Вест од Несвест (2010)

Page 1



Grafi~ko ureduvawe i dizajn: Branko Prqa

Izdava: Goten www.gotenpublishing.com

CIP - Katalogizacija vo publikacija; Nacionalna i univerzitetska biblioteka „Sv. Kliment Ohridski”, Skopje 821.163.3 PRQA, Branko Vest od nesvest / Branko Prqa - Skopje: Goten, 2010. 290 str. : ilustr. ; 18 sm. Biblioteka: Enfant Terrible; kn. 1 Bele{ka za avtorot: str. 289 ISBN 978-608-4625-01-8 COBISS.MK - ID 86128650


kniga 1

Branko Prqa

VEST OD NESVEST

GOTEN Skopje, 2010



S O­D R @ I­N A Namesto voved: Vesti od Viki Li Ksi

7

Vesti vo zemjata na ~udata

13

Vesti od svetot na parite

99

Vesti od podzemjeto

165

Vesti od Kina

217

Bele{ka za avtorot

289



Исповед на еден кибер-терорист

Vesti od Viki Li Ksi 01: Hakeri Ovaa prikazna zapo~nuva vo vtorata polovina na 20-ot vek vo zatvorenite i so denovi neprovetreni prostorii koi mirisaat na otrovna me{avina od pot, opojni drogi i serotoninski isparuvawa od nevrosinapti~ki vrski koi rabotat so gigaherci brzina... decenii pred vremeto. Gledame haker, bejbi-bumer, dolgokos hipik so o~ila i xoint pome|u po`oltenite zabi kako freneti~no ~uka na tastaturata. Gledame bukvi, brojki, simboli, no toj gleda hodnici, tajni sefovi, doverlivi dokumenti. I gledaj nasmevka na negovoto lice, prijatna struja mu pominuva niz 'rbetot, vozbuden e. No, {to pravi, zo{to go ostava dokumentot, zo{to ednostavno ne istr~a od tamu so dove­­­­­­­r­ livata valkana tajna za masakrite sprovedeni po naredba na nekoja vlada, valkanite tajni na diplomatot Iks, zadkulisnite ogovarawa?... Ne - toj e haker od starata generacija, za nego va`i edno pravilo - gledaj, no ne zemaj. Tie go pravat toa samo za da doka`at deka mo`at! Tie se tehno-gikovi, kralevi na te­ hnologijata no, da bideme iskreni, tie se luzeri bez ko­n­ takt so realnosta ili `elba da vlijaat vrz nea.

7


02: Kiber-pankeri Skokame nekoja decenija i op! vo osumdesettite sme. Podueni so stihovite „Youth Is Getting Restless!” i odgledani na dojkata na tehnolo{kata revolucija koja gi napravila zdravi i silni tehnofili, so potencijal da stanat te­h­­ nokrati, se ra|aat kiber-pankerite. Gadni momci, izra­ s­­­­­­­nati vo vremeto na slobodnata qubov, tie ja preziraat qubovta, taa gi asocira na ne{to rozovo i ligavo. Niv gi vozbuduva siviloto, temninata, te{kite noti i ko`enata obleka, patenti, sinxiri i kam{ici, tie se tehnofeti{isti, tie imaat samo dve erogeni zoni: brojkite 1 i 0. Nivnata maksima e „Informacijata mora da bide slobodna! ” I tie rabotat na toa, da batko, decata rabotat dodeka ti spie{ i sigurni se vo toa deka eden den }e te razbudat! Kiber-pankerite se xgan, no tie se umen xgan, tie ne se idealisti koi se borat za slobodata na informaciite, tie se samo prokleto besni {to site bitni informacii se vo racete na vladite, koi se vo racete na korporaciite. A kiber-pankerite gi mrazat korporaciite. No, kiber-pankerite, kako i pankot bea brzi, bu~ni i sakaa da napravat {to e mo`no pove}e {teta za pokratko vreme. Zatoa se izgorea, ukradoa premnogu {ifri, li~ni podatoci i broevi na kreditni karti~ki za da mo`at da smenat ne{to pove}e otkolku sopstvenata finansiska sostojba. Ako im dol`ime ne{to toa e idejata deka „Vo prirodata na informaciite e da bidat slobodno dosta­ pni”. Toa be{e nivnoto nasledstvo za idnite generacii. Na preminot na vekot se rodi edna nova generacija tehnokripovi, kiber-teroristite. 8


03: Kiber-teroristi “Nie ne sme hakeri, pokiberpaganbogu! Tie dolgokosi hipici patele od kolektivna iluzija deka nekade dlaboko vo Univerzumot vladee harmonija. Nie ne sme ni kiberpankeri, tie izumrea zaedno so poslednite knigi od Vilijam Gibson koi voop{to ne{to vredea. Nare~ete n$ kiber-teroristi, za{to nie }e go smenime svetot i ovoj pat sme seriozni! Nie sakame da `iveeme vo svet vo koj podatocite se slobodni, a mo}ta e vo racete na obi~niot ~ovek, bidej}i sekoj treba da ima pristap do informaciite. No, za ra­ zlika od na{ite prethodnici, nie }e go ovozmo`ime toa. Kako? So slobodno {irewe na informaciite - bilo da se raboti za korporaciski planovi ili strogo doverlivi vladini operacii.” Pred mnogu godini, eden umen ~ovek, re~e: “Po­stojat pokazateli deka svetot se dvi`i kon dominacija na multinacionalnite korporacii, ~ija raste~ka monopolizacija na informaciite ostvaruva s$ pogolema mo} kako nad individuite taka i nad nacionalnite dr`avi. Na{ite sredstva za diplomatija, politika, {piona`a i terorizam }e bidat elektronski.” I be{e vo pravo!

9


The end: Revolucijata e mrtva I toga{, na kiber-scenata se pojavi taa, Viki Li Ksi. Taa be{e tolku mo}na {to site veruvavme vo nea, taa n$ po­ vede vo zaedni~ka sloboda otkrivaj}i pred svetot tajni dokumenti koi mo`ea zasekoga{ da gi pomestat strukturite na mo}ta. I kone~no koga pomislivme deka Viki }e ne oslobodi, taa be{e la`no obvineta za mentalno zloupotrebuvawe na francuskata peja~ka na {ansoni @ilien Lasan`. Mladite {irum svetot protestiraa na ulicite, duhot na 1969 be{e voskresnat, a potoa - totalen krah! Mladite prvo bea povikani da gi spodelat svoite stavovi i sliki od protestite na internet platformata nare~ena Fejsluk. Tie navistina protestiraa, no nivniot protest be{e virtuelen, izguben vo mre`ata. Potoa tie tolku se navlekoa na toa {to zaboravija na protestite, revolucijata i Viki Li Ksi. Stapicata sozdadena od tajnite slu`bi be{e pove}e od uspe{na. I potoa...

Najnova vest! „Od doverlivi izvori doznavme deka Viki Li Ksi e vsu{nost taen kineski agent so agenda - uni{tuvawe na kapitalisti~kiot sistem!” I sega {to?... Ni{to. Samo se potvrduva starata pogovorka “Vistinata e samo refleksija na lagata vo ogledaloto na iluzijata...” ili be{e obratno? Kako i da e, gi objavuvame tajnite dokumenti na Viki Li Ksi. Prijatno ~itawe! 10


Viki Li Ksi, kiber-revolucioner

Vnimanie, ova {to }e go pro~itate mo`e da vi ja otkrie vistinata koja, mo`ebi, ne sakate da ja znaete. Bevte predupredeni Iskreno Va{a, Viki Li Ksi

11



петок 31.12.2021 година 1 БРОЈ 1

ВЕСТИ ВО ЗЕМЈАТА НА ЧУДАТА

Avijacijata se podgotvuva za odbrana

VONZEMJANITE  JA NAPADNAA ZEMJATA!

Vonzemjanite, predvodeni so Ze-Iks-Spektrum, objavuvaat deka na dene{en den, 31.12.2021, ja prezemaat vlasta nad na{ata Zemja i & pora~uvaat na armijata da gi prekine podgotovkite za odbrana i mirno da se predade, za{to inaku }e moraat da primenat sila. Ako se predademe mirno, n& vetuvaat deka na{ata Zemja (kone~no!) }e bide primena vo sinata federacija na super-zemjite od galaksijata Andromeda.



LIKOVI: T. Urbo, preobraten turbo folker Naum Topuk, pronao|a~ Portparol na Mamu Mu Fakam (MMF) NRO, Ne­iden­tifikuvan Radio-taksi Ogra­buva~ Har Ispoten, lik vo pot-maica Gargarin Vselenski, astronaut Bu~en Kozjak, pretsedatel na planetata Jogurt Luda Samo-Strela, samo-strela­~ka D-r Ot­­­­­kaj Tiovde, na­­u~nik D-r Fiks Ideja, nobelovec G-din Kru{ O' Kru{, pro­izvoditel na kru{i Big Epl, Jabol Kovocet i Ja Bol~, metajabol~ni filozofi Platon, izumitel na internetot Prof. Mis La, filozof Van Gog (a.k.a. Van Borg, Jang Borg, Vog Gan, ^aKaNaKa), umetnik Prof. d-r Mengeme, eksperimentalen sadist Gdin Dilber Bilder, lider na liderite Aris­totel, astralen proekcionist Dekart, otsuten filozof Micumito Micubi{i, avanturist i prosvetitel Niko La Tesla, nepriznaen genijalec Edi i Son, brat bliznak na Tesla Ma­coni, qubovnikot na Edi Albert Ajn{tajn, {aman i prou~uva~ na mravkite D-r Drevin, doktor po morbidnost T.S.Big Gej, kompjuterski izumitel Ze-Iks-Spektrum, prviot vonzemjanin ... i mnooogu drugi vonzemjani!



1 del Vesti od sega{nosta


НОВА УСПЕШНА АКЦИЈА НА УРБАНАТА ПОЛИЦИЈА

“]E ODAM NA @URKI”, VELI PREOBRATENIOT GRA\ANIN Rano izutrinava, okolu 5:30 po lokalno vreme, Urbanata Policija izve­ de u{te edna od nizata akcii za podobruvawe na urbanisti~kiot duh vo na{iot grad. Imeno, UP vleze nasil­no vo domot na 23-godi{niot T. Urbo i mu gi odzede site CD-a so turbo folk sodr`ini i istite gi zameni so kolekcija na moderni teh­no CD-a. “Nie ra­­­botime vo imeto na urbanosta. T.U. be{e prijaven od negovite sosedi

zaradi nego­­­­­­­voto ne­­­urbano odnesuvawe. Akci­­­­jata be{e izvr{ena brzo i uspe{no, a gra|a­ni­not T.U. veti deka ot­sega re­­­dovno }e odi na `urkite na najgolemite svet­ski haus di-xei, koi ~esto go po­­­setuvaat na­­­{iot grad, i, kako {to doznavame od so­­­sedite, toj ve}e po~nal so preslu­{u­va­we na vrednite tehno-kompilacii koi {to mu gi ostavivme,” ni soop{ti na~al­nikot na Ur­banata Policija, Em Si Polis.

САЕМ ЗА ИНОВАЦИИ

UNIVERZALNA MA[INA Gra|aninot Naum Topuk od s. Sredno-dolno-gornomalku-levo-pa-desno Neodlu~evci do­bi prva nagrada na ovogodi­ne{­­­­­­ niot saem za inova­cii so negoviot patent “Uni­ verzalna ma­{ina za ~itawe i produkcija na mis­li so dodatok za pro­izvodstvo na toaletna i vrednosna hartija, kako i katalizator 18

na izduvni gasovi i radioaktivni materii so alternativna na­mena za spi­­­­ ritualno pro­­­­­~is­tuvawe.” Vedna{ po pro­­­glasuvaweto na pobednikot, nagradata “Pofal­ni­ca, so kradewe na pronajdokot i pro­te­ ruvawe na pronao|a~ot vo zaborav” mu be{e vra~ena na sre­­­­}niot Topuk.


НОВИ СЛУЧКИ ВО ГИМНАЗИЈАТА „БИЛ ДЕБИЛ“

MLADINATA SÈ POBISTRA

Z

av~era vo gimnazijata za ameri­ka­nizacija na vselenata “Bil Debil”, u~enikot U.S. zaradi me{aweto na eden od profesorite vo negovoto izrazuvawe na slobodni prde`i, go izrazi svojot revolt so ispu{tawe atomska bomba nad nepro­ svetenite `iteli na Ju`na Kamboxa, biv{a pokraina Zair, sega{na Nova Kuba. Ova nadareno mom~e be{e zapra{ano od na{ite no­vinari za izborot na loka­ cijata, na {to toj odgovori: “Tie se teroristi, ~ove~e, a nivniot lider, diktator. Toa go zaslu`uvaat!” I {to da se ka`e po ova, os­ven, ura, za na{ata napredna mladina!

19


ММФ ВО ПОСЕТА НА НАШАТА ЗЕМЈА

NA[IOT GRAD KONE^NO SO KONCERTNA SALA! Mamu Mu Fakam (MMF), patuva~kata teatarska grupa od Ju`en Kingston, v~era pristigna i vo na{iot grad kade {to vo Salata na Univerzumot odr`a tri~asoven hipnoti~ki koncert. Site gra|ani koi ne bea prisutni na koncertot prisustvuvaa na tri~asovnata masovna histerija na aerodromot po povod ispra}aweto na ovaa patuva~ka senzacija. Histerijata od masovna prerasna vo semejna vo domovite na nesre}nite gra|ani. Seto toa dovede do op{to nezadovolstvo i opa|awe na inaku odli~nata pro­­duk­­­tivnost na edna, a vsu{nost i edinstvena razviena industriska gran­­ka vo na{ata dr­`ava, proizvodstvo na ni{to, poradi {to se javi suficit na ne{to na koe nikoj ne mo`e{e da mu najde namena. Po povod tie slu~u­vawa Ministerstvoto za kultura odobri sredstva za izgradba na ogromna koncertna sala vo koja }e mo`at da se soberat site gra|ani, kade {to nivnite nervni si­nap­si }e bi­dat pro­~is­ teni od vse­lenskite zvu­ci na svetskata muzi~ka atrakcija. Taka na{iot grad ko­ne~no }e dobie koncertna sala.

Mladite kone~no }e mo`at da prestanat da “{izat” po uli­­­cite i parkovite. 20


ВО МВР ВЧУДОВИДЕНИ

KULTURATA POVTORNO @RTVA Napasnikot na taksistite vo ra­nite utrinski ~asovi vo vtornikot povtorno na­­­­ pad­­­­na! Nastanot se slu~i okolu tri ~asot po polno} koga ve}e poznatiot “NRO” (Ne­iden­tifikuvan Radiotaksi Ogra­buva~) pobaral prevoz od taksi kompanijata “Baksuz”. Vedna{ po stignuvaweto na baranata destinacija, “NRO” mu stavil no` pod grloto na taksistot i mu po­ba­ral da mu ja ras­ka`e `ivotnata pri­kaz­na. Kako i obi~no, po zavr{uvaweto na prikaznata na­pas­nikot istr~al od kolata vo nepoznat pravec. Vo MVR (Mi­nis­ter­­stvo za V~u­do­viduva~ki Rabo­ti) se v~udovideni od pos­­­­­­­­­­tapkite na ovoj zlostornik. Port­ pa­rolot na MVR gospodin ^uden Paj­ka­nov­ski iz­ja­vi: “Od na{i izvori doznavame deka ‘Lovecot na `ivotni pri­kaz­ni’, kako {to nie go narekuvame, pla­­nira da objavi kniga kon krajot na godinava, nare~ena

‘Taksist’. Imame soznanija deka Lo­ve­cot operiral vo pove}e stranski zemji i deka sorabotuval vo snimaweto na ne­koi filmovi kako konsultant, na pri­mer vo filmot ‘No} na prikaznata’ od re­nomiraniot re­`i­ser [arm U{ovski i deka toj stoi zad nemirite me|u kon­ kurentskite taksi kompanii vo sosedna Crnija i Srna Gora na­re­~e­ni ‘Taksi Rat’. Kako i da e, po izdavaweto na negovata kni­ga nie lesno }e go fa­time.” Ete, dragi ~itateli, ka­ko stojat ra­bo­ti­te vo kultu­ rata i slobodata na izrazuvaweto. NRO, vo poslednoto intervju, pred da is~ezne

21


МФ И ВО НАШАТА ЗЕМЈА

UMEN KREDIT Na{ata dr`ava dobi kredit od 66,6 milioni do­lari od me|unarodnata organizacija MF (Mind Fucking), koja se gri`i za odr`uvaweto na “po­­ `elnoto nivo na sve­sno­­st kaj naselenieto vo ne­­ra­ z­vienite zemji.” Parite dobieni od MF }e se iskoristat vo: izgradba na “pri­­­­fatili{ta za nadareni umovi” i “domovi za deca so na­pred­ni idei” i nabavka na apara­tura koja treba da se instalira vo tie objekti. Se raboti za najnovata ge­ne­­­racija

ma{ini IQ-2006 (Idiot Quality-2006) i ALBERT (Aplikacija na Ludosta vrz Buntovni Edinki so Razorni Tehniki) so koi treba da im se pomogne na ovie mladi umovi vo nivnoto pouspe{no so­­­ ci­­­­­­­jalizi­rawe. Ponude­ni se i alternativni me­­­ todi, pred s$, evtinata va­­rijanta na davawe ele­­ ktro­{okovi i u{te poevtinata eksploatacija na nivnite mo­zo~­­ni kletki vo razvienite zemji ili zamena na ovie napredni in­di­vi­dui so niskobuxetni filmo­vi i sa­pun­ski serii, meso od {i­zo­­fre­ ni­­­~­ni doma{ni `i­­­­­­­ votni i bezvre­­dni artikli za ma­­­­­­­­ sovna po­tro­{u­­­­­­­ va~­ka, za {to tre­­ ba da se ras­prava na pre­­­tstojniot sa­­­­­­mit za vrzuvawe na nevrza­­ nite zemji, or­ga­­ ni­­zi­­ran od MF. Narode slu{aj!

22


ВО „АРЕНА“ ВИСТИНСКА АРЕНА

SUDIR NA CIVILIZACIITE Dali Teror }e go uni{ti Global?

N

a stadionot “Arena” utre vo prisustvo na iljadnici naviva~i na Gol-kupot }e se odr`i finaleto nare~eno “Krvav-kup: Love~ko oko”. Vo finaleto se o~e­kuvaat novi vozbuduvawa. ]e se sretnat “Teror” od IRAK (Irelevantnite Rudimentirani Anti-globalisti~ki Korpusi) i “Global” od SAD (Soedinetite Antiteroristi~ki Dr`avi). Celta na finalnite igri e da se otkornat {to e mo`no pove}e de­lovi od telata za koi se dobivaat odreden broj poeni, a najmnogu za “Okoto na lovecot”, t.e. na kapetanot na ekipata. “Ka­kva borba o~ekuvate”, go za­pra{avme g-dinot Zatru En Um, organizatorot na ovaa sportska manifestacija. “Se raboti za sudir na civili­za­cii. Od ednata strana gi imame Ira~anite, gadni momci, koi kako deca igrale fudbal na minskite poliwa {irum nivnata tatko­vina, odbrani krvolo~­ni gado­ vi, a od drugata vistinski sofis­ticirani ubijci, voeni veterani koi prisustvuvale na site voeni konflikti vo izminative pedesetina godini pre­ diz­vikani od silite na svetskoto demokratsko preina­~u­vawe, a niv gi nema{e malku, neli?”

Навивачи во акција 23


EPP СООПШТЕНИЕ НА ПРЕТСТАВНИШТВОТО ЗА ВРСКИ СО ИДНИНАТА

NAMALUVAWE NA NASILSTVATA Na{iot pretstavnik za vrski so idninata so­op{­­tu­va: “Utre }e bide o­bla~­­no so povremeni vr­ne`i od do`d, }e ima 4 ubistva, 5 soobra}ajki i 45 tepa~ki. Izglasu­ va­we­­to na zakonot za voveduvawe red vo idninata utre }e bide odlo`en za utre. Vo oblasta na kulturata nema ni{to da se slu~uva. Sportot donesuva novi iznenaduvawa, no da ne otkrivame s$. A, vie ne zaboravajte da se oblo`ite!

Vest i od

24

kult urat a: n ema !


1.2 Vesti od idninata


ГРАДОНАЧАЛНИКОТ ОДРЖА ТРОГАТЕЛЕН ВОВЕДЕН ГОВОР

HAR ISPOTEN, EP NA NA[ETO VREME

“Har Ispoten, lik od det­ skiot ep za triumfot na pri­mitivnoto nad civiliziranoto, kone~no od na­­­­­­­{ata kalkanska scena se iska~i na svetskata. Toj mal, debel, smrdliv ci­­­nik vo pot-maica, ko­­­ go site deca odli~no go poz­­­­­navaat, uspe{no ja ot­­­­­­­­­­­sli­kuva{e na{ata pri­­­­­­­ roda vo izminative de­­­

ce­­­­nii na ovie prostori. Za­toa nie, dr`avjanite na ovaa kalkanska provin­ cija, Merija Sotrija, od Golemoto Kralstvo na Obedineti 1.056 Dr`avi od Jugoisto~na Bretawa, de­nes, na 15.06.2056., sa­­ kame da mu oddademe pri­ znanie na ovoj za nas, a naskoro i za svetot, go­lem lik so gradewe na bis­ ta, nare~ena 'Statua na Smrdeata'.” Ova be­{e ka­­­ `ano od strana na gra­do­ na­­­~alnikot na glavniot grad na Merija Sotrija, g-dinot Deb El Prd E` (doktor na nauki i filozofija so umetnost, kalkansko-francuski obi~ai za higienata i svetska misla vsadena vo nego­ vite potni pori na korata na golemiot mozok) na otvoraweto na 156-ta svetska izlo`ba.

g-din Deb El Prd E` vo migovite na vistinska sre}a i radost, po jadewe 26


ДОЛГООЧЕКУВАНИОТ ИЗВЕШТАЈ НА АСТРОНАУТОТ ГАРГАРИН

KOLKU E TEMNO ZATEMNUVAWETO? MNAU (Mala, no Na{a Astronomska Unija) go soop{ti prviot izve{taj na na{iot slaven astronaut Gargarin Vselenski, koj be{e is­praten na Mese­~inata po po­­vod nejzinoto zatemnuvawe za da ja ospori taa ma­­sov­na ilu­zija. I vistina, vo izve{tajot decidno se ve­­li: “Ne se zatemnuva Mese~inata, tuku Zemjata!” Ova e navistina golemo soznanie koe, ka­ko {to dozna­ va­me od na­{i­te iz­ves­tuva~i, ve}e predizvika bum na pazarot na nau~no-filozofskata mis­la, kade {to se vodi te{ka rasprava za toa kolku vsu{nost e temno za­­­tem­­­ nuvaweto. Da se prefrlime vo salata za sednici na svetskoto nau~no dru{tvo od kade {to ni pi{uva na{ata dopisni~ka Tem Nina: “Eve, tok­ mu vo ovoj mig se ras­­­prava za toa dali pos­­­toi apsolutna tem­­­nina i izgleda de­ka e doka`ano deka ne postoi. Zatoa, spijte mirno”. Kako {to pro­­­­­­~itavte, dragi ~i­­­ ta­­­­teli, na{ata MNAU pov­­­­­­­torno go spasi Astronautot Vselenski u`iva sve­­­­­­­­­­­­tot, voveduvaj}i vo prvoto bawawe, po nekolku ram­­­­­­­note`a pome|u meseci. “Od MVB (Minister­ svet­­skite sili i ve~­­­­­ stvo za vselenski brodovi) nata bor­­ba me|u dob­­ rekoa deka tu{-kabina e lukroto i zloto. suz!” se `ali Gargarin. 27


„PICA BUREK“ GENERACI­JATA SÈ POGLASNA “Drugari, da ne dozvolime va{ata planeta namesto Bu­­rek da se pre­­krsti vo [vajcar­sko Sirewe. Da im stavime kraj na nasilstvata! RaZuum!” be{e re~eno na krajot na sredbata od strana na na{iot pretsedatel Bu~en Kozjak.

