je rodila na Poljskem v Varšavi (1967), umrla pa v Franciji leta 1934 zaradi levkemije. Bila je prva ženska, ki je poučevala na Sorbonni ter prva ženska, ki je dobila Nobelovo nagra do - ne le ene, temveč dve. Na Sorbonni je srečala svojega bodočega moža Pierra Curieja, s ka terim sta skupaj proučevala radioaktivne snovi in leta 1898 odkrila, da uranova ruda vsebuje neznano snov, ki je bolj radioaktivna od urana, pridobljenega iz nje. Leta 1902 sta po dolgem neprestanem delu in še posebej pri prečiščevanju radijevega klorida odkrila dva nova kemijska elementa; prvega sta po Mariejini rodni Poljski poimeno vala polonij, drugega pa zaradi njegove močne radioaktivnosti radij. Za to odkritje in za nadaljnje preučevanje radija je leta 1911 prejela Nobelovo nagrado za kemijo. Curiejeva je poleg Paulinga edina, ki je prejela Nobelovo nagrado za dve različni znanstveni področji.

Po smrti njenega moža (Pierra) je zasedla njegovo mesto. Predavala je o radioak tivnosti in sorodnih vedah, pozneje pa je veliko dela opravila v svojem laboratori ju, kjer je izdelala študije o radioaktivnih organizmih. Poleg znanstvenega dela je vzgajala tudi svoji hčerki, Ireno in Evo. Med 1. svetovno vojno je organizirala 20 mobilnih sanitetnih avtomobilov z radioaktivnimi preparati, ki so jih zdra vniki uporabljali za pomoč ranjenim vo jakom na fronti. Obiskovala je lazarete, delila nasvete, postavljala aparate in poučevala strežno osebje. Večkrat je tudi sama preiskovala ranjence.

Življenje Manje ni bilo enostavno, saj je bilo za poljska dekleta zelo težko priti do višje šolske izobrazbe. Kljub temu, da je bila zelo uspešna v šoli se sprva ni odločila za šolanje v Franciji, zaradi tega, da bi finančno pomagala očetu. Nakar se je dogovorila s starejšo sestro, da ji bo pomagala pri študiju medicine v Parizu. Ona pa njej, ko bo zaključila študij. Sestra je obljubo držala in omogočila mlajši sestri študij. Med branjem knjige sem dobila preblisk, da v kolikor bom kdaj imela otroka, punčko, ji bom dala ime Manja.

Piše: Rok Rozman, Foto: Katja Jemec

Balkan River Tour

10

We opened our eyes in a rainy mor ning below the Arto-Blanca dam. The landscape was emitting a moo dy, dark and foggy feeling, just like we felt inside, reminiscing yesterday and knowing what’s ahead of us to day; 30 kilometers of flatwater on two big reservoirs.

Yesterday’s take out was today’s put in, but it looked completely diffe rent, as there was almost one meter difference in water level. Dams drastically change the dynamic of the flow and many animals and plants simply can’t cope with that. Others can and flourish, but they are mostly the invasive or non-native ones.

We were somehow dealing with it,

paddling in silence and observing the surrounding fields, hills and villages, imagining how much the whole scenery changed for locals. Used to living next to the river, they now live bellow a levee, which raised the le vel of the reservoir water well above their fields and heads. To us, kaya king at the level of people’s balco nies felt a bit frightening. If these earthen banks fail for some reason, like too commonly seen around the world before (earthquake, extreme flood, bad construction etc.), the ca tastrophe is inevitable. Would it be called a natural disaster or human foolishness? We don’t know, but we sure wish it will never happen and teach us a lesson the hard way…

Portaging the HPP Krško dam, surrounded with all kinds of promo-

tional boards, we felt that locals have been exposed to a whole lot of untruths about dams. The now artificial body of water brought us to the downtown of Krško and then we continued paddling into the biggest reservoir in Slovenia. Formed by the HPP Brežice dam and locally called Brežice sea.