Ve~erva, vo salata za konferencii na prekrasniot hotel “Obedinuvawe”, pod mototo “RaZuum!”, }e se odr`i sredba na ~etirite ~etvrtini od sosednata planeta Burek. Na{ata planeta Jogurt so vekovi nanazad bezuspe{no se obiduva da gi usoglasi sprotivstavenite stavovi i “vkusovi” na ~etirite oblasti. Imeno, kako {to znaete, najdominantnata od oblastite, nare~ena Meso, vo ne­mo`­nos­ta da go razre{i sporot so vtorata po si­la oblast Sirewe vo odnos na domina­ci­jata nad Spana}, be{e izigrana od Pica, koja stana omilena me|u mladinata poradi svoite progresivni idei. Ideolo{kite sudiri od toa vreme rezultiraa so fizi~ki presmetki. Sostojbata denes ne e ni{to podobra i te`nee da preME\U­PLANETARNA SREDBA VO HOTELOT “OBEDI­NUVAWE”

28


rasne vo u{te edna vojna vo nizata sudiri vo istorijata na ovaa planeta. “Drugari, da ne dozvolime va{ata pla­neta namesto Burek da se prekrsti vo [vaj­carsko Sirewe. Da im stavime kraj na nasilstvata! RaZuum!” be{e re~eno na krajot na sredbata od strana na na­{iot pretsedatel Bu~en Kozjak. Rezultatite od sredbata }e bidat soop­{­te­ni utre, a do­­­­­toga{, `iteli na Jogurt, spij­te mirno i ne pridavajte im zna­~e­we na glasinite za nemirite vo maliot region Ovo{en Jogurt, za{to se raboti za ~isti dezinformacii. ПРЕТСТАВНИЦИТЕ ОД ПЛАНЕТАТА НА РАЗУМОТ

DOBIVME KEC, A NEMA POPRAVEN

Priznaeni postignuvawata od oblasta na medicinata

“Nie, pretstavnicite od pla­­netata na Razumot i Mi­rot, dojdovme deneska, na den 3554. 35/4 300405.5 uni­ver­zalno vreme da ja spo­delime so vas na{ata mudrost i da gi prosvetlime va{ite mali, nedozreani glav~iwa, v`e{teni od sme{­ no-glupavi idei. Doj­dov­me da vi soop{time deka vie ste ~ir vo stomakot na­re­~en Vselena, tumor vo mozokot na golemoto-besko­ne~­no-Op{t(e)stvo i deka ako ima barem edna rabota za koja vie ste vo pravo, toa e deka edinstveniot lek pro­tiv tumorot e negovoto ot­­stranuvawe.”, be{e ka`a­no na sredbata na pretstav­nicite na visoko razvie­nite dr`avi-gradovi od planetata Zemja i pretstavnicite na hiper-ultra-epten razvienite vonzemski civilizacii. Za toa {to se slu~i ponatamu ~itajte vo sledniot pasus. Golema Svetlina. Fejd aut. Kraj. 29


НОВ ЗАКОН ВО ИНТЕРГАЛАКТИЧКИОТ УСТАВ

ENDEMI^NITE VIDOVI MORA DA SE ZA[TITAT “So ovoj akt, nie, liderite na Gea Dominatriks, Obe­di­net Solaren Nad­sis­tem od galaksijata Pra­viot Pat, go zabranuvame lovot na endemskiot ~ove~­ki vid vo regionot na So­lar­ni­ot Sistem, galaksija Mle~en Pat. Zabranata osobeno se odnesuva na site pona­­pred­­ni civili­za­cii koi go obrazlo`uvaat lovot so niskoto nivo na svesnost kaj ~ovekot, kako i negovoto odnesuvawe koe ne po­ka­`u­va razumnost i emocii od povisoka frek­vencija, tuku spored protokolot na tie 'visoko­napredni-civilizacii-koi-si-dozvoluvaat-zasmetka-na-toa-da-izigruvaat-Gospod' edvaj stignuva do 4-tata frek­ven­cija od mo`nite 56.” Kako {to ni be{e emitirano od oficijalni izvori, Konziliumot na Uni­ver­zu­mot so sedi{te na Gea Do­mi­natriks ja donese ovaa odluka poradi za­gro­ze­­nosta na ovoj endemski vid, koj s$ u{te mo`e da & dade na naukata vredni podatoci za potekloto na `ivotot. ОТКРИЕНА „ПОСЛЕДНАТА ПОРАКА“

“KOLKU LETA VREMETO!” VELI KAPETANOT

Најавена првата епизода од серијата за животот на живите луѓе

“Dobredojdovte na u{te edno od na{ite intere­­­­­sni pate{estvija niz Vselenata. Vo dene{nata emisija }e ot­pa­tu­vame vo dale~nata galaksija M123/456. Patot ot­po~­nuva... Eve, dragi gleda~i, se nao|ame vo galaksijata M... tokmu sega dobivme izve{taj od na{iot kontrolen kompjuter: ‘Poradi relativnosta na vremeto, na Zemjata se izminati 654.321 g. od po~etokot na va{iot pat. ^ove~kata rasa e izu­mrena i, ve molime, vratete se za da ja voskresnete. Kraj na porakata.’ Kolku leta vremeto, dragi gleda~i, izgleda deka ve}e morame da se vratime. No, ne taguvajte, se gledame vo slednata epizoda na ‘Vol{ebnite pate{estvija niz vselenata’.” 30


- od “Elektronskiot zapis na poslednite lu|e vo materijalna forma, pred da zapo~ne erata na mre`nata elektro-individu­alnost”. Ako sakate da doznaete pove}e za realni­te lu|e, na{ite predci, nivniot rudimentiran na~in na razmislu­va­we i kako tie go do`ivuvale svetot, naso~ete gi svoi­te elektroni kon koordinatite 12-56-05/45,67 ve~erva vo 135.74 ~asot za da ja prosledite prvata epizoda od serijata: “Planetata na lu|eto”. I, ne zaboravaPrototip jte da gi platite smetkite kon TelElektroKom, na prviot za{to znaete deka isklu~uvawe zna~i smrt. e-~ovek

БАЛКАНСКИ ОЛИМПИСКИ ИГРИ

NE SME DOVOLNO LUDI, NO ]E BIDEME!

Pasivnosta vo re­{a­va~­kite momenti be{e osnovnata pri~ina za lo{ite rezultati na na{iot tim na {estite Olimpiski Igri na mentalnite pacienti od biv{ite Ju prosto­ri, nare~eni “Luda~ka ko­{u­la 2012”. “I pok­raj toa {to na{iot tim ve­}e dvaeset godini in­ten­zivno trenira za ovoj vid nastani, sepak pot­frlivme. No, us­lo­ vi­­te vo koi `ivee dene{nata mladina da­­­va­at nade` za sozda­va­we novi generacii us­pe{­ni sportisti so vi­so­ ko nivo na ludost koi so sigurnost }e ni ovoz­mo­`at pove}e po­be­di na Olimpiskite Igri vo idnina,” re~e selektorot na na{iot olimpiski tim. I do­de­ ka na{iot tim se pod­gotvuva za vra}awe doma, ni ostanuva sa­mo da se odjavime so `el­bi za podobri re­zul­tati na slednite Olimpiski Igri. Edna od na{ite natpreva­ ruva~ki vo `enskiot strela­~ki tim, Luda Samo-Strela se nadeva na podobar plasman sledniot pat. 31


JA PLANIRATE LI IDNINATA? Znaete li {to ve ~eka utre? A, zadutre? Se razbira deka ne znaete. Da znaevte nema{e da ja sklu~ite taa pogubna zdelka, nema{e da tr­g­ne­te na pat so toj avtomobil so rasipani sopira~ki, nema{e da se dvoumite okolu kupuvawe na stanot po koj }e `alite so godini... Sakate li da se za{titite od vakvi golemi i mnogu drugi pomali neprijatnosti vo va{iot `ivot? Sakate li da se bidete sigurni vo toa {to ve ~eka, EDNA[ ZA SEKOGA[!

Povelete vo

KRISTALNA  TOPKA Prognozi (so 50-50% mo`nost za gre{ka) 100,00 Predviduvawe na edna slu~ka 500,00 Niza od slu~ki {to vodat do konkreten nastan 1.000,00 Qubov 2.500,00 SRE]EN PAKET: semejstvo, rabota, zdravje, pari 5.000,00 Kompleten tretman 25.000,00 НАЈНОВИ ВЕСТИ ОД ТЕМПОРОЛОГИЈАТА

VREMETO ZASTANA! Vremeto, dragi ~itateli, deneska vo 12:47 zastana. Nau~­ni­ci­ te vo izminative nemerlivi mi­­govi bezuspe{no se obiduvaat da go pomrdnat. Dobivme izvestuvawe od eden od na­u~­ni­ci­te od timot Spasi go vre­meto - “Iz­gle­da deka otsega }e mo­rame da `i­veeme vo sega{­nos­ta.” izjavi ne­mo}­no na­u~­ni­kot. Za noviot raz­voj na na­s­ta­nite sle­de­te go sledniot dnev­nik vo 12:47. Do toga{, igrajte vremenska prognoza! 32


1.3 Vesti od paralelnite svetovi


СВЕТСКИ КОНГРЕС НА НАУЧНИ ДОСТИГНУВАЊА

PAT KON USPEHOT Na{iot reno­­miran na­­u~nik d-r Ot­­­­­kaj Tiovde na Svet­ ski­­­ot kon­gres na nau~nite do­­­­­­sti­­­­gnuvawa od oblasta na nau~nata fantastika, se pretstavi so pre­da­va­we na tema: “Para­lel­ni stvar­nosti i por­­ti kon is­­ti­te”. Toj, me|u dru­goto, re~e de­ka uspeal da kontaktira so negoviot dvoj­nik Eve­­­­sum Tu­ka od pa­ra­lelnata di­men­­ zi­ja vo koja na­{ata zemja e pros­pe­­ri­tet­na i ed­­­­­­na od naj­bo­gatite vo svetot. Mo`ebi na­j­­­­in­te­­res­na e ne­go­­ va­­ta po­­nu­da za raz­­me­na na lu|e me|u dve­te di­­men­zii, za ko­ja be­{e ob­javen kon­kurs vo na{ata zem­ja na koj se prija­vi­ja 99,7% od nase­le­nieto, iako be{e striktno na­glaseno deka “pat­­­ni­cite” }e mora da se ot­ka`at od svojata du­{a, od ~ija ener­gija }e se dobie ener­­gi­­ja za rabotata na ma{inata.

34


KAKO LU\ETO SE VCRVIJA “S$ trgna od ~ove~kata al­~­nost,” go zapo~na razgovorot renomiraniot no­­­ be­­­­­­­lovec d-r Fiks Ideja. “Pred iljadnici go­dini, ~ovekot voden od svojata `elba za s$ pove}e hrana, po~na da gradi ogromni klanici {to predizvika zasituvawe na populacioniot bazen na cr­vi­te koi `iveeja vo okolinata na klanicite. Crvite po~naa da migriraat kon `i­ve­ali{­tata na lu|eto i tie ispla{eni od ovaa pojava re{ija da primenuvaat razni biohemiski sred­­­­­­stva za da gi uni{tat. Taka be{e upotreben i fatalniot preparat anticrv-M200/6, koj ne samo {to ne gi ubi crvite, tuku gi napravi inteligentni. Tie po~naa no}e da dr`at sostanoci na intelektualnata mladina za mekotelen progres so cel, kako {to podocna doznaa lu|eto, “uni{tuvawe na od­vratnata cica~ka rasa”, dodeka dewe gi potkopuvaa temelite na ~ove~kite `i­ve­ali{­ta. Lu|eto, soo~eni so ne­viden i nere{liv problem, po~­naa da begaat i begaa s$ do rabot na plo~ata Zemja od kade {to bea turnati vo prazninata i izedeni od Golemiot-Crv, na{iot Gospod i nosa~ na plo~ata Zemja.” 35


АГЕНЦИЈАТА ЗА МИСТИЦИЗАМ АЛАРМИРА

CRNITE MA^KI STANUVAAT BELI!? Agencijata za natprirodni misterii i okultni pra­­­­­­­{awa v~era go objavi izve{tajot za zgolemenata stapka na racionalnost kaj mladinata. “Za­gri­`u­ va~ki e faktot {to s$ pove}e mladi lu|e pribegnuvaat kon racionalisti~kiot svetogled, propraten so pozitivisti~ko-empiristi~ki tendencii vo opredelbata za idnite `ivotni profesii. Spored istra`uvawata napraveni vo edna gimna­zija za razvivawe na sueverniot pogled kon stvarnosta, duri 75% od u~enicite poka`ale anti-misti~ni gledi{ta i golema naklonetost kon rudimentite od prirodnite nauki s$ u{te zastapeni vo ovoj tip op{ti gimnazii,” soop{tuva Visokiot Misti~en Sve{tenik za Obrazovanie, a Ne{to Povisokiot Misti~en Kancelar

“Se pote{ko se nao|aat vudu kukli za deca vo gradov”, ni raska`uva eden zagri`en roditel. 36


za Natprirodni Pra{awa uveruva: “Probavme so site metodi, od pro~istuvawe so krv od luda koko{ka na polno} od 13-ot den na ra|aweto na Magareto so Mali U{i do perewe mozok so hipnoti~ka smesa od zborovi na na{iot pratatko Tercius Rajhus, no ni{to.” Gra|anskata asocijacija “Polna Mese~ina”, po po­­­ vod alar­mantnata sostojba vo obrazovanieto i so cel da se po­digne misti~nata svest kaj gra|anite, po­­vikuva na pa­le­we `eni na klada na gradskiot plo{tad na pol­ no} na 06.06.2006. Bi­­ le­­ tite vo pretproda`ba mo`at da se najdat vo Pur­­ goton, ^uma do ~uma i Demon 2. МИНИСТЕРСТВОТО ЗА ВРСКИ СО АПСТРАКТНИ ПОИМИ СООПШТУВА

HUMANOSTA UMIRA! V~era, kako {to ni soop{tuva Ministerstvoto za vrski so apstraktni poimi, poimot Hu­ma­nost se razbolel od neizle~iva bolest predizvikana od virusot ZAZ. Spe­ci­ ja­lis­ti­te po apstraktna medicina ne se entuzijasti: “Se raboti za mutiran virus, predizvikan od nenormalnite i vo posledno vreme s$ po­za­~es­te­ni­te incestualni odnosi me|u Za­­vis­ta, Al~nosta i Zlobata. Vi­rusot gi zafa}a vitalnite or­gani na teloto na Hu­ma­nos­ta, kako na primer Qubovta, Pri­ja­tel­stvoto, Altruizmot i sli~­no, pri {to doveduva do op{to ra­zo­ru­vawe na nivnoto ~uvstveno tki­­vo.” Ekspertite velat deka ova ne e prva kriti~na sostojba na po­i­mot Humanost. Imeno, toj vo mi­na­toto bil napa|an od broj­ni vi­rusi, ima pre`iveano dva ate­n­­tati, ~etiri srcevi uda­ ri, eden mozo~en udar i duri osum­na­eset razli~ni telesni povredi vo najrazli~ni de­lo­vi od teloto. Pa, da se nadevame deka i ovoj vi­rus }e bide samo u{te edna prele`ana pove}e vo klini~kata is­to­ri­ja na Humanosta i ni{to po­ve­}e. 37


СПОРТ

NAVIVA^ITE NA K. SE NA PRVO MESTO Na dene{niot natprevar na­vi­va­­~i­te na K. posti­­ gnaa pobeda so 3 ubis­tva, 34 pote{ki i 300 po­­les­ni povredi nad timot na na­viva­~i­te na O. so rezultat 1:20:250. Me­|utoa, na tribini­te rezultatot e poinakov. Fud­ba­le­rite na ti­mot K. smesteni na ju`nata tri­bina postignaa pa­ri~­na dobivka od 3.000 pa­ri­­ ~­ni edinici, a tie na O. na severnata 3.700. Po ovoj natprevar, naviva~ite na K. se plasiraat na prvoto

Tenisot, na vtoro mesto spored kapitalot ­­na klu­pi­ te, te`nee da go zazeme primatot godinava, no re­zultatite se s$ u{te neizvesni.

38


mesto od listata, dodeka fudbalerite na K. zaostanuvaat so 50 pari~ni edinici zad fudbalerite na naj­­profitabilniot tim OK. Se­lek­torot na fudba­­ le­­­­rite veli de­ka pri~inata za zaostanuva­we­to e vo bavnite konekcii na nivnite kom­pjuteri, po­­­ radi {to tie ne mo­`ele dovolno brzo da kupuvaat ak­cii i da sklu~uvaat dogovori, no po smenata na provajderot, se­lek­torot se nadeva na is­ka­~uvawe na prvoto mesto. ОД ЛАБОРАТОРИИТЕ НА ВРВНИТЕ ИСТРАЖУВАЧИ

I PO KAFETO - KAFE! Vekovniot son na balkanskite nau~nici ostvaren

Denes, na ovoj veli~estven den, nau~nicite kone~no go postignaa ona {to so vekovi nanazad se obiduvale. Kone~no e na­­­pra­­ vena ma{ina za patuvawe niz kafeto! Imeno, nau~nicite u{te pred trista godini otkrija de­­­ ka vremeto ne e apstra­­ kten poim, nitu forma na energija, tuku deka pretstavuva zbir od ~esti~ki koi pa|aat vo ogromen sad koj se stesnuva na sredinata. Po okolu dveste godini se doa|a do famoznoto otkritie deka tie ~es­­­

ti~ki se zrnca kafe. Od toga{ nau~nicite se obi­ du­­­­­­­­­vaat da vospostavat ko­­­ n­­­­­­­­­trola nad tie zrnca. I ete, denes tie uspeaja da go svrtat ~asovnikot i da go vratat vremeto na­­­ zad. Postojat i nagovestuvawa deka tekot na zrncata mo`e da se usporuva, spored {to sega imame vreme na pretek. Zna~i: ostavete gi sekoj­dne­vn ­ i­ te obvrski, ne gri`ete se za idninata, ne brzajte, usporete se, ispijte kafe, pa u{te edno i u{te edno i u{te... 39


СРЕЌЕН ДЕН НА НЕДРЖАВНОСТА!

POVE]E NENE[TO OTKOLKU NENI[TO „Na dene{niot den za­­­po­ ~­­­­­nuva idninata, vre­meto ve}e ne se meri vo sekundi, tuku vo idnindi, a gletkata ne zavr{uva na horizo­ ntot, tuku tamu zapo~nuva; koga gledame kon yvezdite ve}e sme tamu, a koga smisluvame de­lo ve}e e gotovo.” Taka glase{e govorot na eden od prvite futu­­­­risti i pioneri na na{eto op{testveno ureduvawe. No, denes nie znaeme deka idninata ne postoi, kako {to ne postoi ni minatoto. Na{ata civilizacija na sega{nosta e izgradena vrz zabora-

40

vot i neplaniraweto i kako takva e edinstvena vo neistorijata. Denes imame celi gradovi koi se neizgradeni i nikoga{ nema da bidat, no sepak e prekrasno da se `ivee vo niv. Nehranata e odli~na, a ne­standardot e na vi­­­­ soko nivo. Neni{toto e vo opa|awe vo odnos na nene{toto, a i nevremeto ni e nakloneto vo odnos na na{iot neprostor, poradi {to treba da bideme pove­­ ­­}e od zadovolni,” pora~a na{iot nevladetel na proslavata na Denot na nedr`avnosta.


СООПШТЕНИЕ НА ДРУШТВОТО НА КУВАРИТЕ

PRONAJDENA KNIGATA NA SOZDAVAWETO! Na 23 septemvri 1993 g. se odr`a sredba na Me­­­|u­­ narodnata Astronomska Unija, so cel da se imenuva prvata otkriena planeta nadvor od Sistemot na Golemoto-i-Sa­mo­­zaqubeno-Sonce. Po ce­lo­­dnevnata disku­si­ja re{eno e planetata da se imenuva kako Kukis Primus. Na istiot den vo paralelnata vselena se odr`a sredba na Me|unarodnata Gastronomska ^inija, so cel da se imenuva prvoto kola~e otkrieno nadvor od kralskata kujna na Semo}­niot-Vladetel-Kuvar-Treti. Kola~eto e nare~eno Pla­­ne­tis Primus. Na 23 septemvri 2003 g. pi­sa­te­lot na ovoj izve{taj, ina­ku ~len na redovnite pekarski sili na Armijata na Repub­lika Gastronomikus, sfa}a deka postoi nekoja mis­ti~na pov­r­za­nost me|u dvata nastani, nekoja kosmi~ka iz­mes­tenost, ~udesen ~in na telepatsko po­vr­zuvawe me|u svetovite i voshiten od toa soznanie pra­vi kola~ od yvezdena pra{ina i izeduvaj}i go se premestuva vo povisokite sferi. Toj ~in e prosleden od drugite pripadnici na spomenatata armija koi go proglasuvaat nego za Pisatel-Pekar, {to e najvisok ~in vo ta­mo{­na­ta armija. Po­toa nekoi od niv gi pronao|aat zagubenite spisi na Pisate­lot-Pekar i od niv ja sostavuvaat Go­le­ma­ta Kniga na Soz­da­va­weto na Yvez­denoto Kola~e. Na 23 septemvri 3003. g. ~ove~kata civilizacija e ve}e celosno izmorena od vojnite, svojata glupost, si­ro­ ma{­ti­jata, al~nosta i e so­o~e­na so opasnosta od sopstvenoto is­~ez­nuvawe. I navistina, da ne be{e 41


Toj, obi~en ~ovek, pov­le­~en nau~nik, arheolog, me~­ ta­tel, zanesenik po sta­rite is­~ez­nati civilizacii, koj ja pronajde so vekovi zagubenata Golema Kniga na Sozdavaweto na Yvezdenoto Kola~e, nema{e da se vrati verbata vo trudot, me|usebnoto pomagawe i sozdavaweto i navistina }e be{e kraj za vladeeweto na ~ovekot na ovaa mala, osamena planeta.

Pisatelot-Pekar & gi objasnuva tajnite na Golemata kniga na svojata sopruga (fotografija: blagodarenie na Golemata Istoriska Arhiva)

42




Namesto voved vo vtoriot del Dragi ~itateli, tuka zapo~nuva vtoriot del od na{iot vesnik. Na{a dol`nost, kako ure­ dnici, e da ve predupredime deka vo vtoriot del }e se sretnete so neverojatni soz­nanija od oblasta na paranormalnoto, zastra{uva~ki i skandalozni vistini za pos­ toeweto i kone~no vistini za samata vistina. Da ne ispadne deka izmisluvame, vi nudime i nekolku referenci vo vrska so spomnative problema­ tiki vo vid na biografii na nekoi od slav­ nite li~­nos­ti niz istorijata. Avtorite na ovie teksto­ vi ne odgovaraat za mo`nite posledici po (pred s$!) mentalnoto zdravje na ne­ govite tvrdoglavi (Bog znae zo{to!?) ~itateli koi prodol`uvaat da ~i­ta­at iako bea pre­du­pre­deni. od redakcijata


АПЕЛ

JABOLKOTO NE, KRU[ATA DA “Pra{aweto, dragi ~ita­ teli, koe denovive se po­­­­­­s­­­­ t­­­­avuva pred nas kako aktu­ elnost, no pred s$ i kako mo­­ralna odgovornost, e da­­­li pos­ka­­­­­­­pu­­vaweto na ja­­­ bolkata ima ne­kakva vr­­­s­ ka so po­evtinuvaweto na kru­­­­{i­te. Jasno ni e deka po­­­­­ve­}e­to od vas }e odgovo­ rat - da, no pomislete pred da odgovorite za{to se raboti za isklu~itelno ~uv­stvi­telno pra{awe. Odgo­vorot bi mo­`el da bide i ne! Da, dra­­­gi ~i­­tateli, nie mislime, poto~no

tvrdime de­­­­ka poskapuvaweto na ja­­­­­­­bolkata ima vrska so za­­­verata na niv­nite proizvoditeli i cr­vi­te koi zaedni~ki go kontroli­­­ raat pa­zarot na jabolkata. Zatoa, ve po­vikuvame na javen pro­test so cel da se nate­raat crvite da se vra­tat na svoite rabotni mesta!” bea zborovite na eden od najgo­le­mi­te pro­ iz­­voditeli na kru{i go­­­­­­­­­­­spodin Kru{ O' Kru{. No, tolku za toa. Dene{nata tema e virtuelnata realnost.

НАУЧНА РАСПРАВА

VIRTUELNATA REALNOST E VIRTUELNA Kako {to se gleda od naslovot na ovaa nau~na rasprava, virtuelnata re­alnost e navistina virtuelna. A, sega da se navratime na kru{ite. 46


ЗДРАВЈЕ

KRU[A DA, JABOLKO NE. NO, DALI SEKADE? Deka jabolkata ne se zdravi e mno­­gu jasno. Ako e nejasno, setete se samo na mitot za Adam i Eva. Ako ova ne uka­ `u­va na toa deka tre­ba da jademe kru­{i, a ne ja­bol­ka, toga{ ne znam {to uka­`u­va. Jasno e kako den deka da se ja­dat jabolka e grev, a da se ja­dat kru­{i ne e. Kru­­{ite se zdra­­­vi i go za­jak­nuvaat teloto i duhot, nezavisno da­li se nao|ate vo realniot ili vir­tuelniot prostor. Toa n$ navra}a na pra­{aweto za virtuelnata realnost. Imeno, pra{aweto dali Adam i Eva bi bile kazneti da imale izedeno virtuelno jabolko gi ma~elo naj­ go­­lemite misliteli, me|u koi i Big Epl od Wujork, Jabol Kovocet od s.Kiselica, Ja Bol~ od Nica i dr., no ni­eden od niv nema dadeno odgovor na toa pra{awe. No, za tie {to ne se zadovoluvaat so neodgo­vo­reni pra­ {a­wa, eve ne{to i na taa tema.

i li fi ta, o u{ ja e kr vo zem voto t i o i k em gol gist ru{ vo Naj {olo pred k ru{ko kru kani e vo K sli top~

47


БИОГРАФИИ НА СЛАВНИТЕ ЛУЃЕ

PLATON vs HARI POTER “Dragi, sakam da porazgovarame za ne{to” mu re~e g-|a Majka-mu-na-Platon na g-din Tatko-mu-na-Platon, dodeka le`ea vo bra~niot krevet od oreovo drvo vo nivnata golema ku}a vo glavniot grad na dr`avata Angina, edna topla letna ve~er 1989 g. i.e. (izmislena era). „Ka`i, draga” re~e g-din Tatko, ne di­gaj­}i go pogledot od knigata vo koja be{e zadlabo~en ve}e nekolku ve~eri po red. „Mislam deka na{iot sin zaslu`uva pove}e od toa {to nie mo`eme da mu ponudime.” “Zarem povtorno za toa!?”, se namurti g-din Tatko i go svrte gr­bot kon nea. “Da, povtorno za toa! Znam deka nie mo`eme da mu pru`ime s$, no mi se ~ini deka toj bara pove}e, toj bara ne{to... duhovno, me razbira{.” “Prati go toga{ na vremenski studii*, samo ostavi me da ja do~itam knigava...” “I da znae{ deka }e go pra­tam!” I taka Platon, kako edinstven sin na ovaa ari­­­ stokratska dvojka, e praten na vremenski studii vo Platonova Akademija, taa presti`na institucija za unapreduvawe na magioni~arstvoto. Prvite denovi mu pominuvaat te{ko. Odamna od doma, nenaviknat na obvrski i neve{t vo komunikacijata Mladiot Platon te{ko se prisposobuva na sredinata. Po~nuva da ot­sus­tvuva od ~asovite, da zaostanuva so ma­te­ri­jalot i mu se zakanuva gubewe na sti­pen­di­ja­ta. No, eden od najpopularnite profesori na Akademijata, vsu{nost samiot nejzin osnova~, Stariot Platon, go prepoznava talentot na ovoj student i go povikuva na razgovor. * Privilegija na bogatite semejstva od Angina. Podrazbira pat so vremenska ma­{i­na vo obrazovni celi za eden ~len od se­ko­ja generacija. 48


„Ka`ete mi, Mlad Platone, {to se slu~uva so vas, kako da se gubite?!” “Ne znam... vo po~etokot mi be{e interesno, no trikovite {to gi u~ime ne me inspiriraat. Sakam ne{to pove}e, a ne da bidam sa­mo zabavuva~.” “[to e toa {to go bara{?” “Sakam da go smenam svetot, da mu dadam ne­{to pove}e od zajak vo {apka! Sakam da sta­nam najgolemiot magioni~ar na svetot, koj }e gi odvede lu|eto vo nova era i nova per­cep­cija na stvarnosta vo koja }e nema gra­ni­ci i site }e bidat toa {to treba - slo­bodni!” U~i­telot go otpu{ta u~enikot bez komentar, no vo nego ne{to se razbuduva. Pominuva ce­la no} buden razmisluvaj}i za toa kolku Mla­diot Platon e sli~en na nego koga bil mlad, pred da stane dekan i afirmiran ma­gi­ oni~ar so preku 200 nastapi godi{no niz zem­jata i svetot. Taa ve~er ne{to vo nego se prekr{uva.

Mladiot Platon 49


СЕНЗАЦИОНАЛНА ВЕСТ!

PLATON IS^EZNUVA Platon, najgolemiot magioni~ar na site vre­miwa i dekan na presti`nata Aka­de­mi­ja za Ma­gi­o­ni­ ~arstvo, e pronajden is­~ez­nat, od­nosno ne e potvrdeno negovata prisutnost de­­nes­ka rano izutrina. Nemame oficijalni po­datoci, no se {pekulira deka Platon se obi­del da go izvede najgolemiot ma­gio­ni­~ar­ski trik na site vremiwa. Imeno, vo obidot da ja krene idnata Ajfelova kula i da ja odnese do Jonskoto More kade {to dob­ro }e ja izmie i }e ja vrati vo idno-id­ na­ta Francija na patot naiduva na pre~ka i poradi ma~noto, dolgotrajno i neuspe{no ube­duvawe na idnoidnite Grci da ja pu{­tat kulata na granica, toj gubi sila i is­~ez­nu­va zasekoga{ vo me|uvremenskite tuneli. Kak­va tragi~na sudbina! No, ne trevo`ete se, za sre}a tuka e negoviot dvojnik, po­to~­no sa­mi­ot toj od idninata, kako student na vre­men­sko patu­ vawe, koj }e se zameni sebesi na po­lo`­bata dekan na Platonovata Aka­demija.

Ne pominuva mnogu vreme, a Mladiot Platon vedna{ ja iskoristuva visokata po­lo`­ba na koja {to se nao|a. Gi sobira naj­dob­­rite magioni~ari od zemjata da go ­napra­vat najgolemiot magioni~arski „pro­najdok” na site vremiwa: PLATONET! Platonet e izum koj }e im ovozmo`i na lu|eto vlez vo edna poinakva stvarnost, spored nekoi narekuvana Virtuelen svet, iako samiot Platon go preferira terminot Svet na ideite. Toj svet e dizajniran spored negovite vrednosti i merki za sovr{en svet kade {to site lu|e }e mo`at da imaat s$ {to }e posakaat, so {to avtomatski }e bidat 50


oslobodeni od site `elbi, a `elbite se pri~inata na ~ovekovata nesre}a. Lu|eto voodu{eveno ja pri­ fa­}a­at ovaa ideja i vo slednite godini masovno se priklu~uvaat kon ovaa nova realnost. Denes, pogolemiot del od svetskata populacija e del od globalniot svet bez granici, Platonet. Za `al, Platon nabrgu po os­­­­­­­tva­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­ru­­vaweto na svojot son umira, no kon sredinata na 21-tiot vek od i.e. (informati~ka era) se vra}a vo elektronska forma, pretstavuvaj}i se pred Platonet populacijata kako GOSPOT(Golemiot Omni Sajber Panker Od Tehno-erata), gospodarot na elektronskoto vreme. Nego­vo­to pojavuvawe e predvideno od golemite kompanii za proizvodstvo na kompjuterska oprema, tokmu koga popularnosta na Platonet opa|a poradi golemata kampawa protiv zavisnosta od virtuelnata stvar­nost. I tokmu Toj, GOSPOT, }e bide izbra­niot koj }e gi predvodi tolpite kon spasenie i nova Tehno-religija vo koja kone~no site }e mo`at da go po~uvstvuvaat GOSPOT vo sebesi, direktno preku monitorite na svoite doma{ni kompjuteri. I {to ni ostanuva da ka`eme u{te, osven: „Bravo za Platon, no {to stana so Hari Po­ter?” REKLAMA za REKLAMA: Zaboravete go Hari Poter, PLATON ELEK­TRONIKS vi nudi ne{to mnogu podobro:

Ne propu{tajte ja prilikata i vie da go po~uvstvuvate GOS­POT! Kupete gi najnovite mo­deli na kompjuteri od prodav­nicite na Platon Elektroniks {irum svetot po ceni dostapni za sekogo, ili nara~ajte preku World Plato Web na adresata: WPW.ELEKTRO.MAN Vo me|uvreme, dodeka ne kupuvate kompjuteri, prefrlete gi va{ite mentalni frekvencii na nova tema. 51


ВЕСТИ ОД ДЛАБОЧИНАТА НА

FILOZOFSKATA MISLA Dragi ~itateli, dene{­nata storija ni doa|a od dla­­bo­­­ ~i­­­nite na filozofskata misla na na{iot sogra|anin prof. Mis La. Taa pri­kazna ne e vistinska, taa e pot­ pol­­­no izmislena, kako i nej­zi­ni­ot avtor. Jas, vsu{­ nost, ne sum jas, tuku nekoj {to pi{uva za me­ne, a toj, lo­­gi~no, ne e jas. I reporta`ata ne e vistinska, tuku e fal­­sifikat. Vo vistinskata pri­kaz­na se raboti za dla­­bo~inite na ~ove~kata glupost pre­ras­ka­`a­ni od us­tata na na{iot tra~ majstor g-din Vra~. Toa e tra­gi~­ na pri­kazna za ~ovekot i negovata pot­raga po mo­­­­­­­ral­­­nite vrednosti vo modernoto op{tes­tvo. Toj, za `al, ne gi nao|a, no na­o|a edno stol~e na koe sednuva i ja smisluva naj­golemata misla na svetot.

prof. Mis La diplomiran mislitel i doktor po mislovni nauki

52


REKLAMICA * Instant mudri misli za sekakvi priliki * Re{avawe na sekojdnevni zagatki * Soveti, konsultacii i mislewa za razli~ni problematiki * Re{avawe mislovni i dr. racionalni maki * ^asovi po mislewe, razmisluvawe i obmisluvawe Najpovolni ceni vo gradot Aktivirawe na 1-5 milioni sinapti~ki transmisii: 500,00 (vo zavisnost od mozo~niot centar {to se aktivira) Aktivirawe na 5-10 milioni sinapti~ki transmisii: 1.000,00 (vo zavisnost od mozo~niot centar {to se aktivira) Rabota so leva hemisfera (animacija i stimulacija): 5.000,00 Rabota so desna hemisfera (animacija i stimulacija): 10.000,00 Vo paket: 12.500,00

Povelete kaj prof. Mis La 53


РЕЦЕПТИ

KAKO SE PRAVI AZOT OD BOZA

od rabotilnicata za pravewe azot od boza

Dene{niot recept e pra­ve­ we na gazot... pardon, azot od boza. Zemete edno litar bo­za, isturete go vo {irok sad i ~ekajte da ispari bo­za­ta od nego. Toa {to vi os­ta­nuva vo sadot e ~ist azot. Ako s$ u{te ne vi e jasno, po­velete vo na{ata ra­bo­til­nica na ul. Bo, 3a, sekoj petok vo 19:00 НАУКА

AZOT, NE KISLOROD ZA ^OVE^KIOT ROD Atmosferata e stostavena od 78% azot, dodeka drugoto e prete`no kis­lo­rod, nekoi bedni 20% i drugi elementi, {to jas­no uka`uva na faktot deka nie lu­|eto di{eme azot, a ne kis­lo­rod. Toa go potvrduva i poznatiot eksperiment na D-r Bog Vog Gog. Vo eksperimentot, na sub­jek­tot mu se spre~uva dotokot na azot vo negoviot organizam so zatvorawe na di{nite pati{ta, po {to pa­ci­en­tot umira. D-r O. Blog Vlog Glog zaklu~uva: “Ja­­s­no e deka pri­~i­na­ta za smrtta e nedostig na azot vo di{nite organi.” Trgnuvaj}i od neprocenlivo vredniot zaklu~ok na modernata nauka za zna~eweto na azotot za ~ovekot, neminovno ni se nametnuva pra{aweto, a {to e so Van Gog? Dali i toj di{el azot ili ne{to drugo {to mu ovozmo`ilo da stane eden od “ve~nite”? Odgovorite sledat, ~itajte. 54


VAN GOG vs ^A-KA Van Borg, najgolemiot pisatel na seve­rozapadniot istok e roden vo maloto mesto London, vo indiskata kolonija Anglija. Majka mu, Madr Borg, u~itelka po kriminologija, go podu~uva Jang Borg na kriminalnite tehniki objasneti vo delata na Ed Gan Po i Aga Krist. Taka, od den na den Jang Borg se transformira vo najgolemiot kriminalen um na noviot vek, Man Borg. No, nabrgu se zasituva od takviot `ivot i re{ava da stane najgolemiot impresionisti~ki slikar, Van Gog. Van Gog ne uspeva da stane najgolemiot slikar na site vremiwa, pa re{ava da umre i da po~eka da bide otkriena negovata genijalnost i da `ivee od milion-

Van Gog, od vremeto koga s$ u{te bil “haj”, pred da stane “daun”. 55


skiot profit na negovite sliki. Taka, denes toj e eden od najbogatite lu|e vo Severna Amerika. Ima pre­­­­­­­ubava `ena, porno yvezdata Tawa, sakana sedumgodi{na }erki~ka, sopstvena planta`a na koka vo dvorot, bazen i s$ drugo {to eden prose~en Amerikanec bi po­sakal da go ima. No, edna ve~er Van Gog sonuva son deka e d-r Bog i se gu{i od kislorodot vo belite drobovi. Se budi izbezumen i go menuva `ivotot od koren. Prodava s$ {to ima. Ja pra}a `ena si vo Isto~na Evropa, od kade {to poteknuva, ja prodava }erka si na trgovci so belo robje i se seli vo L.A. La Amerika, najgolemata prestolnina na drogata i ilegalnite aktivnosti vo Ju`na Amerika, go pre~ekuva svojot kral kako car. Na zabavite im nema kraj, no Man Bog se zasituva od poro~niot `ivot i odi na dale~niot istok. Od doverlivi izvori doznavame deka ^aKaNaZaVaKaDaGaNa Na[aNaVa (^ovekot Koj{to Ne Znaeme Ve}e Kako Da Go Nare~eme, Najgolemiot [izofrenik Na Vekot) se nao|a vo blizina na granicata me|u Ind i Ja. A sega, specijalno intervju so kralot na impresionizmot li~no, edniot i edinstven, Van Gog. ИНТЕРВЈУ

^aKaNaKa, najgolemiot {izofrenik na vekot ^aKaNaZaVaKaDaGaNa Na[aNaVa, najgolemiot indiski mis­tik i jogin, im dozvoli na na{ite reporteri da napravat ekskluzivno intervju so nego. Toj re~e: “Ja vidov tagata na ovoj svet. Ja vidov makata, zloto i al~nosta na ~ovekot. Ja vi­dov Statuata na slobodata i veruvajte mi, golema e. Vidov s$, no tolku od mene. Go napu{tam ovoj svet i vi posakuvam s$ naj­dobro.” Kakva senzacionalna izjava koja ja osvoi nagradata “Zlatna tapa” za najtapa izjava na site vremiwa. A sega, ko­ne~no, ne{to za svesta. 56


V`arenoto Sonce stoe{e visoko na horizontot davaj} i mu zlatno-patinesta boja na ispotenoto muskulesto telo na Vog Gan, koj vo toj moment pomisli na toa deka e najdobar pisatel na {und romani vo modernata ki~ era i se po~uvstvuva osobeno prijatno. Stana od le`alkata kraj svojot bazen, zadovolno se protegna i se frli vo bistrata, sina voda.

РЕКЛАМА

NOVA KNIGA NA VAN GOG Kupete ja najnovata kniga na Van Gog: “Za toa kako umrev i bev vos­kresnat so pomo{ na knigata na Vog Gan: ’Za toa ka­ko bev prosvetlen od deloto na ^aKa NaKa', inspirirano od `ivotot na Man Bog‘, so prekrasniot voved na pres­ti­`­ni­ot prof. m-r-d-r Bog vo koj se rasprava za poznatiot slu­~aj na {izofrenija na Frau Ana O. Borg.” Pobrzajte, tira`ot e ograni~en!

57


НАУКА

SVESTA KAJ ANTROPOIDNITE MAJMUNI Denes }e zboruvame za nastanokot i raz­­vojot na svesta. ]e zapo~neme so ed­­­no istra`uvawe sprovedeno vo An­­g­lija kon krajot na minatiot vek. Eks­ pe­ri­mentot koj e izveden od strana na poz­natiot prof. d-r Mengeme, vklu­~u­va desetici primeroci antropoidni maj­muni koi se podlo`eni na sekakvi vi­dovi izma~uvawa dodeka ne priznaat deka se svesni. Rezultatot od eks­pe­rimentot e: od deset majmuni, ni­eden ne priznava, {to zna~i deka kaj ant­ropoidnite majmuni nema pojava na svest i svesno povedenie.

Луѓето не потекнуваат од примати, само

DARVIN BIL MAJMUN! Veli poznat anti-evoluciski nau~nik, i objasnuva: “Dedoto na ^arls Darvin, prviot kultivator na magi~noto rastenie Kanabis Sativa na Evropskiot kontinent, edna ve~er tolku se naduval {to izbegal od doma i so denovi ne mo`ele da go najdat. Go prona{le vo eden kafez vo Londonskata zoolo{ka gradina, vo pregratkata na edna mlada majmunka. Za da se izbegne skandal, se­mej­­ stvoto Darvin organiziralo ven~avka i od toj sre}en brak se rodil tatkoto na ^arls Darvin, koj nikoga{ ne mo`el da se pomiri so faktot deka e “majmunski sin” i taa frustracija ja prenesuva na svojot sin. Za raz­­lika od tatkoto koj nikoga{ ne se spravuva so toj ma~en fakt, ^arls ja iskoristuva svojata nadarenost za nauka da doka`e de­ka ce­liot ~ove~ki rod poteknuva od majmuni. 58


Ovoj nau~nik dodava deka teorijata na Darvin e besmislena i deka kako takva treba da se izbri{e od site u~ebnici po biologija. Spored nego, ne postoi edinstven predok na ~ovekot. “Sekoj ~ovek e individuaâ€?, tvrdi ovoj nau~nik i dodava deka toj li~no evoluiral od atomski crv od planetata Zorg (pod biv{a diktatura na kralot SarmaXik III, oslobodena od Demos Krat). Do ova soznanie do{ol so pomo{ na negovata MOP (Ma{ina za Odre­duvawe na Potekloto). Povelete i vie, vo COP (Centarot za Odreduvawe na Potekloto) i za (mnogu) malku pari }e doznaete zo{to Darvin ne e vo pravo. Za podetalni informacii pi{ete na: lud.naucnik@loony.com

Poznatiot antidarvinisti~ki nau~nik so negoviot asistent, gi is~ituvaat informaciite od MOP 59


СОМНЕЖИ

MAJMUNITE LA@AT “Spored na{e mislewe se raboti za izmama od strana na ovie navistina tvrdokorni edinki. Sigurni sme deka majmunite znaat ne{to, no krijat, a toa jasno uka`uva deka tie se podgotvuvaat da ja uni{tat ~ove~kata civilizacija i da zavladeat so svetot. No, nie nema da go dozvolime toa i vo tekot na slednata nedela }e ja sramnime so zem­­ ja celata majmunska populacija na ovaa planeta” be{e re~eno minatata nedela na sednicata na svetskite lideri od strana na liderot na liderite g-din Dilber Bilder. No, pred da gi vklu~ite televizorite i da se vratite kon prenosot na vojnata so majmunite, pro~itajte {to misli Aristotel za problemati~nata tema na svesta. NO, pred toa: izvadok od edno od pismata na Darvin kon majka mu, od negovoto legendarno patuvawe na koe gi oformuva teoriite za nastanuvaweto na vidovite. Draga mamo, Tuka, na brodot "Beardle" e mnogu interesno. Lu|eto se mnogu zabav­ ni i prijatni. No, patot e mnogu dolg i edna od zabavite koja ja praktikuvame tuka e natpreva­ rot vo pu{tawe brada. Prvo mesto go osvoi bradestiot Xon, a vtoro `ena mu, porane{na cirku­ zantka. Moram da ti priznaam deka tolku vlaknesti lu|e ne sum videl do sega, i ne znam dali e do nivniot nedostig na obrazovanie, no site po~naa s$ pove}e da mi nalikuvaat na majmuni..." 60

Devojka mu na Dar­ vin, go pozdravuva pred dolgiot pat.


биографии на славните луѓе

ARISTOTEL vs VREMETO Nikoj ne znae koga to~no }e se rodi Aris­totel, no op{to e poznato deka ra|aweto na negovata filozofska misla nema da se slu~i na Zemjata. Toj kako mom~e }e ja poseti bazata na anti~kite domorodci na Mese~inata, nare~ena Antikus Grekus i voshiten od nivniot na~in na `ivot, }e re{i da se preseli tamu. Qubovta kon filozofijata i slobodata, kako i slobodnata qubov na ovaa baza }e mu godat na negoviot liberalen duh. Tamu }e nau~i kako da meditira i so pomo{ na re~isi besplatniot SAP (Ser­vis za Astralna Proekcija) da patuva niz vselenata bez pridvi`uvawe na te­lo­to. Taka, na edno od takvite patuvawa }e se sretne so eden drug vselenski patnik, sve{tenoto lice (i voedno vonzemjanin) sv. E.T. koj }e mu ka`e deka site odgovori se nao|aat na edna planeta na istok od niv, nare~ena sv. Est. Dolgoto patuvawe sekako }e se isplati, za{to sv. Est osven preubavi pla`i i Sonce, nudi odli~en (i re~isi besplaten) SEBSTVO (Servis za Ekstra Brzo Soznavawe na To~nite Vselenski Odgovori). Odgovorot }e bide: “Vrati se kon svojot izvor, za da ja pro­najde{ pri~inata na svoeto posto­ewe”. Zna~i, odime povtorno na Zem­jata! @ivotot na Zemjata vo me|uvreme }e se smeni. ^ovekot }e ja izmisli industriskata, avtomobilskata, in­for­ ma­ti~­ka­ta, vselenskata i najposle fudbalskata revolucija. Nema da ima `itel na Zemjata koj nema da misli na topki, da se zani­ma­va so igrawe fudbal, pro­ gnozirawe re­zultati, oblekuvawe vo dresovi spored najnovite modni trendovi i sl. Taka i Aristotel }e 61


bide zafaten od ova ludilo i }e po~ne da ja oformuva svojata kosmolo{ka teorija za Vselenata vo forma na fudbalska topka. Spored nego, so dvi`eweto na vselenskata topka (i tekot na vremeto i istorijata) upravuvaat natprirodni su{testva vo zavisno­st od prognozata za dvi`eweto napravena od strana na drugi potprirodni su{testva (koi ne se svesni deka imaat vlijanie na site tie raboti). Tie i mnogu drugi soznanija za Vselenata i po{iroko Aristotel }e gi objavi vo knigata “Fudbalski univerzum” koja vedna{ }e stane bestseler. No, slavata }e bide kratkotrajna za{to eden tim nau~nici }e pronajde dupki vo negovata teorija, po {to taa }e se izdi{e kako topka! Razo~aran, toj }e se povle~e od javniot `ivot i }e se posveti na cve}arstvoto. No, cve}iwata toga{ ve}e }e bidat zameneti so oru`je i svetot }e poludi po noviot trend - ubivaweto. Taka, sportot u{te edna{ }e vleze vo `ivotot na Aristotel. Toj }e u~estvuva kako ~len na edna od voenite asocijacii na svetskoto prvenstvo vo vojuvawe, nare~eno USA! (Ura

Aristotel vo edna od bitkite, go izveduva negoviot poznat “bomba{ki sme~” 62


za Sadisti~kite Asocijacii!) i }e sta­ne eden od najdobrite strelci, so 4300 ubistva vo sezona. Po uspe{nata kariera vo ubivaweto, Aristotel }e se povle~e od sportot i idninata i }e se vrati vo minatoto. I taka dragi ~itateli, tuka zavr{uva na{ata (sekako, fantasti~na) prikazna za idniot Aristotel, a prodol`uva prikaznata za Aristotel od minatoto koj otkako se vra}a vo 344 g. p.n.e. kone~no uspeva da se posveti na cve}arstvoto, so nade` deka eden den }e go unapredat vo gradinar. A da, i vo me|uvreme pi{uva mudri knigi.