But along the way over this huge ac cumulation of water, we came to the Krško Nuclear power plant. Evidently being a high security facility, we made sure to portage its cooling mecha nism dam and then sat down to take a moment and think about what we saw. It is sure a pretty big complex of buildings and it without doubt alte red the environment, it also warms up the Sava by using its waters to cool reactors, but a quick calculation

showed that this one power plant produces over 2 times more electricity than all 15 hydro power plants on the Sava. The production of nuclear electricity is pretty much constant and reliable and compared to building all these HPPs, its production costs weren’t that high. Maybe these can be some inputs for your thinking too…

The continuation of paddling placed us in the middle of Brežice sea in the hottest part of the day. Barren banks, no shade and smelly water, but there were still birds to be seen, a lot of them. Artificial islands at tracted terns and cormorants, birds that like big bodies of water, to the now carp packed water, a situation very much different to what there was before they flooded the river, its

gravel bars and surrounding forests. We stepped up the pace to shorten the scorching experience and portaged the HPP Brežice dam to end the ordeal.

Below it, we were back to what is left from the Sava. From this point on, there is not a single HPP dam, all the way to its confluence with Danube in Belgrade, Serbia. Our spirits got higher as we paddled passed the confluence of Krka and reached their peak on the high water rapid above Mostec – the place where fish from far downstream come to spawn every spring.

What was left from the day was then spent with friendly fellows that ma nage the last ferry over the Sava, who hosted us for the night. Tomorrow was to be the last day on the river…

The biggest reservoir in Slovenia, formed in 2017 by the construction of HPP Brežice dam. Also called the Brežice sea, it has flooded the Sava river, surrounding fluvial fo rests, marshlands and agricultural fields. Since the accumulation is at the lowland part of the river, they had to raise the level of the water above the level of fields, villages and towns. It brought a whole lot of destruction and a serious danger in return for a relatively small amount of electricity (max installed power of 47 MW).

At the beginning of the day 10 on the river, the crew passed the @melania trump monument, just kilometers away from her hometown Sevnica. ;)

The scenery with colossal Rajhenburg castle nested on walls between the stream Brestanica and the Sava river.

Portage around the HPP Krško dam construction. The powerhouse somehow looks like a grocery shop, doesn’t it? :D

In the middle of the HPP Brežice reservoir, there are 4 artificial islands built as a replacement habitats. This was one of the demands in the Environmental Assessment Report (EIA) done as a part of procedure in placement of the dam. It is hard to argue if they are functional, as they are used by nesting pairs of terns, but the reality is that they have to be maintained regularly (if they get overgrown by vegetation they are no longer useful) and can easily become ecological trap. Only time will tell us what kind of measure they are…

The crew with the Krško Nuclear Power Plant in the background.

Evidently being a high security facility, we made sure to portage its cooling mechanism dam and then sat down to take a moment and think about what we saw. It is sure a pretty big complex of buildings and it without doubt altered the environment, it also warms up the Sava by using its waters to cool reactors, but a quick calculation showed that this one power plant produces over 2 times more electricity than all 15 hydro power plants on the Sava. The production of nuclear electricity is pretty much constant and reliable and compared to building all these HPPs, its production costs weren’t that high.

Maybe these can be some inputs for your thinking too…

Sad fact: if the HPP Mokrice dam is built, this will all be flooded and gone.

Good fact: @dprs is holding this controversial dam plans back for now.

The crew went from all sad and miserable to excited and happy. The reason? Bedrock rapids at Mostec in high flows. ;)

Just downstream of HPP Brežice dam, there is a confluence of Krka and Sava. This is the place where 2 stunning rivers come together and a place where fish can still swim unobstructed up- and downstream as a part of their seasonal migrations.

The take out of the day was the Mostec ferry. Still in use today, it has been transpor ting people and cattle across the river without a break for 136 years. If the dam Mokrice is to be built, this im portant piece of cultural heritage would be gone forever.

The ferry’s cable made a perfect drying line for our wet gear. ;)

Podtikanje substanc

Ko se vse zgodi prehitro in simptome zaznaš ...