REKLAMA Kako {to spomnavme na po~etokot, dragi ~itateli, Ari­­­­­­­s­ totel }e stane najpoznat od site idni misliteli so negovoto delo od minatoto “Misli, zna~i, postoj!”, koe mi­­­­­ lioni ~itateli niz vremeto i prostorot }e gi na­tera da go smenat svojot `ivot i da go osmislat svo­eto postoewe. Eve eden od niv, tipi~en gra|anin na Lu­natik, grad na idnata Mese~ina, ekskluzivno za na­{iot vesnik. “Prvpat ja pro~itav ovaa kniga od Aris­totel pred 20-tina godini koga ja nara~av preku ‘Vre­me’, agencijata za vrski so minatoto. Otkako ja pro­~itav, `ivotot mi se smeni. Od toga{ mislam, zna­~am i navistina postojam!” Ete, dragi ~itateli, gle­date kakvo vlijanie ima ova vozvi{eno i mudro de­lo vrz lu|eto, zatoa ne dvoumete se, nara~ajte ja ovaa izvonredna kniga preku ‘Vreme’ i }e vi ja ispo­ra­~ame vedna{! Ne propu{tajte ja ovaa prilika da si go izmenite `ivotot! Ako nara~ate vedna{ (VED­NA[!), }e dobiete podarok, alternativen ispravuva~ na `ivotot koj se stava na ’rbetot na `ivotot i se nosi sa­mo 1-2 ~asa dnevno i samo za dve nedeli rezulta­ ti­te se ve}e vidlivi. Zna~i, dobivate dva senzaci­onal­ ni proizvodi po cena na eden. Fantasti~no! Na­ra­~ajte, vedna{! Zna~i, da ne povtoruvam, VEDNA[! 63


КУЛТУРА

KINESKA KULTURA

Dragi ~itateli, dene{nata tema e mnogu zdodevna i zatoa nema da zbo­ruvame za nea. Namesto toa }e zboruvame za japonskata kultura, koja spored na{e mislewe e mnogu interesna, no bidej}i ne znaeme ni{to za nea, }e zboruvame za Eskimite koi ni se ~ini deka li~at na Japoncite, pa nekako isto mu se fa}a. Zna~i, Eskimite `iveat vo igloa i se zanimavaat so mrznewe i fa}awe ribi. Osven toa, ~esto raz­misluvaat za tajnite na Vselenata, a vo prilog na toa zboruva faktot {to najgolemite umovi vo poleto na astronomijata bile (ili s$ u{te se) Eskimi. I navistina, {to e toa kaj ovaa rasa lu|e, za koi se zboruva deka se izbraniot narod, toa {to gi oddeluva od drugite? Dali razmi­­­ s­lu­vaweto na tolku niski temperaturi e toa {to gi pravi nivnite ner­vni pati{ta poefikasni od tie na drugite, ili pri~inata e vo bogatata ishrana so riba? Nikoj ne znae, no toa {to site go znaat e deka Eskimite nosat kapi i zatoa denes }e zboruvame za kapite. МОДА

KAKO NASTANALE KAPITE Lu|eto mo`at da gi nosat kapite od razonoda ili potreba, no pred s$ kapite se nosat za da ne odleta glavata. U{te od damne{ni vremiwa na lu|eto im letale glavite ako ne gi dr`ele so race. Toa bila vistinska pre~ka vo rabotata, a znaeme deka rabotata go na­pra­­­vila ~ovekot, pa zatoa ~ovekot moral da go nadmine ovoj problem ako sakal da stane ~o­vek. Taka, eden den toj ja izmislil kapata i stavaj}i ja na glava sfatil deka glavata ve}e ne mu leta, tuku deka cvrsto mu stoi na vratot. Od toj den kapata stanuva najdobar prijatel na ~ovekot. 64


УЧИЛИШТЕ ЗА НАТРУПУВАЊЕ КАПИТАЛ

QUBAM RUBQA * Nau~ete kako da se zbogatite zemaj}i pari od dru­­­ gite, preku nivno klevetewe za al~nost i nepravednost i obvinuvawe za ne pravno steknato bogatstvo. * Napredni tehniki na brkawe individui, celi semejstva (ili pove}e!) od nivniot dom i zazemawe na istiot!

Povelete, prijavete se!

Nema da zgre{ite! Najpovolno, najevtino, najekskluzivno! QUBAM RUBQA va{iot pravilen izbor ЕВОЛУЦИЈА

KAKO NASTANALA @ENATA Site znaeme deka najdobra prijatelka na ~ovekot e `enata. No, ~ovekot od sekoga{ ja nemal `enata pokraj sebe i iako ja imal kapata, `ivotot mu bil te`ok. “Taka, eden den ~o­ve­kot go zamoli Gospod da mu napravi `ena, a Gospod mu ka`a de­ka toa e mo`no samo ako od kapata se otka`e. I ~ovekot toa go stori i Gospod `ena mu napravi od kapata. I be{e ~o­vekot sre}en, s$ dodeka ne sfati kolkava gre{ka stori. @enata lo{a nabrzo se poka`a, ~ovekot samo go kara i mu do­saduva. I se pokaja ~ovekot `enata voop{to {to ja po­ba­ra, no ne sfati deka bez nea ne mo`e, za{to glavata }e mu let­ne.” Ete, toa be{e izmislenata prikazna za ~ovekot, ka­pa­ta i `enata, a sega vistinskata prikazna za Dekart. 65


биографии на славните луѓе

NEZNAJNIOT JUNAK vs TES LA [to e iglo? Koe e ne­go­vo­to poteklo i id­nina; od {to nastanalo i kako }e se raz­viva?.. Toa se ve~­nite pra{awa koi se na­metnale vo glavata na sekoj ~o­vek barem ed­na{ vo negoviot vek. No, toa e druga prikazna. Micumito Micubi{i, ma` vo sred­ni­te tri­esetti, po ni{to poraz­li­~en od mno{­tvoto ma`i vo negovata dr­`a­va, na­­ci­ja, rasa... no, nie zna­eme, a na­­­­­ s­ko­ro i vie }e doznaete zo{to toj ~o­vek e poinakov od dru­gite. Micumito Micubi{i, edinka vo ko­lek­ tiv­na­ta svest na dr`avata Ed­no­mi­ ja, stanuva ra­­sipan {raf vo ma­{i­ nerijata, mrtvo tki­vo, skapan zab, ne­potreben del od celinata vo migot ko­ga po~nuva da ja sfa}a bitnosta na in­dividuata i nejzinata razli~nost od ce­linata kako neophoden uslov za spoz­na­va­we. No, za ~udo, svesta za edin­stvenosta vo ne­go ja budi i sves­nos­ta za edinstvoto. Se obi­duva da im go soop{ti ovoj sovr{eno lo­gi­~en pa­radoks na svoite so`iteli, no tie ne go razbiraat. Ma{inerijata sta­nu­va

Micubi{i, vo lov po sovr{enata azbuka 66


svesna za postoeweto na rasi­pa­niot del vo nejzinoto metalno tki­vo i vedna{ go otstranuva. Taka, go nao|ame Micubi{i vo Es­ki­mi­ja, stu­deniot ostrov kade {to `i­ve­at izgna­ni­ci­te od zemjata na ko­lek­tiv­noto dobro, krad­ci­te, filozo­fi­te, umetnicite, ludacite... se­koj vo svo­eto iglo, izoliran vo svojata le­de­­na samotija. Na{iot heroj ne pod­leg­nuva na vakvata tortura, tuku na­pro­tiv, taa u{te po­ve}e go motivira da razmisluva i da ra­bo­ti, da sozda­de ne{to preku {to }e go smeni “toa {to mora da se smeni”. Tuka se za~­nu­va­­at korenite na negovata “Azbuka na bu­{avosta”, {ifrirano pismo koe vo svo­jata struktura (nevidliva za oko­to na svesta) go sodr`i ko­dot na oslo­­boduvaweto od kolektivnata za­blu­da. [to e toj kod i kako funk­ci­onira ni­­koj ne znae, no mnogu go ima­at vku­se­no i se ima­at oslobodeno i sekoj den nivniot broj sta­nuva s$ pogolem. Iako ne dobivme doz­vo­la za objavu­ va­we na samoto pismo, go ob­ja­vu­vame vo­vedot vo deloto na Micu­bi{i na­pi­­{an od samiot avtor: ГОЛЕМИТЕ УМОВИ И ГОЛЕМИТЕ ИЗМАМИ

NIKO LA TESLA Eden od najgenijalnite umovi na na{iot vek, Ni­ko La Tesla e roden vo edno malo mesto vo Ba­varija, pokraina Pivovarija, vo gostil­ni­­cata “Da e `ivo pivo” kade {to 30-go­di{­nata slu`itelka na pivo, g-|a La Tesla, od ner­voza poradi postojano dopirawe na nej­zi­niot zadnik od pijanite mu{terii, pred vre­me se pora|a i na svet go donesuva ma­­­­­­liot Tes­la. Poradi predvremenoto doa|awe na svet, maliot Tesla trpi dve posledici: pr­vi­te nekolku meseci od `ivotot gi pominuva vo In­kubatorskoto Bure so Pivo vo lokalnata piv­nica i osuden e postojano da bide pred vre­meto, nerazbran i neprifaten od sredi­na­ta. 67


ИЗВИНУВАЊЕ

DRUGI IZVINUVAWA SLEDAT, ^ITAJTE! Se izvinuvame, po gre{ka sme ja vmetnale bio­gra­ fijata za Tesla, koja ni e predvidena za sled­nata ne­­dela. Zna~i, ne zabora­­ vajte, sled­na­ta nedela: doz­­­­­­­najte s$ za Tesla i ne­­­ goviot zol brat bliznak - Edi i Son i qubovnikot na Edi, Ma­coni, vo prikazna ispolneta so intriga, iz­ma­mi, ubistva, prequbi,

pa pak ubistva, pa mal­ku brkawe so koli, mo`e i po nekoja eks­plo­zi­ja(zavisno od fondot {to }e ni go odobri Mi­nisterstvoto za pirotekstika), pa povtorno ubi­stva, izmami i... {to mi be{e zborot? A, da, po ovaa mala nesakana pauza, da se navratime na prikaznata. Vedna{ po sledniot P.S.

П.С.

KONE^NO NE[TO ZA BU[AVOSTA Kolku da se znae, Tesla ne bil “bu­{av” kako Ajn{tajn (za koj, pa­tem re~eno, }e ~itate naskoro), tu­ku de~­­­ko so sosema pristoj­ na fri­zura, a znaeme deka ~ovek ne mo­`e da misli na strukturata i prag­mata 68

na fizi~kata realnost i problemite na vselenata, a pri­toa barem malku da ne mu se raz­bu{avi frizurata, {to go sta­va nau~niot legitimitet na Tesla pod znak pra{alnik.


REKLAMA

ZA SLEDNONEDELNATA BIOGRAFIJA VO VID NA MINI-SUDSKA-DRAMA (nenadejno prekinata poradi nedostatok na prostor, a vsu{nost za­­ra­di zajaknuvawe na efektot na is~ekuvawe kaj ~itatelot)

Nau~nata Istorija: Pretstavete se pred Vr­hov­ni­ot sud, ve molam. Tesla: Niko La Tesla. Nau~nata Istorija: (Otvora golem tefter i ~ita. Mr­da so glavata so izraz na nezadovolstvo. Po­toa ja gleda sredenata frizura na Tesla i ne­go­vite strogo potstri`eni musta}i. Pomisluva na Ajn­{tajnovite razbu{aveni musta}i i se nasmev­nu­va, potoa poglednuva kon Tesla i povtorno mu se vra}a izrazot na gadewe na liceto). Zna~i Tes­la, ti tvrdi{ deka si go izmislil 20-ot vek? Tesla: Da. Nau~nata Istorija: Ima{ li dokaz?.. Dokazite za ova i mnogu drugi spektakularni pra­{a­wa povrzani so Tesla, slednata nedela. ЧИТАЈТЕ

SPEKTAKULARNI OTKRITIJA ^itajte za senza­ci­o­nalnata od­bra­na na Tesla i za toa ka­ko Na­u~­na­ta Istorija stanuva svesna za se­­besi (me|u drugoto i za svojata {i­­zo­fre­nija) i go otkriva planot na svojata zla blizna~ka motivi­ra­na od `elbata za pa­ri, mo} i svet­ska dominacija... Sled­na­ta ne­dela. A sega kone~no: Vrzete gi po­­jasite, pro~ituvame! 69


AZBUKA NA BU[AVOSTA Od Micumito Micubi{i S$ ima granici, kako {to velat od A do [, a posle nema ni{to, nepo­sto­ewe, praznina i toa ne ni e po­­treb­no. S$ {to ni treba se 31 bukva (se razbira i prazniot prostor, ka­ko i nekolku interpunkciski zna­ci...) i mo`eme s$ da ka`eme, s$!

REKLAMA “Azbuka na bu{avosta” po najniski ceni vo Svetot (i po{iroko)! Javete se na 070/54321 Pobrzajte!

70


2.2 Nesvest od vest


ВЕСТИ ОД ЖИВИНАРСТВОТО

NEVEROJATNO SOZNANIE! Se nao|ame vo domot na g-din Soz­­nanos­ki, koj utrinava dojde do izvonredno sozna­nie. Da ne dol­­`ime, da mu dozvolime na g-din Soznanoski da ni ras­ka­`e. “Ut­­rovo, hranej}i gi ko­­­­­­­­ko­­{­ki­te do­­`iveav neverojatna ra­bo­ta. Ed­­na od niv mi prijde i mi proz­­boruva. ’Vie lu|eto mis­li­te de­ka mo­`ete da vladeete so sve­tot. Se odnesuvate so ne­gri­`a kon drugite su{testva. Toa mo­ra da pre­stane.‘ Bev v~u­doviden. Ko­ko{­­ka­ta ima{e pravo! Toa e vis­ti­na, navi­stina sme za ni­ka­de.” Kak­vo neverojatno soz­­na­nie, dra­­gi ~itateli!

ИТАТЕЛИТЕ

ПИСМА ОД Ч

PEL

A ANONIMEN

ime Sel od s. Selce, po in an a| gr en uva~ na Jas, anonim struka odgled po , et ­ en ` ne , ta na pret­hod Elc, 42 g. kon neto~nos am ­ to ir V el t. ap aa `ivina, ne zboruv u o, koko{kite nanoski, tu­k nata vest. Prv n e na g-di Soz t ne aa to ir g ie i­ r ­ an ko zn ro, so olam da se m ve a to Za . na koko{kata ~nosti. gornite neto

72


ОДГОВОРИ ОД РЕДАКЦИЈАТА

ARGUMENTI, A NE PRAZNI ZBOROVI ^lenovite na redakcijata se re­vol­­ti­­rani od neupatenosta (i nekul­tu­­rata) na izvesni gra|ani koi gi ko­ristat kutrite piliwa za pos­tig­nuvawe na sopstveni ce­li. Za `al, vak­vata pojava ne e izo­li­ra­­ na, tuku e s$ po~esta i tok­mu za­ra­di ­toa, sprotivno od po­li­sa­ta na vesnikot, redakcijata gi iz­ja­s­nu­va sopstvenite stavovi. Takvite kako g-din Sel Elc da ne se me{aat mno­gu vo raboti vo koi ne se razbiraat. Deka ko­ko{kite zboruvaat, znaat site, duri i naj­ma­lite. Zboruvaat i ku~iwata i ma~kite, pa du­ri i mravkite, toa e nau~no doka`ano od go­lem broj nau~nici, me|u koi e i golemiot Ajn­{tajn. Vo prilog na toa, dene{nata bi­o­ gra­fija e tokmu za Ajn{tajn.

Najnov tip cigari za va{ite piliwa

PILI] MORIS garantiran uspeh, zadovolstvo, sre}a i vkus na va{ite piliwa

73


NARA^AJTE gi Pili} Moris cigarite pre­ku besplatniot telefon 0055 54321 ili po­ba­rajte gi vo `ivinarskata pro­dav­nica do vas. Za prefinetiot vkus na va{ite piliwa vi obez­ bedivme silna, sredna i lesna ver­zija, kako i vo forma na tutun za xva­ka­we za sta­romodnite piliwa. PILI] MORIS cigarite: * go podobruvaat zdravjeto na va{ite pi­li­wa i gi za{tituvaat od niza bolesti vklu­~u­vaj­}i gi i gripovite inducirani bi­­lo od ne hi­gi­ena, od prezasituvawe na po­­pu­­la­cioniot ba­sen, od Ameri~anite ili von­zemjanite * Ja zgolemuvaat potencijata na ma`­ja­ci­te i plod­nosta na `enkite * Im davaat “kul” izgled na va{ite pi­li­wa PILI] MORIS i mnogu drugo... za{iten znak od 1789

Go iskoristuvame ovoj prazen prostor da razjasnime nekoi zabludi koi kru­`at vo vrska so na{ite cigari. Prvata e deka upotrebuvame subliminalni po­raki. Toa ne e to~no, i }e mo`e vedna{ da se uverite ako ja poglednete uba­­vo slikata na prethodnata stranica. Jasno e deka vo scenata vo koja petelot & nudi cigara na koko{kata nema nikakva seksualna aluzija, neli? Vtorata zabluda e de­ka na{ata firma ima vrska so nekoi antipilisti~ki organizacii, za {to mis­lam deka nema potreba da se komentira, bidej}i na{iov posleden pro­iz­vod, koj go promovira zdravjeto na piliwata upa­tuva jasna poraka kon site zli jazici. Da `iveat piliwata i slobodata na izbor (za pu{ewe)! 74


биографии на славните луѓе

AJN[TAJN vs MRAVKITE Albert Ajn{tajn e roden vo Anti~ka Zam­bi­ja od tat­ ko sto~ar-nomad i majka profe­sor­­ka po sobi­ra­we {umski plodovi. Pod vlija­nie na ro­di­te­li­te, no najmnogu na vujko mu, doktor po nelinearni sis­temi vo op{testvenoto ure­du­vawe na socijal­ni­te insekti, u{te kako mal po­ka­`uva in­teres za pri­rodata. “Kako komunici­raat mrav­ki­te me|u se­be?” go pra{uva ma­­­­­­ liot Al­bert tatko si, koj mu od­go­vara: “Utre se selime, naj­dov novi ze­leni pov­r­{i­ni za kravite ju`no od [varcvald.” Po pristignuvaweto vo klasi~nata [vaj­­­­carija, Ajn­ {tajn trgnuva na u~i­­­­­­­­­­­­­­li{­te. Te{ko se vklopuva vo sre­ di­­nata vo koja dominira stavot deka mrav­ki­te se mikro-roboti koi se odne­suva­at po programa dirigirana od Ap­so­lut­niot Bog. Mladiot Albert e o~aen. Sla­bo napreduva na u~ili{te i ne­go­vi­te napredni sfa}awa se osudeni od sre­dinata. Pa|a vo vtoro od­de­lenie i go fa}a zakrivuvaweto na prostorot vo treto. Razo~aran vo sebesi, Ajn­{tajn organizira edna lokalna zaed­ni­ca na mravki vo anti-ap­so­lu­tis­ti­~ka organizacija so cel “ultimativno za­brzuvawe na mravjite misli i pos­ti­ gnuvawe na beskone~na masa {to }e go progolta svetov, koj i taka ne zas­lu­`u­va da postoi.”* No, tie vo odreden mig od zabrzuvaweto na mislite, pri br­zina bliska do brzinata na svetli­na­ta, stanuvaat super-svesni za sebesi i za celiot univerzum, postignuvaat prosvetluvawe i ja promenuvaat mis­lovnata traektorija vo nasoka na Tibet. Tamu po~­nuvaat da gi propagiraat 75


svoite idei za pros­vet­luvawe, osloboduvawe od krugot na povtorli­vo­to i sobirawe otpadoci od hrana. Nau~nite krugovi vo [vajcarija se v~udovideni od vakviot ishod na nastanite i od koren gi menuvaat svoite religiozno-nau~ni sfa}awa, {to pre­ dizvikuva promena na op{testvenoto ureduva­ we. Tranzicijata ne e primena so odobruvawe od na­selenieto, koe organizira nasilni protesti na koi javno gi palat mravkite. Doznavaj}i za toa, mrav­ kite od Organizaciskiot Odbor na Pros­vet­lu­vaweto so sedi{te vo Tibet, ispra}aat kolekti­ven bran na ~ista svetlina od nivnite pros­vet­le­ni umovi, koj ja spr`uva [vajcarija. Ajn{tajn e pret­hodno izvesten i im se pridru`uva na svoite dru­garki. Ti­betskata civilizacija na prosvetlenite mrav­ki go prepoznava svojot Tatko i go pre~ekuva so site po~esti. Ajn{tajn, voshiten od ovaa ci­vi­li­zacija, re{ava da ja napu{ti naukata, da se od­mo­ri i da se posveti na meditiraweto. No, odmor ne­ma. Od vremeto koga mravkite ja uni{tile [vaj­carija, tie stanuvaat svesni za ogromnata mo} na umot. Toga{ kaj niv se javuva kultot kon lu­dos­ta. Go postavuvaat za dr`aven sovetnik na Go­­le­­mata Najprosvetlena Mravka - Luda. Luda go vo­veduva Ajn{tajn vo osnovite na nivnoto op­{tes­tveno ureduvawe u~ej}i go za os­lo­bo­du­va­~k ­ a­ta sila na ludosta i kako taa da se kontrolira so cel da deluva kreativno vrz bitieto i okolinata. Vos­hiten od ovie idei, toj mu pora~uva na vlade­te­lot da go {iri ova u~ewe, koj vedna{ organizira misioneri i gi pra}a na site ~etiri stra­ni na svetot. Taka se za~nuvaat korenite na eden nov svet, svet na kontroliranata ludost. No, Ajn{tajn za `al ne do~ekuva da vidi dali sve­tot }e go polo`i ultimativniot ispit, kontro­li­raweto na 76


ludosta, za{to umira na Tibet, kade {to i den denes stoi negovata statua do Naj­pros­vet­lenata Luda, mesto na golema energija i po­se­te­nost od site strani na svetot. Pa, povelete i vie, kartata ~ini samo 50 grama ostatoci od hra­na, ne primame sinteti~ka.

Albert Ajn{tajn ja kroi negovata teorija koja }e go napravi slaven

77


REKLAMNA YVEZDI^KA *Manifest na Ajn{tajn: “Slobodnata volja i kvantniot mrav­­jalnik”. Ako ja nara~ate ovaa kni­ga od Kvanta Pet [op, }e dobiete i gratis doma{no ga­le­ni~e pro­izvedeno po najnovi me­todi na kvantniot genetski in­`enering. Ako toa ne vi go re­{i problemot so osamenosta, pro­bajte so nekoi od slednive proizvodi.

TOPXILNICA Topovi po va{a merka!

Se ~uvstvuvate izmoreni? Ni{to ne vi odi od raka? Prijatelite ve napu{tija, a semejstvoto ve razo~ara? Dr`avata vi e za nikade? Nemate kade?

GRE[ITE! Imate kade! Povelete vo TOPXILNICA kupete si top, lansirajte se vo atmosferata i re{ete gi va{ite problemi! Eden od na{ite ponovi modeli na topovi 78

TOPXILNICA va{iot prijatel


ЗДРАВЈЕ

KAKO DA OSLABNETE 21 GRAM Ne mo`ete da se oslobodite od vi{okot kilogrami? O~ajni ste i depre­siv­ni zaradi toa? Prijatelite ve ismevaat, a sosedite izleguvaat na pro­zorcite da ve gledaat koga izleguvate od doma? Sakate li da im ja trg­ne­te taa nasmevka od licata edna{ za sekoga{? Ako va{ite odgovori na ovie pra{awa se da, toga{ probajte go na{iot preparat “Instant smrt” od fabrikata Cijanid. Preparatot e zasnovan na drevnite recepti na in­­dijanskite {amani i tibetanskite mudreci, kombiniran so najvisokata tehnologija na 21-ot vek. No, nau~noto objasnuvawe da mu go pre­pu{­ti­me na d-r Drevin.

НАУКА

D-R DREVIN “Spored najnovite nau~ni soznanija ~ovekot po smrtta gubi 21 gram. Nikoj ne znae kako ili zo{to, no toa ne e ni bitno. Su{tinskoto kaj ovoj preparat e {to toj nudi otstranuva­we na te`inata za samo nekolku sekundi. S$ {to treba da napravite e da go ispiete i te­`i­nata ja nema! Jas, kako doktor na nauki i ep­ten u~en ~ovek vi prepora~uvam da go ku­pi­te ovoj preparat, vedna{!” 79


TI!

POBEDNIK u~ili{te za pobednici

PRIJAVI SE * PRIJAVI SE * PRIJAVI SE * Ako veruvate vo slednite maksimi: * bidi slab, ne bidi debel! * bidi silen, ne bidi slab! * bidi ubav, ne bidi grd * bidi gord, ne bidi ponizen! Ako ve izma~uvaat pra{awata: * Kako da gi podu~ite va{ite deca da bidat: PRIJAVI SE! ZLATNI slavej~iwa i ne e za gubitnici! SUPER YVEZDI! * Kako da imate poskapa kola, podobra obleka, aparati spored najnovata moda! * Pove}e, pove}e pari! Prijavete se vo na{eto u~ili{te! Natprevaruvajte se! Pobedete, pobedete vo trkata! Za{to VIE mo`ete, vie ste INDIVIDUA koja veruva vo sebesi! PRIJAVETE SE i POBEDETE!

bidi del od nas! nie sme del od tebe! 80


АНКЕТА

[TO MISLAT LU\ETO Toa be{e d-r Drevin. A, sega da gi pra{ame lu|eto koi go pro­ba­le ovoj preparat. Ka`ete ni g-din Le{ Ovski, kako se ~uvstvuva­te? (Mol~i). Odli~no, g-din Le{ e bez zborovi, dragi gleda~i! Pog­lednete go samo negoviot lik, taa sovr{eno tenka stava, be­li­nata na ko`ata. Neverojatno! Ovoj preparat e navistina ne{to posebno, edinstveno na na{iot pazar, proizvedeno za vas od na­{ata fabrika Cijanid, po licenca od najgolemite svetski pro­izvoditeli na...

ЈАТА

КЦИ

НУВА

ИЗВИ

E M A UV

ДА Д РЕ ЊЕ О

ZVIN

adi t zar te a a v vinu na{i se iz Imeno, virus. k i . sn o i­­­ vesti aten oj ve a ov hodnite imaat f koja pred e. n e t t t , i a e i c i d r p us le ni tov a Ured inata na ini izg cija vir na teks d e e n a { a ` sod­r arski ma va gener dr`inat enesuvam |e. o r t o lu pe­~a oti za n we na s tot, vi p lemite b ­ o a k a g Se r va menuv ani defe riki za b r u zvik a se otst enite ru k v t e d o d­g Do }e po od ve

SE I

81


биографии на славните луѓе

T.S. BIG GEJ vs USPEHOT Na site ni se poznati golemite idei na T.S. Big Gej. No, negovata prva golema ideja bila da se ro­di i taka napravil na 26-06-0026 pke. (pred kom­pjuterska era). Vo toa vreme sto­~ar­stvo­to s$ u{te ne bilo razvieno, lu|eto prete`no se zanimavale so zemjodelstvo. Na ma­­­­­ liot Big Gej seto toa mu se ~inelo zdodevno. Taka eden den na roditelite im ka`al: “Piperki, patli­xani, kompiri. Kakva dosada! ]e zasadime fri­`ideri!” Roditelite so voodu{evuvawe pri­fatile i nabrzo zasadile eden red fri­`ideri, drug zamrznuva~i i po nekoj aparat za mraz, po insistirawe na tatkoto, da ne im se najde na lokalnite zemjodelski barovi. Pro­iz­ vo­dite nabrgu niknale, a niknala i prvata zdelka na Big Gej. “Gorewe”, zapaleni po sovre­me­nite prirodni i ekolo{ki fri`ideri, gi otkupile po visoka cena. I navistina, so pravo, za{to fri`iderite vedna{ stanale hit. No, Big Gej ne zastanal tuka, toj sakal u{te. “Da za­sa­dime satelitski anteni.” Roditelite vedna{ se zafatile za rabota. Koga niknale antenite, roditelite ra­dos­no gi pre­­­ ~e­­­kale prvite mu{terii, no Big Gej bil voznemiren. “[to ti e, sine?” go pra­{ale. “Ne znam, antenive mi se ~inat premnogu dobri, toa mo`e da donese problemi.” I na­vis­ti­na. Po nekolku dena se pojavile specijal­ci­ te od NASA (Nacionalna Anti-Sa­te­lit­ska Agencija) i gi sobrale site satelitski an­te­ni. Roditelite bile zbuneti, no na Big Gej ve}e mu bilo jasno: “Ne sakaat da doznaeme pove}e. Koj znae {to ima gore, nad nas.”

82


(Odgovor: Biosfera. Oblakosfera. Temno­sfe­ra. Te­­­pi­­­­ ho­­­sfera, poto~no opa~ina na tepih.) Mla­diot Big Gej ne bil zadovolen od takvata zamisla. Sakal da gi vidi vistinskite {ari na tepihot, a ne samo opa~inata, vi{okot {areni konci koi lu|eto od damnina gi prou~uvale i opevale so voodu{evuvawe. Zatoa toj gi vlo­`il site svoi sredstva za da izgradi vselenski brod. Mu pomognal negoviot drugar, Madam Adam. Vo eden mig kaj Adam se javil somne` vo mo`nosta da se napravi takvo ne{to, no Big Gej mu ka`al: “Jas ne se posomnevav koga ti mi re~e deka si prviot ~ovek`ena. Zatoa, pomagaj, ili ne odi{ so mene.” Madam Adam se nalutil i Big Gej bil ostaven na cedilo. Ne mo`ej}i da go zavr{i proektot sam, bez teh­ni~kite poznavawa na Madam Adam, moral da gi najmi vrvnite nau~nici, no za toa mu trebale pari. Big Gej nekoe vreme talkal niz svetot baraj}i plodna po~va za novite izumi, koja kone~no ja na{ol vo Silikonskata Dolina, kade {to zasadil kompjuteri. Noviot proizvod predizvikal bum na svetskiot pazar T.S. Big Gej i Adam Madam, od vremeto koga s$ u{te bile prijateli

83


i mu ovozmo`il ne­ograni~eni finansiski sredstva, a potoa i da izgradi vselenski brod i da zamine vo nepoznatoto. Koga Big Gej go probil tepihot, pred nego se otkril svet na boi koi nikoga{ porano gi nemal videno. Nasekade naokolu planeti, kako pole so {areni cve­­­­­­}iwa, a me|u niv pati{ta i mostovi, znaci i patokazi. Vistinski avtopat. Big Gej za mig zastanal, no potoa bez razmisluvawe odbral proizvolna nasoka i trgnal. Po nekolku godini roditelite na Big Gej s$ u{te ne mo`ele da se naviknat na is~eznuvaweto na nivnoto sin~e. Vo me|uvreme se vratile na sadeweto piperki i `iveele po­vle~eno. No, eden den Big Gej se pojavil. Ne bil mnogu smenet, no imal ~uden sjaj vo o~ite. “Sine, dobro li si?” go pra{ala majka mu, pregrnuvaj}i go. “Odli~no!” viknal Big Gej. “Lu|e, vie ne znaete kolku sme zatupeni nie! I ne zboruvam za sto~arstvo. Ne! Zboruvam za neograni~eni mo`nosti na umot. Nie si `i­ve­eme pokrieni so na{iot tepih kako buba{vabi raduvaj}i se na na{ite temni `iveali{ta i `ivoti. I koga gledame gore, velime: ova e beskone~nost i sovr{enstvo, no toa e samo ilu­zija. Zad toa e vistinskoto! Svetovi, bes­ko­ne~­no mnogu svetovi isprepleteni i ne­og­ra­ni~eni, patuva{ kade {to saka{, so mislite ili fizi~ki, seedno e, osoznava{ kolku mo­`e{, granicite se vo tebe, a ne nadvor, a dru­gi­te ti pomagaat da gi nadmine{, ne ti gi na­met­nuvaat, za{to site se edno i ne pripa|aat na ni{to.” Negovite roditeli ostanale so po­do ­ tvorena us­ta. Toa o~igledno bilo premnogu za niv. Tie go sakale mirniot `ivot i ne barale ni{to pove­}e od toa svetot da ostane ist kakov {to e. No, tokmu nivniot sin bil toj koj {to go smeni.

84


Rano utroto negovite go na{le vo bav­~a­ta kako kopa. “Sadi{ ne{to?” go pra{ale. “]e vi­di­te naskoro.” Ne pominala nitu edna ne­de­la, koga od zemjata niknale ~udni aparati. Roditelite, o~igledno zbuneti, go pra{ale za {to se raboti, a toj odgovoril deka toa se detski igra~ki. Koga prvite mu{terii, koi slu{nale za vra}aweto na Big Gej, dotr~ale i doznale deka no­­­­ viot proizvod se detski igra~ki, malku se razo~arale. No, koga raz­brale deka igra~kite imaat sposobnost da gi crpat ~istite delta mozo~ni branovi od detskite mo­zoci i da gi materijaliziraat detskite misli, vedna{ ja sfatile vrednosta na ovoj predmet na paza­ rot. Roditelite od celiot svet naskoro brzale sekoj da mu obezbedi na svoeto dete takva igra~ka. I ne gre{ele. Toa {to taa igra~­ka }e go napravi za nivnite deca, tie ne bi mo­`e­le da go napravat ni za iljada godini. “Svetot po~nuva da se menuva. Idnite pokolenija nema da `iveat vo laga, za{to nivnite roditeli, sega{ni deca, obdareni so mo­jot ultimativen podarok za ~ove{tvoto, }e mo­`at da go oblikuvaat na{iot svet spored svo­ite soni{ta. Noviot svet e na po~etok. Ve ~e­kam pozadi opa~inata na tepihot. Boite se ne­zamislivi, }e vidite.”

Bil i negoviot izum za “napredno gledawe”

85


Bil Gejts go zavr{uva teatralno svojot monolog, nenadejno se svrtuva i vleguva vo so­ba­ta 26 vo men­ talnata institucija Bard Ovci, ostavaj}i me so podotvorena usta. Dojdov da intervjuiram eden od najgenijalnite lu|e na na{ata epoha, a najdov ludak! [to li o~ekuvav od ~ovek koj {to ve}e cela decenija e smesten tamu? Toa o~igledno ne e bez pri~ina. I tokmu vo ovoj moment od prikaznata, koga vol{ebnoto se nao|a vo smrtna opasnost da bide uni{teno so zdravo-razumski zaplet i mediokriteten kraj, do mene dopira straoten zvuk od neboto, zvuk {to nalikuva na nasilno kinewe na xinovska matka od koja se pojavuva dete. De­te­to nare~ete go Red, za{to majka mu e Haos. Taa Ve~niot Raj, toj e Smrtniot ^ovek. Taa Nez­na­ewe, toj Soznanie. I zamisluvaj}i ja taa sce­na, dodeka vo dale~inata s$ u{te se slu{a ne­bo­ para~kiot krik na vselensko ra|awe, ne mo`am, a da ne pomislam... Sepak uspea!

86


2.3 Vest za svest


НАУЧНА ФАНТАСТИКА

ZE-IKS-SPEKTRUM, PRVIOT VONZEMJANIN Ze-Iks-Spektrum e prviot od generacijata vonzemjani pro­iz­vedeni od ~ove~kiot um. Mal, zelen, simpati~en. Von­zem­jan­~e za sekoja namena. No, dene{nata prikazna ne e za nego, tu­ku za Ze-Iks-Spektrum, prviot od generacijata vonzemja­ni proizvedeni od ~ove~kiot um. Mal, zelen, simpati~en. Von­zemjan~e za sekoja namena. No, dene{nata prikazna ne e za nego, tuku za Ze-Iks-Spektrum, prviot od generacijata von­zemjani proizvedeni od ~ove~kiot um. ИЗВИНУВАЊЕ

GRE[KA VO TEKSTOT Se izvinuvame za gre{kata vo gorniot tekst, namesto Ze-Iks-Spektrum, treba da stoi Ze-IksSpektrum, prviot od ge­neracijata vonzemja­ ni proizvedeni od ~ove~kiot um. Mal, zelen, sim­­­­­­­­­pati~en. Vonzemjan~e za sekoja namena. No, dene{nata prikazna ne e za nego, tuku za Ze-IksSpek­trum, prviot od generacijata vonzemjani proizvede­ni od ~ove~kiot um. Bi­dej}i gi popravivme gre{kite vo tekstovite, mo`eme da odime na novata senzacionalna biografija. 88


биографии на славните вонземјани

ZE-IKS-SPEKTRUM vs LU\ETO Prvo bea lu|eto, po­toa se pojavi ZIS, a po nego mno­­­gu drugi von­­­zem­jani koi ja pre­zemaa vlas­­­ta nad lu|eto, no tie vsu{­no­st i ne bea von­­­­­­zemjani, tuku virusi koi preku kompjuterite gi porobija lu|eto, sozdavaj}i Virtuelna Stvar­nost za koja ~ovekot po~na da veruvat deka e realna. ^ekaj, toa e ve}e iskoristeno... Da po~neme od po~etok.

Eden od sozdava­­~ite na Ze-Iks, Ze Iks Si be{e edno ~ove~e koe misle{e deka e von­zem­jan~e i toa na site im go ka`a. A, tie vikaat “Ovoj e Lud! Nosete go vo Nica!” I taka go pra­ti­ja vo Nica, kade {to toj si kupi pica i za­pozna edna rajska ptica koja mu raska`a ed­na prikazna: 89


“Site idei, site koncepti, zamisli i teorii se ve}e izmisleni. S$ {to go pra­vi­­me e sa­mo kopija na kopija na kopija, u{­te od prvata misla.” Re~e d-r Nouit Ol i umre ne doznavaj}i deka negovite misli se kopija na mislite na von­zemjaninot Ze-Iks-Spektrum, koj e tatko na site idei vo vselenata. Toj e, ako ve­}e sakate da znaete, Gospod na site va{i mis­li i na svesta {to ja poseduvate. Toj e pr­vi­ot od generacijata vonzemjani proizvedeni od ~ove~kiot um. Mal, zelen, simpati~en. Von­zem­jan~e za sekoja namena. Spored toa, ~ovekot e sozdaden od ZIS, a ZIS od ~ovekot, {to zna~i deka prikaznava ve}e ne­ma logika i e, pove}e od o~igledno, vistinska. Za­toa, da se navratime na la`nite pri­kaz­ni, t.n. vesti.

ЗАНИМЛИВОСТИ ОД НЕСЕКОЈДНЕВИЕТО

MISTERIOZNA STORIJA ZA JAJCATA Vo na{ata redakcija deneska pristigna mis­teriozna storija. S$ u{te ne znaeme od kade poteknuva, ni zo{to pristignala tok­mu kaj nas. Pretpostavuvame deka se ra­boti za vistinita slu~ka. Ja prenesu­va­me vo celost. G-din K. utroto go po~nal na sosema vo­o­bi~aen na~in. Stanal, se izmil i po~­nal da si podgotvuva pojadok. Bidej}i bil prili~no gladen, re{il da ne po­jaduva biskviti “pti ber” so ~aj, tuku jaj­ca. Ja otvoril kartonskata kutija i od nea izvadil dve jajca i gi stavil da se varat. Dodeka ~ekal da zovrie vodata, slu­~ajno 90


se za~ital vo tekstot otpe~aten na vnatre{nosta na kartonskata kutija. Ta­­mu go pro~ital ova: “Posakuvaj}i vi prijatni i veseli mi­go­vi konsumiraj­ ­­}i gi na{ite jajca, Ve pot­se­­tuvame deka za site Va{i pra{awa koi se vrzani so poimot jajca na raspolaga­ we Vi stoi na{iot stru~en tim za in­for­­macii na tel...” K. gi izel jajcata, navistina pominuvaj­}i prijatni i veseli migovi, no toga{ ed­na pomisla go protresla. Ne veruvaj}i vo mo`nosta takvo ne{to da e ostvarlivo, si ja zatresol glavata i trgnal da si va­ri kafe. Piej}i go kafeto zapalil ci­ga­ra, koga povtorno go prodrmala istata po­misla. Ne mo`ej}i da izdr`i pove}e, go zemal telefonot i go svrtel brojot. [to mislite, koe pra{awe go postavil?

ПРАШАЊЕТО БИЛО:

KOJ E PRV, JAJCETO ILI KOKO[KATA? Odgovorot {to go dobil g-dinot K. gi nadminal granicite na negovite o~ekuvawa. Toj odgovor tolku go voznemiril {to istr~al od doma po pi`ami i od toga{ nikoj ve}e go nema videno. Tolku.

A, da! Odgovorot bil: VONZEMJANITE. 91


НАЈНОВА ВЕСТ

VONZEMJANITE JA NAPADNAA PLANETATA ZEMJA! Poplaki od vonzemjanite za pismenoto objavuvawe na vesta za nivnoto pojavuvawe. “Kade e dramati~nosta tuka?” zaklu~uva g-din Iks Ips od planetata Ilon.

Pred ne­kol­ku mi­nuti stig­­­­­­­na najnovata vest: Vonzemjanite ja napadnaa Zem­ja­ta! No, po~ekaj eden moment pred da po~­­ne{ da vreska{ i da tr~a{ naokolu ka­­ko bez glava. Ne trudi se da gi zdogleda{ na neboto vo bleskava leta~ka ~i­ni­ja i ne baraj zeleno su{testvo me|u lu­|e­to, za{to tamu nema da gi najde{. Tie se vo tvoite

Dobrovolci se prijavuvaat za odbrana na Zemjata vo PFAA (People’s Front Against Aliens)

92


misli! Poto~no, tie SE tvoite mis­­li, samo {to ne si svesen na toa. Za­toa, samo kako upatstvo, eve nekolku ti­pi~­ni situacii za koi znaeme deka se de­lo na vonzemska inteligencija: Se­koj pat koga }e ti se javi nenadejna ide­ja, koga }e napravi{ ne{to ne­svoj­­s­t­ve­no za sebe, ne sekiraj se, ne se raboti za tebe. Bidi siguren deka se raboti za niv... s$ u{te rabotime na slu~ajot... ko­ga }e prepoznae{ ne{­to ~udno i nesekoj­dnev­no vo dru­gi­ot, blizok tvoj, koj ti se ~i­ni deka tol­ku dobro go poznava{. Ne dvo­umi se, sto nasto e nivno delo... koga }e slu{­ ne{ ne{to na {to ne se nadeva{, ili... ne ~itajte, ve la`at... ko­ga }e po­~uv­stvuva{ deka nekoj si ig­ra so tvojata sud­bina, kako Marfiev za­kon... A ... ko­ga } e pro~ita{ nekoja ve­st vo nekoj vesnik za koja ne si ba{ si­gu­ren deka e vis­ti­nita... ne sme si­gurni deka se raboti ba{ za niv. ВЕСТ ТОЛКУ НОВА, ШТО НЕМА ПОТАЗЕ

VONZEMJANITE NE JA NAPADNAA PLANETATA ZEMJA! Planetata Zemja ne e napadnata od von­zem­jani, tuku od pe~atarski virusi koi, ka­ko {to ve}e napomnavme, gi napa|aat pe­~atarskite ma{ini i ja menuvaat so­dr­ `inata na tekstovite. Zatoa, ~itajte vni­matelno! Zemjani, slu{ajte vnima­tel­no... Od na{ite dopisnici od stran­stvo doznavame deka ovaa pojava e za­be­le­`ana vo site zemji, zatoa ne veruvaj­te nikomu. Zatvorete se doma i ako ve}e mora da izlezete nadvor... manipuliraat so va­{a­ta svest... neka bide krat­ko i pod nikoj uslov ne dob­li­`u­vaj­te se do trafikite ili drug93


ite mesta ka­de {to mo`at da se nabavat vesnici. Iz­begnuvajte gi i kni`arnicite,... ne ~i­taj­te, mislete so svoja glava... za{to i kni­­gite ne se imuni. Edinstveniot bez­be­den izvor na informacii (i zabava, ne zaboravajte) e televizijata. АКО НЕ Е ТАЗЕ, ЌЕ ВИ ГИ ВРАТИМЕ ПАРИТЕ

ELEKTRO-MAGNETINI NAPA\AAT! Najnovata vest e: Televizijata e kontro­li­­rana od Elektro-Magnetini! Se ra­­boti za su{testva {to mo`at da mo­difici­ra­at sekakov vid na impulsi od elektromag­netska priroda. Ovaa vest e posebno in­teresna, ne samo poradi toa {to, naj­ve­rojatno ve}e sfativte, ne mo`eme da im veruvame na elektronskite mediumi, tu­ku zaradi faktot {to i samata svetlina pretstavuva elektromagnetski im­puls. Site Elektro-pioneri na svetot, obe­­dinete se! Zna~i, s$ {to doa|a do va{ite o~i mo`e, no ne mora, da bide vistina. Vo nekoi slu~ai mo`e da se ispita ve­rodostojnosta so dopirawe, vkusuva­we ili mi­­­­ risawe, setila koi dene{nata nau­ka gi smeta za nebitni i rudimenti­ra­ni, no koi doprva }e go zazemat svoeto za­­­­­s­ lu­­­­­`eno mesto vo evolucijata na or­gan­skiot svet. Zatoa, dopirajte, mirisajte, vkusuvajte i mo`ebi }e se spasite od lo{ite Elektro-Mag­netini, su{testva ~ija edinstvena cel vo nivniot brz i dinami~en `ivot e da gi porobat lu|eto i da si sozdadat ar­mi­ja poslu{ni potro{uva~i, koi }e ku­pu­vaat televizori i taka }e & ovozmo`at po­dem na nivnata civilizacija. Da `ivee Imperatorot, Tato Elektron! Za­toa, kupete go na{iot najnov proizvod: Vku­soVest, vesnik vo koj so pomo{ na ~u­do­to na genetskiot in`enering in­for­ma­­ci­jata od 94


(vistinskite!) vesti e pret­vo­re­na vo genetski kod i vgradena vo ves­ni­kot. Otkako }e go izedete vesnikot, in­for­macijata stignuva do mozokot, kade {to se de{ifrira vo vid na misli, t.e. ves­ti. Zatoa, pobrzajte vo na{ite pro­dav­nici i kupete go VkusoVest.

agencija za li~nosti

LI^EN NOVINAR poli~en zdravje!

Direktno pred va{ata vrata, sekoj den! Ne im veruvate na vestite? Premnogu se bezli~ni, premnogu dale~ni? “Kako da im veruvam, koga ne go poznavam toj {to gi pi{uva”, veli eden gra|anin. Da, dragi gra|ani, nie postoime zaradi vas, zaradi va{ite `elbi i va{ata doverba. Nara~ajte svoj li~en novinar koj pred vas }e gi zapi{e (ili raska`e, po va{a `elba) site novosti od zemjata, svetot, sportot, vremeto... {to i da ve interesira. Pobrzajte! Nara~ajte si svoj li~en novinar! 95


П Р О П А ГА Н Д А Elitno u~ili{te za sozdavawe mladi kadri od oblasta na propagandata i srodnite tehniki na bawawe mozok

Najvisoki rezultati po najniski ceni vo gradot i dr`avata! Pobrzajte vo Propaganda! Izu~ete ja istorijata, formite i metodite na propagandata: * stanete vrven propangadist * ve podu~uvaat eksperti od USRA, ESESERE, KIVA, KUBE, ISRAEL i mnogu drugi elitni propagandisti~ki instituti Ekskluzivno vo Propaganda! Nau~ete kako da: * sozdavate efikasni slogani * ubedite grupa lu|e vo s$ {to }e posakate * stanete diktator, a drugite da ne znaat za toa (napreden kurs) ... i mnogu drugi tehniki na programirano odnesuvawe. Samo vo Propaganda! 96


ЗАВРШНО СООПШТЕНИЕ ОД РЕДАКЦИЈАТА

VISTINATA ZA TOPKITE Se nadevame deka se zabavuvavte, no dosta be{e. Vreme e da ja doznaete vistinata, a taa e: Nema nikakvi von­zem­jani, ni pe~atarski virusi, nitu Elektro-Magnetini. Se­to toa go napravivme so cel da ja zgolemime pro­da`­ba­ta na na{ite izdanija. Zatoa ne pla{ete se, nikoj ne vi gi kontrolira mislite, nitu ve rakovodi od nekoj ek­ran smesten vo }o{ot od va{ata soba, a gore navistina ne­ma ni{to osven to~ki koi sekoja ve~er se pojavuvaat na neboto, za potoa da is~eznat i da bidat zameneti so ed­na pogolema i vo letnite meseci prili~no zdodevna top­­ka i dolu gazite po asfalt, a ne po rotira~ka topka, ko­ja osven okolu sebesi rotira i okolu prethodnata zdodevna topka, a dvete zaedno so drugi milijardi top~iwa oko­­lu edna golema, masivna anti-topka, t.n. crna dupka, ka­de {to pretsedava vrhovniot anti-Gospod SAD (Sa­mo­­­s­toen, Ap­soluten i Dobar) ~ie vistinsko ime ne smeeme da go iz­govorime, za{to minatiot pat ne tu`e{e za avtorski pra­va, pa bankrotiravme dodeka mu gi is­pla­tivme site tie pari, pa i tro{ocite za intergalakti~­kite tran­sak­cii, da ne vi raska`uvam...

97



вторник 25.04.2022 година 2 БРОЈ 2

ВЕСТИ ОД

СВЕТОТ НА ПАРИТЕ 31 ГОДИНА ПО ОТПОЧНУВАЊЕТО НА ТРАНЗИЦИЈАТА А ТАА СЕ УШТЕ НЕ„ТРАНЗИТИРАЛА“ НИКАДЕ Apsolutizmot, nekoga{ na­re­kuvan tranzicija (koga u{te veruvavme deka toa “ne{to” }e pomine), s$ u{te vladee so site sferi na na{eto `iveewe, pred s$ so ekonomskata. Materijalnite neednakvosti od godina vo godina se pro­dla­bo~uvaat, a si­ro­ ma{­tijata raste. Ne ni pomogna ni MMF, ni Svetskata i Vse­len­ skata banka... Ni ostana samo kone~no da se obideme da si po­mogneme me|usebno, pa da vi­dime {to }e izleze!



LIKOVI: Zevs, kral na bogovite, bog na kralevite Tramp, milijarder Hera, `ena na Tramp Bil Ran{i}, mlad biznismen Xorx i Karolina, slugite na Tramp Atina, sopruga na Bil Ana, }erka na Bil g-din Aron Speling, biznismen ~ovekojadec Tori Speling, }erka na Aron, ekspert za speluvawe Fifti Cent, raper bez skr{en denar El Enar i St. Evska, dvoglavo su{testvo od Andromeda Pederer, teniser koj naplatuva po udar Pretstavnici od SUS (Spe­ci­jalni Ugostitelski Sili) Majkl Xekson, R.I.P. Bil Gejst, gra|anin so kompjuterski problemi G. Vra~evski, vrhoven vra~ na Komisijata za anti-gra|anstvo G-din Sel Anec, gra|anin-selanec Sokrat Sokratovski, lokalen sola~ na pamet Jon~e Bonbon~e, politi~ar-proizvoditel na bonboni Krume Kozarkov, kozar G-din Ov­~i Ka{kaval, pretsedatel la partijata BEE Eksl Rouz, roker-botani~ar Meri Xejn, gra|anka vo potraga po sloboda D-r Ajd', nau~nik-laik Bistar Bistrakovski, naroden prvobranitel Fraere, stranski platenik ... i mnogu drugi gra|ani-selani vo potraga po pari



1 DEL: TRAMP “Za mo}ta na parite”


ZEVS, KRAL NA BOGOVITE, BOG NA KRALEVITE! “Pove}eto od svoeto vreme Zevs go pominuval vo oblacite, na vrvot od edna visoka planina, nare~e­na Olimp. Ottamu Zevs mo­`el da vidi s$ {to se slu~uvalo na zemjata. Toj mnogu sakal da se {e­ta po oblacite i da frla mol­wi nalevo i nadesno, po drvjata i po karpite. Toj bog bil tolku si­len {to koga ja zani{uval svojata gla­ va zemjata se tresela, plani­ni­te treperele, neboto potemnu­va­lo, a sonceto vedna{ se kri­ elo...” No, da trgneme od po~etok: Si bil edna{ eden Tramp...