... šele, ko se prebudiš iz nezavesti oziroma ko učinki substance popustijo in se znajdeš v nenavadnih okoliščinah (neznan kraj, brez osebnih predmetov, brez oblačil ...). To je lahko zelo neprijetna in travmatična izkušnja in pomembno je, da s tem ne ostaneš sam_a, ampak se obrneš na prijatelja, starše ali drugo bližnjo osebo, ki ti lahko nudi čustveno podporo in te spremlja pri nadaljnjih korakih (obisk bolnišnice, prijava na policiji …), če se odločiš zanje.

Vse zgoraj naštete posledice se lahko zgodijo tudi zgolj zaradi učinkov alkohola oziroma drugih psihoaktivnih substanc, ki si jih zaužil_a namenoma, vendar v preveliki količini oziroma so imele neobičajno močan učinek. Tudi v takem stanju si bolj ranljiv_a za zlorabe, poškodbe in druge neprijetne dogodke, a tudi če substance, ki te naredijo bolj ranljivega_o zaužiješ prostovoljno, to še ne pomeni, da te lahko kdorkoli nadleguje. Zato je pomembno, da s prijatelji na zabavi vedno pazite drug na drugega, se med seboj opozorite, če se vam zdi, da je nekdo popil preveč, in si pomagate, če se začnejo dogajati neobičajne stvari.

Kako zmanjšaš možnost, da se ti kaj podtakne?

Skušaj se izogibati neznanim situacijam, kjer lahko izgubiš nadzor, sprejemaš tvegane odločitve in se slabše zavedaš nevarnosti. Upoštevanje naslednjih korakov lahko zmanjša ali celo prepreči možnost podtikanja:

Kaj pa lahko storiš, če se ti zdi, da so ti nekaj podtaknili?

• Takoj se obrni na nekoga, ki mu lahko zaupaš (prijatelj, osebje kluba, policist ipd.).

• Če ob sebi nimaš prijateljev ali druge zaupne osebe, pokliči na 112 (če so ti telefon ukradli, prosi nekoga, da ti ga posodi) in se hitro umakni na varen kraj.

• Če se zelo slabo počutiš, naj te zaupna oseba odpelje na urgenco. Tam povej, da sumiš, da ti je bilo nekaj podtaknjeno.

• Ob sumu na spolno zlorabo bodo na urgenci opravili tudi test nosečnosti in spolno prenosljivih bolezni.

• Če okoliščine dopuščajo, lahko shraniš sumljivo pijačo/snov in jo prineseš s sabo na urgenco ali na policijo. Analiza vzorca lahko pomaga ugotoviti, katera snov je bila podtaknjena in služi kot dokaz pri preiskavi.

• Tudi na policijo dejanje prijavi takoj, ko lahko. Hitreje, ko to storiš, več dokazov se lahko zbere za izvedbo preiskave, vendar to še ne pomeni, da bo policiji tudi uspelo najti storilca. V vsakem primeru je pomembno, da se zbirajo informacije, policisti pa so bolj pozorni na takšna dejanja tudi vnaprej. Prijavo na policijo lahko podaš kot anonimno spletno prijavo (na policija.si).

• Tako priče kot žrtve nasilja imate na voljo več organizacij, na katere se lahko anonimno obrnete in dobite podporo (ne glede na to a želite prijaviti dogodek) in zagovorništvo med postopkom prijave, npr. Društvo SOS telefon, Društvo za nenasilno komunikacijo ali PIC - Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja.

• V primeru, da si v tujini in ni ob tebi nikogar od tvojih bližnjih, se po pomoč lahko obrneš na veleposlaništvo v tujini, potovalno agencijo, lastnika bara ali hotela.

nosi zmeraj storilec in ne žrtev!