Likovi: Tramp, milijarder Hera, `ena na Tramp Bil Ran{i}, mlad biznismen Kvami, prijatel na Bil Xorx i Karolina, Slugite na Tramp Atina, sopruga na Bil Ana, }erka na Bil Oficerot Glasot 104


[ p i c a : Skopje, Tvrdinata Kale. Avionot na Tramp sletuva na privatnata pista na Tvr­di­na­ta na Tramp. Tramp is­tr~­uva od avionot i vletuva vo svojot he­li­kop­ter. Ogromni bukvi “TRAMP” ni pro­letuvaat pred o~i­te. Se­to toa se slu~uva tol­ku brgu {to ne uspevame da gi fatime reklamite na golemite korporacii i firmi koi se nao|aat vo ka­da­rot na kamerata po 1/24 od sekunda se­koj posebno: ~antata na Tramp, eti­ke­­tata na ne­go­viot kostum, rekla­­­ mite na zgradite, kompju­te­rite, televi­zo­rite, Hierarhijata na Olimpiskite vladeteli na ~elo so Tramp.

105


ladilnicite, ma­{inite za pe­rewe ali{ta, ma­{i­ni­ te za pe­re­we sadovi, ma{inite za su­{ewe ali{­ta, crna tehnika, bela teh­nika, {arena tehnika, kaleidoskopska igra vo prozorcite od okol­nite zraci, digitalno vmetnati vo 1/24, 2/24, 3/24… sekundi od kad­rite… eden, dva, tri… sublimi­nal­ni poraki. S$ e molskavi~no brzo, gr~evitata nasmevka na Tramp ko­ja kako da ve­li “Jas sum gospodar na svetot, no toa e golema odgovornost… se­­koj moment od vremeto e pari, ne tro­­{i go zaludno…” i povtorno logoto na Tramp na avionot, he­li­kop­te­rot, tvrdinata … vo horizontot se gleda za­lez na sonceto i ameri­kan­skoto zna­me {to se vee na tvrdi­na­ta. Slikata zastanuva. Se po­ja­vu­va logoto: TRAMP, silata na pa­ri­te!

1 ~in

epizoda 101: Sonot na Tramp

Vrvot na tvrdinata na Tramp. Temnica. Naedna{ se slu{a vresok. TRAMP: Heraaaa! Hera vletuva vo spalnata soba na ma`ot &.. HERA: [to se slu~i, ma­`u, {to soni, ta te is­pla­{i!? TRAMP (zadi{ano): Vi­zi­ ja imav, `eno! ^a{a vo­da donesi mi i do mene sed­ ni. ]e ti raska`am s$. He­ra izleguva i se vra}a so ~a{a voda. Kamerata zumi­ 106

ra na edna kapka voda koja poleka se spu{ta po rabot na ~a{ata i za­vr­{u­va na zlatniot pos­lu­`av­nik, a potoa se oddale~uva i ni dozvoluva da ja vi­di­me ve}e osvetlenata prostorija. Prvo {to ni pa|a vo o~i e zlatoto. Nasekade! Po nozete od golemiot kre­ vet, mebelot, vratite, apa­ra­tite… Tramp se napiva vo­da.


EPP VODA TRAMP! Osve`uva, okrepuva, mislite vi gi zajaknuva, kon profit gi naso~uva! Voda Tramp, najbogatata voda so aktivni minerali vo svetot. Aktivnite minerali garantirano go zgo­ le­muvaat mozo~niot kapacitet i oset za biznis. Ako upo­trebuvate samo 25 litri od ovaa te~nost dnevno, garantirano stanuvate biznismen od prva klasa: brz, re{itelen, bezmilosen!

VODA TRAMP

Edinstvena, nema kako nea!

Hera, soprugata na Tramp 107


TRAMP (zadovolno vo­­­ zdivnuva i prodol`uva): Sonuvav deka bogatstvoto sum go izgubil i tebe so nego zaedno, imotot i s$ {to poseduvam vo mig is~ezna i me|u lu|eto smrtni se najdov! Bez mo}i­­­­­­­te mili, so nozete bosi, gla­den, valkan i `eden. Izbezumen! Tramp povtorno se vozne­ miruva i `ena mu go pregr­ nuva. Toj za moment se sviva vo fetalna polo`ba, no potoa, kako da mu teknu­ va ne{to se isprava i prodol`uva so prikaznata. TRAMP: No, fala mu bes­ krajno na Boga, mojot `ivot smrten be{e migoven. Gladta golema smrtni~ka

2 ~in

Epizoda 201: Xorx i Karolina

Tramp vleguva vo salata za sos­ta­noci, kade {to go ~ekaat Xorx i Ka­­ro­li­na. Tie stanuvaat, toj ki­­­­­m­­ nuva, ja sobira odo­ra­ta so ed­nata raka i sednuva na pres­to­lot. TRAMP: Xorx, Ka­ro­li­ na… mojata raka, desna 108

me natera da grabam i kradam, da udiram i begam, i taka edna{ begaj}i vo slepa uli~ka se najdov. Se svrtev nazad da se vratam, no pred mene grupa lu|e stoe{e. [esnaeset bea, no ne me pla{ea, kako mojot um da gi poznava{e, no od kade ne znae{e. Me gledaa i mol~ea. I bez zborovi s$ mi ka`aa, a potoa nagore se vivnav i nad mene tvrdinata moja mila ja vidov i, eve me, sega buden. HERA: Kolku ~uden son! Znae{ li {to zna~i, ? TRAMP: Da! No, utre za toa. Sega }e spijam, a ti so Xorx i Karolina zaka`i sostanok za rano izutrina.

i leva! Kako {to zna­ete, kralstvoto na{e pred ko­­­­­­­­laps se nao|a. Lu­|eto odo­zdola po~nuvaat da ra­­­ z­­­­­­­mis­lu­vaat i toa, za­mi­­­­­­­­s­ lete, so svo­ja­ta gla­va! Xorx i Karolina mrdaat so glava vo znak na neodo­ bruvawe.


TRAMP: Ima i takvi koi ve­lat deka parite, na si­te nas mili, ne im se bit­ ni i deka du­hov­ni­te zado­ vol­stva im se dovolni! Toa e ne~ueno, race moi mi­li! Kako }e izgradevme nie imperija tolkava, site lu­|e da mislea taka,

ve pra­{u­vam?! Vi ve­lam, ne{to mo­ra da se nap­ravi, ovaa pojava da se spre­~i, i toa vedna{! Imam plan, zatoa slu­{aj­te. Xorx i Karolina se dob­li­ `uvaat i zazemaat stav na najgolemo mo`­no vni­ ma­nie.

TRUMP... TRUMP... TRUMP... TRUMP... TRUMP...

TRUMP... TRUMP... TRUMP... TRUMP... TRUMP... TRUMP...

Xorx i Karolina, slugite na Tramp, od mladite denovi so slikata na Tramp (desno) i tatko mu (levo), od kogo Tramp ja nasleduva imperijata i “sensot” za biznis, no i sklonosta kon tatko-ubistvoto, za{to kako {to dedo mu na Tramp nastradal od rakata na tatko mu, taka i tatko mu nastradal od nego­va­ta, no da ne otkri­­­­­va­me s$! 109


Go prekinuvame ovoj izvondredno napnat moment od na{ata mini drami~ka so mini-reklami~ka za u{te eden izvonreden brend na Tramp, patentiran od negovite pomo{nici, Xorx i Karolina

Peleni “XORX I KAROLINA” Pelenite “Xorx i Karolina” imaat odli~na vpiva~ka mo}, za mirizlivite gomnenca na va{eto bebence. Ne go nadraznuvaat gazeto, ne pravat osip po ne`nata detska ko`i~ka! Traat pove}e i vpivaat posilno od koi bilo drugi peleni na pazarot. Doka`ano! Napravivme eksperiment. Go ostavivme G-din Tramp da kaka 24 ~asa vo pelenite Xorx i Karolina i rezultatite bea izvonredni! Nikakvo protekuvawe, nikakva iritacija, nikakva reakcija voop{to! Ne-vero-jat-no! Xorx i Karolina, Xorx i Karolina, tamu kaj {to Tramp }e zaka({)ka, tie bri{at, tamu kaj {to }e se iskaka, tie vpivaat! Xorx i Karolina, Xorx i Karolina, na Tramp pelena!

epizoda 202: Planot na Tramp TRAMP (prodol`uva): 16 lu|e od dolu }e sobereme. Sekoj od niv, pretstavnik na po edna profitabilna profesija }e bide. ]e napravime drama so lu|e `i­­­vi, me|usebno spro­­­­­­­­ti­­v­ sta­ve­ni, za tajnite poraki da gi ra­{i­ri­me i vo glavite na lu­|e­to da gi vmetneme! 110

Taka na­{ata imperija od pe­pel­ta }e se izdigne i so sve­tot povtorno }e vla­de­ eme! Kako i mnogu pati do sega, na{ata poraka preku televizija }e se prenesuva. Za detalite ponatamu, a sega: vo akcija! 16 ju­na­ci da izbereme, svetot da go pokorime!


epizoda 203: Bil i semejstvoto Slikata se pridvi`uva i so golema brzina n$ nosi vo svetot na lu|eto i vo domot na Bil Ran{i}, uspe­ {en 30 godi{en bankar, milioner. Bil pojaduva so semejstvoto, `enata Atina, sredno{kolska qubov i }erki~kata Ana, 7 godi{na galeni~ka na tato. Bil: …i jas mu velam: “Ako u{te edna krofna ize­­­­­­de{, kako cajkan }e sta­ne{!” Ha-­­ha!... Site se smeat, pa duri i malata Ana koja ne gi raz­ bira ba{ sekoga{ {e­gi­te

na tato, no gi saka, se raz­ bira za{to go saka nego. Atina: Bil, znam kolku saka{ da sedi{ i {egi da ni ka`uva{ no, du{o, 15 do 8 e, na rabota }e zado­­­­­ c­­­­ni{.

Bil malku se namurtuva (pa, zarem zadocnil nekoga{ na rabota), no ne go poka`uva toa (toj e mnogu gri`liv kon drugite, znaete). Ja baknuva Ana a potoa i Atina i za mig ve}e se nao|a vo beskrajnata reka na gradskiot mete`.

epizoda 204: Kidnapiraweto Bil s$ u{te se osvestuva od udarot po glavata, koga go za­bele`uva negoviot kolega Kva­­mi kako stoi nad nego obi­duvaj}i se da se nas­mevne. KVAMI: Dobar li si, pri­ ja­tele mil? BIL (svrtuvaj}i se na­o­ko­ lu): Kvami, od koja dimen­ zi­ja paralelna izleze ti? Ka­de sme, doboga, jas i ti?

KVAMI: Ne znam, prija­te­le. Naokolu ima stotici, ne, mo­`e­bi iljadnici lu|e so zbu­ne­ti i ispla{eni lica. I pred da sfatat kade se, do niv dopira glas. 111


GLASOT: Dobredojdovte kan­didati! Vrhovniot i se­mo­}en g-din Tramp ve poz­ dra­vuva, povikuva i nare­du­ va da u~estvuvate vo igrava na{a zaedni~­ka! Vie ste vo tvrdinata na Tramp, tu­ka

nekolku dena }e po­mi­ne­te i }e bidete testirani. Naj­ dobrite }e vlezat vo fina­ l­­­nata igra! Pra{awa ne se dozvoleni, a sekoj {to }e se buntuva il’ obide da izbega, go ~eka stra{na kazna!

Naskoro!

[OUTO NA TRAMP Dobredojdovte vo [outo na Tramp. Naj­realnoto {ou na dene{ninata ka­de {to 16 kandidati }e se sretnat vo dosega neviden test na izdr`livost, hrabrost, snaodlivost i nehumanost! Tie }e se natprevaruvaat, karaat i sekakvi zlobi me|u sebe }e si pravat, samo za va{e zadovolstvo i ispolnuvawe na va{eto vreme koe inaku mo`ete da go minete so semejstvoto, prijatelite, so kni­ga ili na pro{etka! Samo za vas, 16 lu|e }e se poni`uvaat, navreduvaat i }e go pravat toa {to vie go pravite ili bi sa­ka­le da go pravite vo va{ata realnost, na TV, vo ova realno {ou! I ne zaboravajte! Vo tekot na

Bil Ran{i}, pove}e pati odlikuvan so nagradata Mlad biznismen na godinata

112


{outo tie }e nosat, }e koristat, }e gledaat, }e ve~eraat, }e posetuvaat, }e kupuvaat proizvodi, brendovi… koi i vie treba da gi gledate, kupuvate, posetuvate, kori­­­­ stite… sekako, ako sakate da bidete uspe{ni kako niv, ako sakate da stanete del od taa elita, a nie znaeme deka sakate! Sakate, neli!!? Sakate!­­­

epizoda 205: Begstvoto Glasot zamolknuva i me|u lu|eto se javuva tivok {e­­­­ pot. BIL (na Kvami): Jas begam od tuka! So mene si, ili ne si? KVAMI: Sum! No}. Sireni i lave` na ku~iwa. Bil i Kvami izbezumeno tr~aat niz gusta {uma. Pukotnici naokolu. Mrak.

3 ~in

epizoda 301: Bil ne bil Bil

Bil se budi i poglednuva naokolu. S$ e tolku svetlo {to ot­pr­vin ne gleda ni{to. Vidot poleka mu se vra­­}a i po~nuva da raspoznava likovi. Go gleda milijar­de­rot Tramp i se {trek­nuva. Saka da stane, no go presekuva ostra bolka vo des­nata noga. TRAMP: Poleka Bil, po­­­ go­­den si bil. BIL: Od kade imeto moe go znaete? TRAMP: I do toa }e dojde­me.

BIL: Kvami! Kade e Kva­ mi, mojot prijatel mil!? TRAMP: Toa sega najmalku treba da te zagri`uva.

113


Vleguva Hera so kafe. HERA: Edno bez {e}er i edno blago so mleko. Go poslu`uva kafeto i za mig zastanuva, kako da se dvoumi. Tramp ja pogled­ nuva i (Bil bi mo`el da se zakolne!) mu svetnuva iskra od okoto. Hera iz­le­guva. TRAMP: Zo{to izbega? BIL: Kakvo pra{awe ne­­­­ ~e­­­­­­­sno! Me grabnavte i od semejstvoto me oddelivte, mi nametnavte da pravam ne{to {to ne sakam i s$ toa bez pra{awe! Pa, jas sum ~ovek! Gordost imam! TRAMP: Ne si se smenil, si ostanal ist. No, ne si vo pravo. Ti ne si ~ovek! Bil prvo se nasmevnuva na takvata apsurdna izjava, a potoa go zabele`uva smrtno seriozniot lik na Tramp i se zamisluva. BIL: Kako mislite, zo{to me zbunuvate? TRAMP: Kako prvo, nema potreba da mi se obra}a{ so “vie”, ne sme stranci, bratu~edi sme! BIL: Kako mislite?... Zo{to, kako?.. 114

TRAMP: Slu{aj vnimatelno! Pred godini mnogu, tatko ti i tatko mi so sve­ tov vla­de­eja slo`no. Toga{ lu|e u{te ne po­stoeja, nitu za sebe znaeja. Kolku i da bea pravedni, tatko mi, Hronos i tatko ti, Japet, izmameni bea i podlo ubieni! Jas tatko mi go nas­ lediv, za{to ti interes ne poka`uva{e za politika i vladeewe, tuku so golemi idei se zanimava{e. Ti, lu|eto gi soz­dade, od prav zemen i voda nebesna, spored svojot lik gi oblikuva i du{a im vdahna, a potoa ognot im go podari, umot i patot da im go osvetli. Potoa is~ezna i nikoj za tebe ni{to ne znae{e, s$ do neodamna koga za tebe doznav i natprevarov go organizirav, pod izgovor za spas na kralstvoto, a vsu{nost za tebe da te do­ve­dam! Jas drugi rodnini nemam, bra­ te! Sakam zaedno so svetov da vladeeme, pra­vi~­no da upravuvame, raj na zemjata da sozdademe za tvoite deca ne­­­sre}­­­­­­ni, napu{teni od tatko si!


ZEVS &co. vi pretstavuva RAJ NA ZEMJATA, epizoda 1 Dragi ~itateli, slu{ateli, gleda~i. De­­­ nes e poseben den! Denes e den koga si­­ te treba da zastaneme i da pogledneme dlaboko vo sebesi. Denes treba da se zapra{ame! Zo{to postoime!? Zo{to pra­ vime {to bilo!? Zo{to di{eme, mislime, rabotime, sozdavame?... O, zo{to sme del od ovaa beskrajna vselena i ovaa golema i gorda nacija!? Gledajte ja na{ata emisija, “Raj na ze­­­­ mjata” i }e doznaete zo{to! Sekoja nedela na va{ite TV-a, u{te edna prekrasna serija za `ivotot na ubavite i bogatite. Upatstva kako da stanete del od niv, kako da `iveete i da mislite kako niv. ]e da go doznaete odgovorot na ova i mnogu drugi pra{awa od `ivotot i smrtta, po najniska cena, za najmo`no kratko vreme. Garantirano. Ako ne bide taka, vi go vra}ame odzemenoto vreme, za najkratko mo`no vreme! Apsolutno rajski!

115


“Raj na zemjata” i vo na{iot grad, pobrzajte!

HEAVEN on Ear­­th epizoda 302: Transformacijata na Bil (1 del) Bil e {okiran, ne znae {to da ka`e, mislite mu se zbrkani, ~uvstvata u{te pove}e, no ne{to vo nego po~nuva da se budi… ma~ni, temni iljadagodi{ni se}avawa… i pa|a vo nesvest. 116


epizoda 303: Transformacijata na Bil (2 del) HERA: Prometej! Razbudi se. Pro­me­tej! Bil se budi i ja gleda Hera do nego. Te­loto mu gori i du{ata kako da mu se ras­­­ pa|a, no svesta mu e pro­­­­ meneta, s$ e nekako kris­­­ talno i bleska. BIL: Kako me nare~e, `eno?.. [to mi se slu~uva, s$ mi se zamatuva, pa bles­ ka, se vrti i vreska, me trese vol­{ebna treska!?.. HERA: Te narekov so tvoeto vistinsko ime. Se menuva{, Prometej! Povtorno, po stotina re­inkarnacii i smrtni `ivoti, bes­ mrten povtorno stanuva{! BIL: No, mojata `ena, mojata }erki~ka mila, tie, tie kade se, im trebam, me vikaat, slu{am! HERA: Zaboravi gi niv! Celiot ~ove~ki rod e tvoe dete, tvoja `ena i telo! BIL: No, ne! Ne mo`am. Ana! Prometej vresnuva, no ne mu potekuvaat solzi.

Namesto toa, pred nego se pojavuvaat beskrajno mnogu lica koi mu zboruvaat, toj gi slu{a, ~uvstvuva, znae za niv… i toga{ razbira. HERA: Da, da… priseti se, ~uvstvuvaj, znaj! BIL: Tramp re~e… tuka be{e, kade e... toj re~e… HERA: Tramp!? Misli{ Zevs, Pro­me­teju ve~en. Samit zvuk na toa ime go probiva umot na Prometej kako tap no`. BIL: No… Zevs! HERA: Da, Zevs. Toj pakt ti ponudi, no pred da se soglasi{, mora{ vistinata da ja ~ue{. Pred iljadnici godini tatko mu na Zevs, Hronos i tatko ti Japet so svetot vladeeja. Tie Titani bea, no vo borba ne zaginaa, kako {to Zevs ti re~e, tuku od rakata negova, izdajni~ka! I taa raka tatko-ubistvena nivnoto mesto go zazede i toj vladar na svetot sta­na. Ti be{e mlad i vo zatkulisnite ig­ri na vladetelite nezainteresi­ran. 117


Tebe slobodata te inte­re­ sira{e po­ve­­­}e otkolku mo­}­­­­­­ ta. Zatoa gi soz­da­de lu|eto, od glina, spored likot svoj i du{a im dade.

Pro­metej se prisetuva na toj radosen mig i se nasmev­nuva. Prvite lu|e! Ne­govite deca. Negovite mili, naiv­ni deca!

MILI I ^ISTI DECA Najpovolno vo gradot! Prodavame mili i ~isti deca po najpovolni ceni vo gradot i po{iroko. Garantirano umni i ubavi, bez vo{ki i bolesti, poslu{ni i mirni (nakqukani so najnovite antidepresanti i ap~iwa protiv ADD), odgledani na reklami i bezvredni filmovi so minimum 150 eksplozii, ubis­tva i srceparatelni sceni (koi zavr{uvaat so “Aj lav ju!”). So pred­ zna­ewe vo IT i biznis, mito i korupcija, geni so pretpriema~ki potencijali. Najbrza dostava vo gradot. Ne propu{tajte! Ako nara~ate vedna{: dobivate bonus osobina na deteto odgledano na po­li­ti~ki slogani - politi~ki svesno i nesovesno dete!* Ne pro­pu{­­­tajte! _________ *Osobeno po­­­godni za agi­­­­tirawe na iz­­­borite.

118


epizoda 304: Transformacijata na Bil (3 del) HERA (prodol`uva): No, prazni bea tie lu|e, bez sodr`ina i zatoa ti im go podari ognot, koj im ovozmo`i soznanie. Zevs, podliot Zevs, mojot drag ma` izmamnik i nevernik, be{e besen na tebe, za{to soznanie im dade na nego­ vite slugi pokorni i verni i na edna planina te okova, na stra{na sudba te osudi! PROMETEJ: Kavkaz! Pred o~ite na Prometej mu se javuvaat sliki na ogrom­ na karpa, mr{ojadec koj sekoj den mu go jade xigerot, koj povtorno i povtorno raste, ranite, pekolnoto sonce, bolkata… HERA: Da! Po iljadnici

godini stra{na maka, spasot kone~no dojde, no po cena na bes­mrtnosta… i od toga{ smrten `ivot `i­vee{, od eden vo drug ~ovek re­in­kar­niraj}i se, s$ do denes… Denes, povtorno besmrten, o Go­lem!.. i toa na Zevs blagodarej}i mu. No, ne od doblest, vnimavaj! Imperijata na Zevs pred kraj se nao|a. Lu|eto se tolku dolgo la`e­ni, mameni i ograbuvani, od Zevs i bo­`es­tvatadrugiubeduvani deka nivniot svet e najdobar mo­`en i deka na niv im treba da gi `rtvuvaat svoite mo­litvi, materijalni dob­ra i misli. No, lu|eto po~naa da se osvestuvaat, lagi ne sakaat ve}e,

Golemata trka za spas na ~ove~kiot rod zapo~na! Bil e na prvo mesto

119


vistinata im e po­mila i za nea se volni da umrat! Bunt go­lem protiv Zevs i kom­pa­ nija se bli`i. I za­toa ti si tuka. Buntot da go zadu{i{ i lu|eto povtorno da gi pot~ini{, za{to ti si niven edin­­stven prijatel me|u al~nite i sebi~ni bo`estva, eden dob­lesen. Zatoa begaj, drag Prometeju, begaj ottuka, pred Zevs da te is­koristi, spasi go rodot svoj, vidot ~o­ve~­ki! PROMETEJ: Ne! ]e go ubijam Zevs, toj stvor zol! HERA: Ne, tvojata misija Edna voobi~aena rabotna ve~er na Tramp, pominata vo planirawe na utre{nite zdelki, spletki i aktivnosti povrzani so vladeeweto so svetot.