Žrtvam podtikanja (in posledične možne spolne zlorabe) je pogosto nerodno, lahko se počutijo krive ali jih je sram, ker so bile zlorabljene. Lahko se jim zdi, da je njihovo vedenje povzročilo dogodek, ki se je zgodil, in da so bile nekako odgovorne za to. Pomembno je, da veš, da NISI TI KRIV_A in da s prijavo dogodka mogoče lahko pomagaš preprečiti, da bi se kaj takega zgodilo še komu. Vedi tudi, da te policija ob prijavi ne bo preganjala, tudi če si nekaj substanc zaužil_a prostovoljno, saj uporaba drog ni kaznivo dejanje. Da ti bo vsaj malo lažje, je dobro, da se čim prej obrneš na prijatelje, starše oziroma druge osebe, ki so ti blizu, lahko pa si poiščeš tudi strokovno podporo. Za nasvet in psihosocialno podporo smo ti na razpolago na našem svetovalnem telefonu na številki 041 730 800 (pon-pet med 10. in 16. uro). Kot smo že večkrat omenili, so za čim bolj prijetno zabavo pomembni dobri »partibadiji«. S prijatelji_cami pazite drug na drugega, vedno si povejte, kaj uživate in kam greste, najbolje pa je, da se držite skupaj. Tako se lahko opozorite, če se vam zdi, da je nekdo spil preveč oziroma ste pozorni, če se nekdo začne obnašati nenavadno (znaki opisani zgoraj). V primeru, da se simptomi podtikanja začnejo dogajati tvojem_i prijatelju_ici, poskrbi zanj_o: naj preneha s pitjem, umaknita se na varen kraj, spremljaj njegovo_ no stanje (če se počuti zelo slabo, pokliči 112; če omedli, ga_jo položi v položaj za nezavestnega in pokliči reševalce) in ga_je ne pusti same_ga. Predlagaj, da gre na urgenco, kjer lahko naredijo preiskave. Poskrbi, da pride varno domov. Tvoja podpora je pomembna tudi, če se odloči za prijavo na policijo. Bodi na voljo za pogovor (vendar ne vsiljivo) in mu_ji stoj ob strani, saj je v taki situaciji zanj_o zelo pomembno, da ima ob sebi nekoga, ki mu_ji zaupa.

V primeru, da je bil_a prijatelj_ica spolno zlorabljen_a, mu_ji daj jasno sporočilo, da ni sam_a kriv_a! Nikoli je ne obtožuj, da laže in ne skušaj zmanjšati teže dogodka. Pomembno je, da spoštuješ njegovo_no avtonomijostorilec ji je že vzel možnost

Vsak dan je 8. marec

Priznamo.

Pretekli dnevi so polni strašljivih novic, grozljivih pričevanj, jeze in nestrpnosti.

Kot da bi se v nekaj dneh zgostilo za celo leto vsebin, različnih mnenj in vprašanj.

Vznik novih pričevanj o spolnem nadlegovanju in nasilju je ponovno pokazal, da imamo v družbi še vedno problem.

Ni bilo dovolj, da smo spreminjali zakone.

Ni bilo dovolj, da smo se odpravili na ulice mest in vasi in govorili o spolnem nadlegovanju in nasilju.

Ni bilo dovolj, da smo imeli #jaztudi in kasneje #nisemprijavila.

Nič nas ne pripravi na dejansko realnost spolnega nadlegovanja in nasilja.

Realnost, ki je pogosto blizu nas.

Realnost, ki je kruta, kompleksna in grozljiva.

Realnost, ki nas vedno znova preseneti.

Te dni veliko razmišljamo, kaj še lahko storimo.

Kako lahko pomagamo. Kako ne vršimo pritiska na žrtve in jih hkrati za prijave opolnomočimo.

Česa se lahko oprimemo.

Ugotavljamo, da je solidarnost praksa.

Praksa, ki se je učimo z dneva v dan. Praksa, ki nima jasnega načrta in pravila. Skriva se v rednem odzivanju. Opazovanju. Refleksiji. In pomoči.

Praksa, ki jo gradimo skupaj. Ko se postavimo na stran žrtve. Ko je ne krivimo, da je pila alkohol, zabavo obiskala dvakrat, otrpnila. Ko spregovorimo. Zavzamemo stran.

Solidarnost je praksa, ki se je učimo vsak dan sproti.

Je tek na dolge proge. Trenirajmo jo skupaj.