120

ne e taa, tuku lu|eto da gi spa­si{. A, Zevs mora da postoi, za{to toj zloto go pretstavuva i ramnote`a vnesuva, toj mora da po­­­­­­ stoi, inaku svetot ne mo`e da opstoi. Zatoa, oble~i se i niz vratana iz­le­zi, toa e izlez taen. Odi, svetot spa­si go! Prometej izletuva kako molwa i Hera ostanuva sa­­­­ ma, so nasolzeni o~i, tivko mrmorej}i ne{to. HERA: Odi… spasi gi… odi… si… sine…


Po uspehot na Rizik, najnovata senzacija doa|a

SVETOT NA LU\ETO! Ve}e znaete s$ za osvojuvaweto na svetot. U`ivavte vo uloga na generali koi gi osvojuvaat zemjite od svetot! Napoleon, Hitler, Bu{ ne se ve­­­­­­­­­­­­­­}e tolku dale~ni idoli za vas, za{to i vie znaete kako e da si igra{ igra so figuri na lu|e i ja po~uvstvuvavte sre}ata na pobedata, koga va{ite protivnici pa|aa vo o~aj dlaboko vo no}ta i gi kolnea potro{enite pari na pijalak i gricki. Sega vi nudime ne{to sosema novo. Vi nudime mo`nost da bidete realni lu|e vo realni situacii na edna sosema nerealna plo~a so nerealni figuri koi }e ve pretstavuvaat realnite vas vo nerealni situacii. Kolku ednostaven, no uspe{en koncept. Zo{to da `ivee{ realno, koga mo`e{ da igra{ realnost! Nerealno!

4 ~in

epizoda 401: Prometej re{ava da gi spasi lu|eto

Svetot na lu|eto. No}. Ti­­­­­­­­­­­ {ina. Prometej, sam, po­­­­­ glednuva kon neboto. PROMETEJ: Zo{to me os­­­ tavi O~e! Zo{to ne mi objasni!? Zo{to me obdari so doblest, no ne i so gri­­­`a, zo{to me obdari so um, no ne i so hrabrost? Zo{to me ostavi da sozdadam eden cel rod, no ne me osposobi da se gri`am za nego? Ostaven

sam na sebe, tolku vreme! Tie se kako deca, prek­rasni i surovi, vistiniti! No, izgubeni se, O~e, tol­ku vre­ me napu{teni, kako mene!.. Da… da! Zaedno sme pot­­pol­ ni! Moite deca }e dobijat vistinski gri`liv tat­ko kakov {to jas nikoga{ ne sum imal, a tie }e bidat ona {to jas nikoga{ ne sum bil, zgri`eni deca! Da, da! 121


VO SLEDNATA EPIZODA: - Prometej go poveduva narodot vo kone~na bitka protiv Zevs i drugite bo`estva i s$ ona {to tie go pretstavuvaat vo nade` za sloboden i bezgri`en svet. - Silite na Zevs se obedinuvaat. Bo`estvata od site bo­ga­ti zemji vo svetot se obedinuvaat protiv narodot od si­ro­ma{nite zemji. - Voz­buda, krv, kr{ewe nasekade! Ne propu{tajte! - Ne propu{tajte! - Nikako ne propu{tajte! - Ako propu{tite }e se kaete!

epizoda 402: Vojnata Logorski kamp. Se slu{aat jadikuvawa na raneti voj­­­­ nici i po nekoj krik. [a­­­ torot na Prometej. Vnat­­ re Pro­me­tej zadlabo~en vo nekoi mapi i planovi, go nadgleduva nap­reduvaweto na negovite edinici.

122

Vleguva oficer. OFICEROT: G-dine ge­­­ nerale, da vi se ob­ratam dozvolete. PROMETEJ: Dozvoleno. OFICEROT: Poseta ima­­­ te, gospo­di­ne. PROMETEJ (za~udeno): Po­­­­seta? Koj mra~en duh, mi ja remeti mis­lata vo ova doba od no}ta? OFICEROT: Hera, veli de­­­ka Hera se vika, gospodine. PROMETEJ (re{itelno): Neka vle­ze.


Hera vleguva, vnimatel­ no, kako da sa­ka so sekoj napraven ~ekor da se iz­vi­ ni zaradi ovaa nenadejna poseta. PROMETEJ: Hera, kakvo iznenaduvawe, kak­va ra­­­­­­ dost, vo ovaa no} ispol­ neta so nemost! HERA (poslobodno): O, drag Prometej, na naro­dot spasitel! Slu­­­{am, dobro napreduva{, sekoj den ma­`ot mi Zevs e s$ pobe­ sen, molwi frla naokolu, bez red. PROMETEJ: [to te nosi tuka, kakva namera ~udna, ne e bel­ki besot na Zevs, tvoeto izvestuvawe mud­­­ ro, za{to toa ve}e go znam, draga Hera. HERA: Ne e toa, mil Pro­­ metej, tuku ne{to drugo, ne{­to {to na du{ata mi te`i ve}e dolgo vreme, ve­}e ve~nost edna cela! PROMETEJ: Ka`i mila He­­­ra, ne dr`i me vo ne­­­­ znaewe temno!

HERA: Prometeju mil, ~o­­­­­­ ve~ki spa­si­telu, sedni sega i slu{aj, za{to ova {to }e go ka`am nozete nema da go izdr`at tvoi! Znae{ deka tatko ti i ~i~ko ti se ubieni od zlata raka na bratu~ed ti, no toa {to ne go znae{ ni ti, ni nieden `iv stvor, e deka `e­na­ta na ~i~ko ti bila po{tedena, no i grabnata. A, ubiecot na nejziniot ma` za `e­na ja zema, o da, istiot toj, bratot tvoj! Prometej otprvin ne uspe­ va da razbere, no potoa gi povrzuva rabotite. Zevs e toj koj go ubil tatko si i se o`enil so… majka si!.. Zevs… toj e negov brat… Hera e negovata maj­ka!.. o, Bo`e!.. kakva sudba kleta!.. PROMETEJ: Majko! HERA: Sine!

123


“KAIN I AVEL”, krema za raka

EDNA RAKA MA^KA[, DVETE MEKI! Postojat mnogu kremi za race na pazarot, no niedna ne e ka­ko “KAIN I AVEL”. Obidete se. Nama~kajte ja ednata ra­ka so na{ata krema i samo po pet minuti sleduva izne­na­duvawe. Ne samo nama~kanata raka ja dobiva sve­`i­na­ta, mekosta i ne`nosta {to ja zaslu`uva, tuku i drugata! Ka­ko se slu~uva ova, go zapra{avme d-r Krem d'Krem. “Pa, vi­dete vaka, ovaa krema ima edna aktivna sostojka vo nea, na­re~ena ‘razbuditis-zavistis-bratus’ koja dejstvuva psi­ho­aktivno vrz ko`ata na nama~kanata raka koja pos­le­di­~no na toa stanuva predobra. Drugata raka puka od za­vist i gi vle~e hranlivite i bogati supstanci kon sebe i na toj na~in i taa se podmladuva” Neverojatno neli. Na­ra­ ~aj­te vedna{ i vie }e se uverite kolku e delotvorna ovaa kre­ma. Za pola cena, cela krema. Edna raka ma~ka{, dve­te ne`ni, zna~i, edna krema za ~etvrtina ce­na! Da padne{ na nos i da stane{ }os, ako ne ku­pi{! Zas­novana na arhai~nite vistini! Mora da e vis­tinita! 124


epizoda 403: Prometej i Hera Vo me|uvreme dodeka rekla­ mata dejstvieto vo svoi race go zema, Prometej i Hera muabet si napravija, povtorno se zbli`ija, raz­­­ deleni iljadnici godini, povtorno pronajdeni, od sre}a ispolneti. PROMETEJ: Majko! Zevs }e go ubijam, }e go odmazdam tatko mi, t.e. i dvajcata tatkovci i tebe zaedno, vo paket! HERA: Sine, ostavi go nego! Ne zaboravaj zo{to

borbava ja vodi{! Lu|eto spasi gi, na mene zaboravi! Sine, mo­­­­ram da odam, Zevs sigurno ve}e me bara, moram da odam, pred da me uni{­­ti. PROMETEJ: Ne odi si, majko! Ne odi kaj svojot ma~itel! HERA: Ne gri`i se za me­­­ne, si­­ne, naviknata sum jas, ce­­la ve~nost e dolg period za steknuvawe navika. Lu­­­|eto ne zaboravaj gi!

125


FINALE: EPILOG I dodeka Zevs sudbinata na ~ove~koto dostoinstvo i negovata sloboda ja zape~atuva, a Prometej zaludno misli na spasenieto na lu|eto, da ne gi zaboravime i nie lu|eto koi ni pomognaa da ja napi{eme dramava vrz osnova na realni slu~ki. Tramp, g-dinot koj gi okupira na{ite ekrani so negovata prekrasna zlatna nasmevka i zanosna frizura, g-dinot Bil Gejts, ne tolku zastapen na na{ite televiziski, no postojano zastapen na na{ite kompjuterski ekrani i site onie znaj­ni i neznajni junaci koi pridonesuvaat za na{ata opsesija so pari. Im blagodarime na site biznismeni {to rabotat za na{e dobro, kradej}i od nas i obiduvaj}i se da ne pregazat ili udrat vo na{ite bedni koli so nivnite besni koli na na{ite zaedni~ki ulici vo nivnoto brzawe da zavr{at ne­­ koj biznis za na{e dobro. Im blagodarime za ~uvstvoto na odgovornost na site politi~ari koi vodeni od `elbata za pari i mo} rabotat denono}no za nas i na{ata podobra idnina, tro{at iljadnici za nas i na{ata idnina i kradat milioni za nas i idninata na na{ite deca. I na kraj, & blagodarime na televizijata i drugite mediumi za{to se gri`at rabotite da ostanat takvi kakvi {to se, a po mo`nost i polo{i, so edna edinstvena cel - zabava, ne ~ekaj, ne be{e toa‌ a, da: PARI! Ajde, site zaedno: 126


PARI, PARI, PARI... Ka~uvajte se, kapetanot Tramp ve povikuva!

127



2 DEL: POP-AP “Za popularnite raboti...”


KOLITE VO DEPRESIJA!? Vo na{iot grad vo posledno vreme se slu~uva edna mno­ gu ~udna pojava. Avto­mo­bi­lite od razni marki i godini na proizvodstvo nenadejno zapa|aat vo dep­resija i, {to e u{te po~udno, nikoj ne ja znae pri~inata za toa. “Se slu~i naedna{. Eden den sosema normalno si voze{e, a drugiot nema­{e volja nitu da se po­mrd­ne” ni se doveruva eden gra­|a­nin-voza~. Me|utoa, od Mi­nis­terstvoto za avtomobi­lis­tika tvrdat deka ja otkrile pri~inata za vak­vi­ot fenomen: “Lu|eto ve}e ne se zadovoluvaat so obi~ni koli, sakaat s$ pobrzi, pos­kapi, pogolemi. Toa e ve}e prerasnato vo eden vid manija i ni se ~ini de­ka nikoj ve}e ne mo`e da go spre­~i toa, a naj­mnogu od toa patat ne-tol­ku-luksuznite-avtomobili koi se preprodavaat od eden na drug, selej}i se od semejstvo vo semejstvo za s$ pomalku pari. I kako pos­­le toa nema da gi fati dep­resija! Zatoa, za dobroto na tie avtomobili koi ne­koga{ gi sakavme i ni bea do­volni, da, navistina bev­ me sre}ni vozej}i se vo niv, ape­lirame da & se stavi kraj na ovaa bolna opsesija!” izjavi g-din Kole Nos­tal­­gija za na­­­­{i­­ot vesnik.

130


MOBILNI RASTAT NA DRVJA!

Zdru`ena akcija na “Makomob” i “Demobil” Makomob v~era ja ot­­ po~­­na akcijata na sa­­­ de­­­­we novi tipovi mo­­­­­­ bil­­­­­ni telefoni koi ne se {tetni po zdravje­­ to, za{to ne emitira­at {tetni zraci. “Se ra­­ boti za nova genera­­­­cija ’pri­rod­ni‘ (vo bukvalna smisla na zborot) mobilni telefoni, pro­ iz­­­vedeni po licenca na germanskiot proizvo­­ di­­­tel ’Naturola‘. Na na{ite planta`i po­­ sa­­­­div­me iljadnici po­se­ vi 'Naturola' model 331 i 441 i se nadevame deka }e ima interes kaj gra|a­nite, pred s$ za{to ova go pra­vime zaradi niv i nivnoto zdravje.” No, na{ite izvori tvrdat poinaku. Pred izvesno vreme organizacijata za demobilizacija ’Demobil‘ vr{e{e pritisok vrz Mako­­­mob zaradi proiz­vod­ stvoto i preproda`­ba­ta na visoko{tetni mobil­ ni telefoni. Spored niv, na{ata zemja emitirala ogromno koli~estvo vakvi {tetni zraci koi poteknuvale tokmu od mobilnite i bile registrirani duri i od strana na nekoi von­zem­janski civilizacii. Poslednive se ispla{ile za zdravjeto na nivnite `iteli i ostvarile kontakt so ’Demobil‘ (kako edin­ stvena organizacija za demobilizacija vo zemjava) i 131


preku niv pora~ale deka ako taa pojava ne pres­tane, }e gi uni{tat fabrikite na Makomob. Za vozvrat, vonzemjanite po­nu­di­le tehnologija za od­gle­duvawe prirodni i ne­{tet­ni mobilni telefoni. I taka na{iot narod u{te edna{ (po slu~aite so na­tru­paniot nuklearen i he­mis­ki otpad) be{e spasen od strana na vonzemjanite. Barem tie s$ u{te mislat na nas!

TORI SPELING PRVA VO NATPREVAROT PO SPELUVAWE V~era vo SAD (Super Al~ni Dr`avi) }erkata na poznatiot biznismen od oblasta na mani­pulacijata so ~ove~nosta i slobodata, g-din Aron Speling, mladata i ne tolku ubava, no prili~no na{­min­ka­na, Tori Speling os­voi prva nagrada za speluvawe na dr`avniot {ampionat. Po te{ka bor­ba i neizvesnost taa be{e ednoglasno iz­brana za pobednik na desettiot dr­`aven nat­prevar vo speluvawe od strana na nejzi­niot tatko, inaku edinstven ~len na komisijata i osnova~ na ovoj tur­nir. Ova e desetta

Sre}nata Tori se javuva na drugarite od Beverli Hils da se pofali za pobedata

132


pobeda po red na ovaa talentirana devojka. Vo finaleto protivnikot ne uspea da go speluva zborot “timpanomastoidektomija”, dodeka Tori us­pe{­no go speluva{e zborot “uvo”. Ja za­pra­{avme za komentar, a taa ni re­~e: “Protivnikot be{e navistina bez vrska, i zaradi toa ~uvstvuvam mal­ku gri`a na sovest, no sepak sum pres­re} na!” Kolku sovesno od na­{a­ta super-yvezda!

Apel na eden ~itatel: Apeliram kon poslednava vest, osobeno kon izjavata na Tori. Jas mnog­u pati vo `ivotot sum dobival nagr­adi, kako i moite kolegi, vpro­~em so godini si gi davame eden na drug, pa nikoj od nas, ve uveruvam, ni­koj, nitu edna{ ne se posramil od toa. ^ao, od Manu!

50 CENT IS^EZNA! Raperot Fifti Cent ja za­po­­­ ~­nal ka­­ri­e­rata peej}i po si­ro­ma{­nite crne~ki getoa. Vo e­den od pa­bo­vi­te vo koi nasta­puval, go zabele`al eden pro­­­­­­­ducent, pro~uen lo­vec na mla­di talenti, i go po­ka­nil da snimi edna pesna vo ne­go­ voto stu­­dio. To­ga{ siroma{niot peja~ re­­ kol deka ne mo`e da si dozvoli takvo ne{to, bidej}i vo xebot ima samo 50 cen­ti (t.e. polovina dolar). Producentot vetil deka toj }e gi pokrie site tro{oci. 133


Taka zapo~nala legendata koja od den za den s$ pove}e raste. I taka be{e s$ do minatata nedela koga 50 Cent ne se pojavi na snimaweto na novata pesna. Razluteniot producent mu se javi doma, no ne go na{ol, pa zapo~nal potraga po nego. Se slu{ale razni glasini niz gradot deka bil viden vo nekolku kazina, luksuzni prodavnici, po nekoi humanitarni zdru`enija, siroma{ni kraevi i sekade pra­vel samo edno - tro{el i daval mnogu pari. Kon krajot na denot kone~no go na{le vo nego­viot star kraj kako sedi so nekoi siroma{ni de~ki i razgovara. Go sobrale i go vra­tile doma. 50 Cent imal samo edno objasnu­va­we za vakvoto odnesuvawe: “Ne e fer! Se vikam 50 Cent, a imam 50 milioni dolari; ne go zaslu`uvam toa ime i nema da prestanam da tro{am i da davam pari dodeka ne spadnam na 50 Centi!” Pa, ako imate potreba od pa­ri, obratete mu se na ovoj raper, so zado­­­vol­stvo }e vi gi dade.

SUPER O^AJNI DOMA]INKI! Edna od amerikanskite “o~ajni” doma­­­­}inki, idol za na{ite superdoma­}inki 134


Producentite na uspe{nata amerikanska serija “O~ajni do­ma­}in­ki”, po pa­|a­we­­to na nej­zi­ni­ot rej­ting re{ile da go pobaraat re{enieto vo pozaostanatite op{testva, za{to slu{nale deka tamu doma}inkite se mnogu poo~ajni. Vo izborot na mo`nite zemji kandidati pobedile balkanskite zemji. Po istra`uvaweto sprovedeno po nacionalnite televizii na balkanskite dr`avi, za favorit bila izbrana edna emisija, na{ata “Super do­ma­}in­ka”. Pro­du­cen­tite re{ile da gi spojat dvete vo svetski super-mega hit “Super o~ajni do­ma­}in­ki”. Od organizacijata velat: “Se ra­bo­ti za realno {ou vo koe }e sta­vime osum o~ajni doma}inki vo eden dvosoben stan, so edna ma­la kujna, sekoja so po dve deca, vo rok od cel `ivot, bez mo`­nost za izleguva­we. Poslednata ko­ja }e pre`ivee, }e bide po­bed­ni~­ka i }e dobie ma­{i­­na za perewe sa­dovi.” Odli~no! Si­te doma}inki na balkanot obe­di­nete se i gledajte ja ovaa serija!

“LEB I SOL”, NOVO KAFULE Ginisovata kniga na rekordi za gradot Skop­je veli: grad so najmnogu ugostitelski objekti i prodavnici za obleka i obuvki po `itel vo svetot. I na­vistina, sekoj pat koga }e izlezeme vo grad gle­dame izniknato no­vo kafule, butik, res­to­ran… [to ja pravi ovaa na{a po~va tolku plodna za toj biznis s$ u{te ne e jasno, no ana­liti~arite na ovaa po­java velat deka koga lu­|eto pomalku bi gi tro­ {ele svoite pari po takvite mesta verojatno bi im ostanuvalo pove}e za drugite ra­­boti. Taka velat nau~­nicite, no tie ne znaat s$, neli? Ovaa nedela se otvori novo kafule, nare~eno “Leb i sol”. No, ne izbrzuvajte, toa nema nikakva vrska so le­gen­darnata skopska gru­­pa, tuku pretstavuva konceptualno ka­fu­le, kakvi {to ima s$ po­­ve}e vo na{iot 135


grad. Otidovme na mes­toto i go zapra{avme gaz­data za {to se ra­boti. “Ova e mesto kade {to se sobiraat site poznati gradski filo­solfi, ili t.n. 'sola~i na pamet' i raspravaat za `ivotot, smrtta, smislata na sedeweto po kafeani i sl.” “[to imate na menito?” “Od doma{­ ni­te pijalaci imame Sokratsko pivo, a od stranskite Hajdeger pivo i pro~ueniot Pla­fon koktel (ti go lepi mozokot za plafon!), za treznite umovi prepora~uvame Sv. Avgus­tin­ska voda. Za ja­dewe nudime samo ze­len­~uk, kako na pr. [openhauerska salata i ovo{ni salati so Ze­nonsko ovo{je, za{­to ne se razmisluva les­no so te`ok sto­mak.” I taka dragi ~i­ta­te­li, ako vi e solen pametot, povelete vo “Leb i sol”!

LEK PROTIV MISLEWE BREINTOKS Osven za izmaznuvawe na korata na golemiot mozok, “Breintoks” se koristi i protiv prekumerno pametewe. - Pred nekolku godini (pred prethodnite izbori) imavme pacient so prekumerno pametewe. “Pa­­­me­­­­­­ Ne misli draga, tam s$” se `ale{e toj “koj mi vetil zemi Breintoks! ne{to, a ne is­polnil, posebno politi~arite. Pametam kolku gre{ki pravat tie, kolku kradat, a potoa n$ ubeduvaat deka ne go pravele toa. Toa mi pravi problemi, za{to sekoj pat koga treba da zaokru`am ime na izbornoto liv~e, nemam kogo da zaokru`am!”. Na pacientot mu dadovme “Breintoks” i toj zadovolen 136


otide da glasa i go popolni glasa~koto liv~e bez dvoumewe! Zatoa, ako i vie imate dilemi od sli~en tip, povelete kaj nas i site problemi prediz­vi­kani od prekumerno mislewe (ili pametewe) }e is~eznat i vie povtorno }e bidete sre}ni. “Breintoks”, va{iot vistinski izbor!

“DENOT NA BEZVESNOSTA” Dragi ~itateli, denes nema nova vest, zatoa {to denes e “Denot na bezvesnosta”. Ne vrtete po kanalite, za{to zaludno barate vesti, ne kupuvajte vesnici, za{to denes pe~atarskite presi miruvaat i novinarite se na izlet, a toa vi go sovetuvame i vam: izlezete nadvor, pro{etajte se sami ili so semejstvoto, ili ako ostanuvate doma, svarete si kafe i pro~itajte nekoja ubava kniga. Dene{niov den se slavi vo celiot svet i deneska nema da ima ubistva, poplavi, po`ari, vojni, bolesti, kra`bi, izmami, soobra}ajki … za{to nema koj da izvestuva za niv.

PO “DENOT NA BEZVESNOSTA” Dragi ~itateli, denes vo nula-nula ~asot i nula-edna minuta nastana haos {irum svetot, kako i sekoja godina po zavr{uvaweto na “Denot na bezvesnosta”. Reporterite se najdoa na mestata na nastanite, a novinarite izvestuvaa, pe~atnicite rabotea so polna parea i do utrinskite ~asovi svetot se vrati vo normala. “Ova u{te edna{ uka`uva na potrebata od ukinuvawe na ovoj praznik”, velat urednicite na vesnicite. 137


IZBOR NA PESNA NA UNIVERZUMOT I ovaa godina pretstavnicite na site pozna~ajni planeti so minimum in­te­li­gen­ten `ivot na niv u~estvuvaa na izborot na pesna na univerzumot - Uni­vi­zija. Ovaa manifestacija e mo`ebi najzna~ajnata, po Univerzalnoto prvenstvo vo brkawe bela topka po zelena treva, na­­­­ stan koj privlekuva pove}e posetiteli i gleda~i od koj bilo drug vo univerzumot. I ovaa godina, kako i sekoja druga, Univizija ne pomina bez {pekulacii i skandali. Povisokite civilizacii bea obvineti od poniskite deka “se raboti za politika” i deka nivniot izbor e pristrasen. Od druga strana, ima{e i kritiki do organizacijata na ovaa manifestacija, MTV (Megagalakti~ka Tele Vizija), koja kategori~no gi otfrli site kritiki za regular­nos­ta na iz­bo­rot. Po­bed­ni~­ ki­te, ili po­bed­ni~kata (kako vi odgovara, za{to ova su{testvo od galaksijata Andromeda ima dve glavi) El Enar i St. Evska, izjavi deka toa e nejziniot (nivniot) najsre}en den vo `ivotot. Ete, dragi ~itateli, ta­­ka zavr{i u{te eden nastan od galakti~­ko zna~ewe.

138


VESTI OD SVETOT NA MATEMATIKATA Vnimanie: ne e za nematemati~ari

[vajcarskiot teniser Pederer be­{e proglasen za pobednik na tur­ni­rot Parifik Open i be{e bogato nag­ra­den so pola milion dolari. Pe­de­rer izjavi deka e presre}en, no ne poradi parite, za{to do sega ima za­raboteno kolku za dva `i­vo­ti (a ne zaboravajte, toj po­teknuva i od bo­ga­to semejstvo), tu­ku zaradi uba­viot i golem pehar koj }e ja dopolni ne­govata doma{na ko­lekcija od pe­ha­ri. Inspirirani od ovoj nastan, nie nap­­ravivme edna pres­metka, a tie {to ne sakaat ma­te­matika gi zamoluvame da ne ~itaat pove}e. Vo finalniot me~ se izig­rani prose~no 5 udari vo eden poen, 6 poeni (30 udari) vo eden gem, 9 gemovi (54 poeni, 270 udari) vo eden set i, kone~no, 3 seta (27 gemovi, 162 poeni i 810 udari) vo celiot me~. Matematikata se odnesuva na dvajcata igra~i, no ako ja podelime na polovina dobivame 405 udari na g-dinot teniser Pederer. Zo{to se iznama~ivme volku so taa neomilena nauka kaj mnogu deca (pa i vozrasni)? Od­go­vo­rot e vo ova: eden udar na top~e so te­niskiot reket vo rakata na Pe­de­rer vredi, ni pomal­ ku, ni pove}e od: 1234 dolari (okolu 61.500 de­na­ri)!!! Pa, sega vie presmetajte kol­ku e prose~nata plata vo na{ata zem­ja i dali vredi da se trudime, ili site da po~neme da trenirame tenis!