FB objava, 26. avgust 2022

Inštitut 8. marec

Web: https://www.8marec.si/

IG: @institut8.marec

FB: @institut8.marec

Ne letite previsoko,

letite z nami

Tega navdihuje domišljijski šport Quidditch, ki je opisan v knjigah o Harry Potterju, kjer igralci prav tako letijo na metlah, lovijo žoge, se z njimi ciljajo in jih mečejo v obroče. Iz njega izvirajoč Quadball je mešanica različnih športov in vključuje rokomet, kjer si igralci (3 chaserji in 1 keeper) podajajo žogo (quaffle) in jo skušajo spraviti v nasprotnikove obroče (gole). Poleg tega se na istem igrišču hkrati odvija še igra med dvema ognjema (dodgeball), kjer igralci (2 beaterja v vsaki ekipi) nasprotno ekipo ciljajo

Jeseni bomo v Koper prileteli Aemona Argonavti na svojih metlah in vam predstavili svoj družabni in aktivni šport Quadball.

z žogami (3 bludgerji) in jih tako “izbijajo iz metel”, poleg tega pa se med seboj borijo za posest ene izmed teh treh žog. Po nekaj minutah te razburljive igre na igrišče vstopi še zviz (snitch), oziroma oseba z rumenimi hlačami, ki ima v posebnem žepku zadaj pripeto visečo teniško žogico. To žogico skušata ujeti po en igralec iz vsake ekipe (seeker). Vse to se odvija na istem igrišču, hkrati pa igralci še letimo na metlah, oziroma, ker je to nekoliko neizvedljivo, tečemo po igrišču s palico med nogami.

Ta šport je precej mednarodno poznan, saj se ga lahko udeležu jemo ljudje različnih starosti, spo la in izkušenj. V njem lahko zares najdemo svoje prednosti in jih iz koristimo ter gradimo na svojih šibkostih v skupnem duhu športa, ki je ena izmed največjih prednosti te nenavadne skupine prismoje nih športnikov. Na tekmovanjih je čutiti pozitivno energijo in močno skupnost odprtih igralcev, hitro pa se tkejo tudi nova prijateljstva. Tudi slovenska ekipa Aemona Ar gonavti spodbujamo zrel medse bojni odnos in se poleg treningov radi družimo tudi v prostem času, v naše vrste pa ste dobrodošli prav vsi.

Naša ekipa deluje že od leta 2016, privablja člane iz vse Slovenije in Evrope, sodeluje na mednarod nih tekmovanjih in turnirjih, kjer dosega uspešne rezultate.

Naši treningi so zelo raznoliki in nas polnijo z energijo in zato jo želimo deliti tudi z vami.

Prav letos jeseni, se vam bomo prvič predstavili tudi na obali in prav vsi, ne glede na starost, spol ali izkušnje, se nam lahko pridružite, saj boste zagotovo v nečem blesteli. Najprej bomo organizirali trening in kratko tekmo, kjer boste videli, kako potekajo naši treningi ter kako izgleda igra Quadballa. Nato vam bomo z veseljem predstavili opremo in vas povabili, da se nam pridružite in z nami ciljate na obroče, z žogo zbijate druge igralce in sami vidite ter izkusite Quadball in vse njegove žoge in vloge v igri.

Najprej se nam bodo najmljaši lahko pri družili v brezkontaktni različici športa ime novani Kidditch, kjer se bomo ustrezno og reli in se preizkusili v “letečem oviratlonu” ter nato odigrali tekmo. Po zabavni tekmi kidditcha, se bomo dobro ogreli še mladi, starejši mladi in vsi mladi v srcu. Za dober občutek, bomo najprej naredili nekaj trening vaj, potem pa, ko boste že vsi nestrpno pričakovali tudi aktivno tekmo letečih igralcev, nadaljevali s pravim Quadball tekmovanjem.

V času dogodka nas čakajo tudi druge igre za otroke in odrasle, tako, da vam zagotovo ne bo dolgčas. Na koncu bomo priredili tudi pogostitev in druženje, ki sta na naših tekmovanjih vedno najbolj pričakovan del dneva.

Mogoče vam je Quadball še vedno malo skrivnosten in nerazumljiv, am pak, verjamemo, da vas bomo zagotovo očarali.

Piše: Monika Prašnikar

Foto: Mateusz Zakrzewski

Poletje v malem

Foto : Araks Misisyan