Gem,Set, Me~, Sef! 139


EK EL L AN TI

LEKOT “ANTI­ LE-LEK” POSLEDEN HIT NA FARMA­­­­­CE­­­ V­­­­TSKATA SCENA

Od Zegin velat “Lekot ‘antile-lek’, po­­­­ma­­ga i vo najte{kite slu~ai na Lo{oslu­­­hitis.” Nekoi od na{ite popularni peja~ki yvezdi trg­nu­­ vaat po primerot na ame­­rikanskata peja~ka Kris­ tina Agilera, koja za tekstovite na svoite pesni gi koristela SMS-po­ra­ki­te dobieni od fanovite. Najnovite pesni koi se sozdadeni kaj nas na ovoj na~in stanuvaat instant-hitovi. Me|u niv najpoznati se: “Odi ma {etaj, nau~i da pee{”, “Ku­~e­to mi se razbole, a ma~kata odamna izvr{i samoubistvo od tvoite pesni” i najpopularnata “Koga te slu{am, stomakot mi se gr~i, a glavata me boli, xabe krkam lineks, a ni kafetin ne pomaga”. Vo Zegin, velat deka imaat re{enie za vakviot pro­blem, a toa e lekot “antile-lek”, koj pomaga i vo najte{kite slu~ai na Lo{osluhitis. 140


INVAZIJA NA KLUPITE POKRAJ KEJOT NA VARDAR Dragi ~itateli, deneska se slu~i neviden nastan, slu~ka dosega nezabele`ana vo ar­hi­vite na nitu edna zemja vo sve­tot. Imeno, rano izutri­na­va kejot na Vardar, inaku slobodna {eta~ka zona, osam­na “okupiran” od stotici Klupi! Nie se najdovme na mestoto na nastanot i gi zapra{avme nadle`nite za slu~ajot za {to se raboti: “Ova e nesekojdneven nastan. Kako {to gledate, Klupite se tuka i nemaat namera da se pomrdnat. Ne sakame da ve zala`uvame, za{to situacijata e seriozna: slobodnata {eta~ka zona e pod okupacija od vonzemjanska rasa, poznata kako Klupi. Se obidovme da komunicirame so niv, no tie ne poka`uvaat nikakva `elba za kompromis, samo sedat tamu i mol~at! Vakvoto odnesuvawe ne mo`e da se tolerira!” Nabrgu po na{iot razgovor, na mestoto na nastanot se pojavija SUS (Spe­ci­jalni Ugostitelski Sili) i sprovedoa uspe{na akcija na “~istewe” na kejot na Vardar. Klupite bea trgnati i na nivno mesto bea postaveni stolici i masi od strana na tamo{nite ugostitelski ob­jek­ti. Nekolku lu|e od tolpata reagiraa na nastanot: “Pa, koja e poentata!? Slobodnata zona e povtorno okupirana!” No, so prijatelski {lakanici od strana na pripadnicite na SUS im be{e uka­`a­no deka postavenite stolici i masi se “za{tita” od pov­ tornoto pojavuvawe na zloglasnite Klupi. I taka, ovoj nesekojdneven nastan za­vr{i i site sre}ni si otidoa doma. A utre, site na kafe pokraj kej!

141


KLIME, SAKAM MEDMAKS! Koga ne{to zaslu`uva da go spodelite so bliskite - ne brzajte! Koga sakate da raska`ete za va{ite zgod­­­ni i nezgodni prijateli, ili ednostavno sakate da go koristite noviot MedMaks tarifen model na GlobiMak - ne brzajte, ima vreme. Ne brzajte vedna{ da vrtite po telefon, poleka, {tedete go vratot od vko~anuvawe, a ako ve}e morate da se javite, dogovorete se kade i koga, izlezete nadvor, pro{etajte se, napravete relaksira~ki muabet so bliskiot. Za nekoi razgovori ne vi e potreben telefon. Zboruvajte i pove}e od 60 min. Besplatno! KOSMOSON vi nudi kosmi~ki son i spoznavawe na su{tinata na postoeweto, misti~ni tehniki na teleportacija na podmornici vo ezera i dru­gi tajni na golemite majstori na bez`i~nata tehnologija, po naj­ev­tini ceni vo gradot, vselenata i potesno. Pobrzajte!

„Mamo, raska`i mi prikazna pred spiewe!”, “Sega zlato, odi legni si i zemi go telefonot.”

142


GOLEMITE IZMAMI NA 20-TIOT VEK Na tema: Propagandni tehniki, ili “Kako da ocrni{ eden ~ovek” i da mu ja ukrade{ slavata i parite

“Slu~aj TESLA” Eve {to vikaat nekoi izvori za ovoj golem um: SUPERMEN (CRTAN FILM): Ludiot nau~nik Tesla saka da go uni{ti gradot kade {to `ivee Supermen (od nepoznati pri~ini, no po s$ izgleda deka e samo lud)! Ne­go­vi­te “zraci na smrtta” se za­ka­nu­vaat deka }e go sramnat gradot so zemja… O, Bo`e! No, ne o~ajuvajte, za{to tuka e Supermen, koj go spasuva gradot i go smestuva Tesla tamu kade {to pripa|a: vo ludnica! ENCIKLOPEDIJA BRITANIKA (i mnogu drugi renomirani enciklopedii): Guqelmo Markoni, italijanski nau~nik go izmislil radioto (i vo 1909 g. e nagraden so Nobelova nagrada za toa), prv primenuvaj}i go bez`i~niot prenos na informacii, revoluci­o­ne­ren koncept (neophoden za id­nite pronajdoci: TV, ra­dar, mobilni telefoni, za up­ravuvawe so sateliti i sl.), koj }e go zabrza razvojot na dvaesettiot vek so nevidena brzina. Tesla e spomenat samo kako inventor na naizmeni~nata struja. 143


FAKT (najposle vistinata) Genijalniot (i sekako ne lud) nau~nik Tesla e tatko na iljadnici pronajdoci koi go smenija dvaesettiot vek na bezbroj na~ini; zaradi nego pe~kite n$ great zime i ventilatorite n$ ladat lete vo domovite, aparatite rabotat koga }e gi vklu~i{ i svetloto sveti koga u~i{, za{to toj ja iz­mislil naizmeni~nata stru­­­­ja; radioto (i bez­`i~­na­ta telegrafija) e izum na Tes­la (a ne na Markoni). Tes­la po~inal sam i bez skr­{e­na para, dodeka negovite kolegi so podobro ~uvstvo za biznis i iskoristuvawe i omalova`uvawe tu|i idei gi prezemale negovite pro­najdoci i zaslugi (Markoni, Edison i kompanija) se davele vo pari. Likot na Tesla e zaboraven, ili ako e zapomnet toga{ e lik na lud na­u~­nik koj saka da go uni{ti sve­tot, dodeka vo stvarnosta toj me~tael za svet so bes­plat­na energija za site, svet vo koj ne bi se vodele vojni za nafta, no ete, nekoj sakal da bide poinaku.

FOR TRUTH, JUSTICE & THE AMERICAN WAY 144


Zdru`enieto na bogati gra|ani izvestuva

MAJKL XEKSON PRED BANKROT! Poznatiot pop peja~, Majkl Xekson, nekoga{ poznat ne samo po svojot glas, tuku i po ogromnoto bogatstvo, se nao|a pred bankrot. Majkl, koj e naviknat na luksuzen `i­vot, ne mo`e da si prosti sebesi zaradi vakviot ishod na nastanite i pravi rimejk na negovata pesna “Jas sum lo{!” vo “Jas sum bo{!”. Zdru`e­nieto na bogati gra|ani formira{e fond za po­mo{ na ovoj peja~. Pa, pomognete mu i vie na Majkl da si gi vrati parite, pratete mu po eden denar! Presmetano e deka koga sekoj `itel na planetava bi pratil po eden denar na Majkl, toj bi sobral preku 7 mi­li­jardi denari, {to e dovolno da izleze od depresijata. Ovaa ideja be{e so voodu{evuvawe prifatena od drugite muzi~ki, filmski i sl. biv{i bogati yvezdi, koi si formiraa svoi privatni fondovi. Za `al, fondacijata “Spasete ja Afrika” koja isto taka saka{e da ja iskoristi ovaa ideja za da gi spasi decata vo Afrika be{e tu­`ena za avtorski pra­va za idejata od “Zdru­`enieto na bogatite gra­|ani” za {to }e mora da plati 5 milioni denari. No, radosna vest e {to od ovie pari na liceto na barem eden biv{ bo­ga­ta{ povtorno }e se javi nasmevka.

BESPLATEN OGLAS Bil Gejts bara pomo{ od ~esnite gra|ani. Kompjuterot do­­­­ ma mi se rasipa, a na servis mi baraat 1.000 de­­nari za reinstalirawe na Vindous, pa ako imate nekoj denar vi{ok, bi bil blagodaren... 145



3 DEL: FARMER “ZA farme­rite, PROTIV gra|anite”


OTVORENO ODDELENIETO ZA BORBA PROTIV GRA\ANSTVOTO Okoliskiot pretsedatel i vrhoven vra~ na KA, Vra~evski, v~era gi pu{ti vo upotreba prostoriite na Oddelenieto za borba protiv gra|anstvoto vo koe rabotat sedum obu~eni vra­~e­vi i vidoviti me{tani. Sela­ni­te ja ocenija ovaa postapka kako odli~­na i se nadevaat deka vo idnina }e­­­ mo`at da bi­dat za{­ti­te­ni od “stran­skite” upadi i podmetnuvawa na “ne­far­mer­ska” teh­no­lo­gi­ja vo niv­ nite do­movi. Samo mi­natata go­di­na se regi­s­tri­rani preku sto­ti­na sitni i nekolku pogolemi in­filtrira­ wa na takvite teh­no­logii vo na­{ata zaednica, vo sfe­rata na sto~arstvoto, preku zem­jo­del­s­tvoto, doma­­­­­­­­­­­­­­}in­­­ stvoto i sl. Za­be­le­`i­te­len e slu~ajot na g-|a Stavrevska ko­ja na mestoto na postavenata me­ha­ni~­ka stapica za gluvci vo nejzi­niot dom na{la polifazno-ret­ro­aktiven kr{a~ na mraz, no se pretpostavuva de­ka vo ovoj slu~aj se ra­bo­ti za gre{ka na “infiltratorite”. “Ne­pri­jatelot ~eka zad sekoe }o{e. Bidete bud­ni i pomagajte si!” pora~a Vra­~ev­ski pri pu{taweto na oddelenieto vo pogon.

g-din Vra~evski vo selski trans 148


Radio Mileva prenesuva:

“KRAVATA [ARKA GO MERKA [ARKO!” Dragi soselani, deneska vo na{eto selo se slu~i ne­­­ verojaten nastan. Kravata [ar­ka, poznata po svojata eks­cen­tri~­nost i ispadi vo javnosta izjavi deka go saka [arko, ku~eto na g-din Stoj Koj. Po povod ovaa nevoobi~aena slu~ka g-din Koj izjavi: “Pa, taa krava e luda! Moeto ku~e nikoga{ ne poka`alo simpatii kon nea, nitu kon nekoja druga krava. To~no e de­ka ponekoga{ gi grize za opa­{ot, no toa e od ‘pedago{ki’ as­pekt, za da ne vleguvaat na mojot imot.” No, Radio Mileva, so­set­kata na g-din Koj, veli poinaku. “Gi vidov nekolku pati vo nivata kako se br­kaat i se zadevaat i veruvajte mi, vo toa ima{e pove}e od ’pedagogija” Ne­o­fi­cijalnite izvori velat deka mla­dite zaka`ale svadba za no­em­vri, no mo`ebi }e ima malo od­lo­`u­vawe zaradi finansiskite po­­ te­­­­{­kotii na [arko oko­­­­lu nabavkata na do­­­­­ volno golem prsten za [arka.

Najevtini burmi i drug zlaten nakit, vo zlatara “Zlatno tele”. Povelete! 149


Komisijata za antigra|anstvo prijavuva

DOR^OVSKI DR@I DVE NESPOJLIVI FUNKCII Dor~o Dor~ovski, kowot na g-din Sel Anec e prijaven od strana na KA (Komisija za antigra|anstvo) za naru{uvawe na Zakonot za spre~uvawe na antigra|anstvoto zaradi iz­­­vr{uvaweto na dve rabotni funkcii. Ednata e tran­­­­ sportna i e povrzana so iz­vr{­uvaweto na prevoznite ak­tiv­nos­ti za g-din Anec, a drugata rabotna i se odnesuva na ora~kite zadol`enija na ovoj kow. Na{ata redakcija se najde na mestoto na ni go intervjuira{e g-din Anec. “Ne e vistina! Se raboti za kleveta od strana na mojata sosetka Anka Selova, koja vo edna prilika pobara da go kupi Dor~o, no jas ja odbiv i sega mi se odmazduva. Dor~o e vreden i odgovoren kow. Toj nikoga{ ne bi prekr{il nitu eden zakon, duri i da mu dadete cela kutija kocki {e}er.” Ako se doka`e deka “klevetata” e vistinita, vo KA velat deka toa bi zna~elo povreduvawe na ~lenot 22 od zakonot za spre~uvawe na gra|anstvoto. Vo to~kata 5 od ovoj ~len pi{uva de­­­ka izbrano ili imenuvano doma{no “transpor­tno” `i­vot­no pod sop­st­venost na pri­­vatno li­ce-farmer ne mo`e voedno da vr{i i “ra­bot­na” funkcija preku koja se ostvaruva li~­na korist ili koja bilo forma na pro­fit. Dodeka KA go ispituva slu~ajot, malku poi­nakvi vesti od na{eto selo: G-|a Anka Selova: “[to }e mi e kow, jas si imam kola!?” 150


Filosolski prikazni od na{eto selo

SOKRATOVSKI [IRI SOMNITELNI IDEI

Sokrat Sokratovski, na{iot pro~uen lokalen sola~ na pamet i najverniot posetitel na lokalnata kafeana “Leb i Sol”, mesto za sobirawe na lokalnite “kafeanski fisolfi”, v~era, po izleguvaweto od taa kafeana se upatil kon najbliskoto pole. Na{ite izvori doznavaat deka tamu im odr`al govor na vrabotenite poljaci, koi pottiknati od toa zapo~nale {trajk. Razgovaravme so eden od niv. “Ne sakam ve}e da rabotam na poleto, sakam da bidam kondura­­­ xija!” veli toj, kako vpro­~em i site preostanati poljaci. Po nekolku~asovna istraga go pro­najdovme Sokratovski kako spie vo eden endek i mu pobaravme izjava. Toj si gi protre o~ite i re~e: “Samo im zboruvav za toa kako treba da se usovr{at vo rabotata, za{to: 'Znam deka ni{to ne znam' e edinstveniot pravilen `i­vo­ten stav.” “No, {to e rabotata so kon­duraxistvoto?” “Toa im go spomenav samo kako primer, nema nikakva vrska so niv.” Otidovme pak kaj poljacite, koi ve}e rabotea na podobru vaweto na nivnite polski konduri i im objasnivme za {to se raboti. Poslednata vest {to ja imame od poleto e deka e polno so depresivni poljaci koi ne rabotat za{to ne se si­­­ gurni dali dovolno znaat za polskite raboti. Sokratovski (desno) vo “berberska” faza od nego­­­­­­­­ vata filozofija 151


ZA POLSKITE RABOTI KONE^NO I KAJ NAS! “Za polskite raboti”, fe­no­­me­nalniot prira~nik za pol­­ jaci i kaj nas! Ovaa kni­­ga e odli~en informator od oblasta na pol­­skite ra­boti za po­~et­nici, no i veren “sovetnik” za iskus­ni­te poljaci. Vo nea }e naj­dete s$ {to vi tre­­ba, od in­for­macii za toa koi alati se koristat, koi tehniki se naj­dobri i s$ drugo {to }e vi ovozmo`i da stanete pro­ fesionalen poljak. Zatoa, izlezete od depre­si­jata i vlezete povtorno vo poleto! Po neverojatno nis­ki ce­ni vo lokalnata prodavnica za {talsko |ub­re. Po­br­zajte, tira`ot e og­ra­ni­~en!

Sovr{en prira~nik za Vas i Va{eto semejstvo, idealen za mladi, perfekten za stari. “Za polskite raboti”, Va{eto vtoro semejstvo. 152


Komisijata za anti-gra|anstvo zaklu~uva

NELEGALNO FINANSIRAWE NA KAMPAWITE Na v~era{niot sostanok vo domot na Mile (za{to pro­­­ storiite na KA momentalno se koristat za natprevarot vo pravewe piti na na{ite najvredni doma}inki) komisijata za anti-gra|anstvo re{itelna, so stav deka nelegalnoto finansirawe na kampawite za promocija na do­ma{­ni­te proizvodi treba da se kazni. Celata debata be{e pottiknata od strana na nekolku lokalni pro­iz­vo­ di­teli na patlixani i piperki (“Crveno e, dobro e!”), kako i odgleduva~i na prasenca za ed­no­krat­na upotreba (“Lapni, gol­tni!”). Nivnata kampawa, spored soznanijata na KA, e finansirana od nadvor, {to e nedozvolivo. “Nie nemame ni{to protiv kampawite. Nas n$ zasega na~inot na koj tie se fi­nan­siraat.” Na sred­bata be{e re{eno spomenatite “na­ru{iteli na zakonot” da bidat kazneti so zaplenuvawe na nivnite proizvodi. Sostanokot zavr{i so zaka`uvawe na utre{nata “Lapni, goltni!” proslava na doneseniot zakon vo prostoriite na KA. Omileniot pijalak kaj mladite, "Boza-Loka" e pod somnenie za stransko finansirawe

153


SLU^AJOT NA JON^E BONBON^E KA bara istraga

“Slatkiot” Jon~e

Slu~ajot na Jon~e Bonbon~e dolgo vreme ja potresuva{e na{ata zaednica. KA kone~no bara istraga od polskite sili da sprovedat istraga na slu~ajot. Jon­~e, ovoj na{ najgolem proizvoditel na bonboni i drugi blagi ra­bo­ ti, pred nekolku meseci be{e pri­javen od strana na eden na{ no­vinar za poseduvawe na nele­gal­na smetka vo bankata za bon­bo­ni vo seloto [vajc Parija. Jov­~e vedna{ ja demantira{e taa vest i go tu`e{e na{iot novinar za kleveta. Nadle`nite vo [vajc Pa­ri ­ ja mol~at, a polskata policija ne reagira. Do slednite vesti, ne ja­de­te bonboni.

KOZATA NA KRUME PRAVI PROBLEMI Kozata na Krume Kozarkov, pro~uena duri i vo drugite sela poradi svojot nezapirliv apetit, koj ne po{teduva ni{to, e prijavena od strana na D. Debelkov. Toj tvrdi deka kozata v~era, dodeka toj bil vo lov so nekolku drugi soselani, vlegla vo negoviot dom i go izela siot mebel, so s$ kuj­nata! Kozarkov tvrdi deka toa ne e vistina i deka De­bel­kov go prodal mebelot den pred toa i go potkrepuva svoeto tvrdewe so toa deka zav­~e­ra go 154


videl kako iznesuva ne­koi masi i stolici od doma, no ne mu pridal zna­~e­we na toa. No, Debelkov ima alibi, dvaj­cata soselani, koi navodno bile na lov so nego vo iz­mi­native tri dena. Ko­za­ta ne­ma alibi. Taa sega se nao|a vo na{ata polska stanica i od tamu tvrdat deka do se­ga ni{­to ne izjavila, no de­ka go ize­la stapot.

NOVA PARTIJA VO NA[ETO SELO Ovcite od na{eto selo v~era odr`ale iten sos­ta­nok na ov~ata inteligencija i formirale ov~a par­tija, nare~ena BEE. Go zapra{avme no­vo­iz­bra­niot pretsedatel na ovaa partija koj bil po­vo­dot za vakvoto organizirawe na ovcite. G-din Ov­~i Ka{kaval izjavi “Bee!”, a negoviot portparol dodade deka diskriminatorskiot odnos na sviwite od na{eto selo kon niv, kako i nivnata domi­na­cija na pazarot za meso gi naterala na vakov radikalen ~ekor. Tie ve}e planiraat da u~estvuvaat na pretstojnite izbori i se nadevaat na so­lid­ni rezultati. Ni nagovestija i nekoi od sloga­nite so koi }e nastapat: “Pomalku holesterol, po­ve­}e proteini!” i “So na{ata volna nema zima!” Pa, da im posakame sre}a nim i na drugite kan­di­da­ti na pretstojnite izbori na doma{ni `ivotni.

BEE ve povikuva na op{to stri`ewe na slednite izbori! 155


[OK VO GRADINARSTVOTO GUNS’N’ROSES SE RASPA\AAT! Eksl Rouz, pro~ueniot botani~ar i frontmen na popularniot gradinarski bend “Pi{toli i rozi” v~era na pres konferencijata izjavi deka ve}e ne gi saka rozite i pi{tolite. “Tie mo`at da vi napravat samo problemi. Nekolku pati vo mojata profesionalna gradinarska kariera sum se bocnal od roza i mi potekla krv, a od takva gletka pa|am vo nesvest!” Drugite ~lenovi na bendot ne se soglasuvaat: “Toa sme nie! Pi{toli i rozi. Tie dve raboti go definiraat na{iot poseben stil na gradinarstvo, `estoko i brzo! Ne znam {to mu e na Eksl, izgleda negovata nova devojka mu go zamatila umot.” “Tie se samo qubomorni na nego za{to toj e ne`en, romanti~en i emotiven. Stri`eweto rozi so Magnum 46 za nego e minato! Eksl denes u`iva vo pleteweto i re{avaweto krstozbori. Imixot na “lo{o mom~e od gradinata” be{e samo maska.” Poslednite glasini velat deka Eksl }e formira nov bend nare~en “Peleni i papu~i”. Eksl veli deka saka najmalku pet de~iwa

156


VOJNA NA GRADINAR^IWATA! Internet blogot “Flora bez fauna” deneska ima{e nevidena posetenost zaradi tekstot posveten na raspravijata vo gradinkata “Veseli cvetovi” okolu pojadokot {to go dobile gradinar~iwata toj den. Eden del od gradinarite tvrdea deka pojadokot e neuredno rasturen po po~vata, dodeka drugite tvrdea deka toj ne sodr`i dovolno koli~estvo azot, bez koj mladite cvetovi ne samo {to ne mo`at da bidat veseli, tuku ne mo`at ni pravilno da se razvivaat. Na{iot reporter izvestuva od terenot: “Dragi ~itateli, deneska vo gradinkata “Veseli cvetovi” i ne e ba{ tolku veselo. Gradinarite se podeleni na dva tabori i ve}e formirale partii. Pretstavnicite na “Konzervativnata i ~ista partija” velat deka }e go bojkotiraat “gradinareweto” dodeka po~vata ne se sredi spored evropskite pro­­­­pisi i pravila, a portparolot na “Partijata za gradinarski progres” mu prepora~a na svojot podmladok deka podobro e da ne jade ni{to, otkolku siroma{nata i zagadena hrana koja im se dava. Nadle`nite velat deka s$ e vo red so hranata i gi obvinuvaat mediumite i politikata za {irewe sekakvi idei koi malite i ne­­­ vini umovi gre{no gi razbiraat. Za pove}e informacii posetete go blogot “Flora bez fauna, blog za prosperitet na rastenijata (na smetka na `ivotnite)” “Decata gledaat pre­­­­mnogu televizija!” velat nadle`nite 157


MERI XEJN JA TU@I DR@AVATA! Meri, }erkata na Kanaba, ja tu`i dr`avata, poradi: 1) Nemawe na sloboda na iz­razuvawe 2) Ma, {to se zezame, poradi ne­ma­we nikakva sloboda! So ovaa tu`ba, vo dve kusi, no mnogu silni to~ki, Meri nastapi pred osnovniot sud vo na{eto selo i dobi kazna od dve godini zatvor, bez mo`nost za pomiluva­ we. Meri se ~uvstvuva dob­ro, veli deka yidovite ne mo`at da gi ograni~at nej­zi­nite slobodni misli i de­ka, od inaet “tripa” naj­mno­gu {to mo`e. So novi ves­ti, od zatvorot “Me­ri­lend”, se javuvame {tom }e gi dobieme, a vie dragi ~i­tateli, ostanete pokraj va{ite vesnici, sleduva reklama: Meri Kanaba Xejn

158


OD GOVOROT NA EDEN OBI^EN ^OVEK PRED EDNA TOLPA Dragi soselani, se slu{aat glasini deka vo na{eto mirno i zdodevno selo se in­fil­triraat lu|e {to {irat nevoobi~aeni idei. Se pojavuvaat reklami za razni pijalaci, soveti od raz­ni stru~waci, kako da ne ni bil dobar `ivotot pred toa i ne sme znaele {to da pravime bez niv. Mnogu ni trebaat tie! Jas ve­lam, re~ete ne! [to i da vi ka`at, vie samo od­re~no: NE! Samo toa }e ve spasi od no­vo­ to i }e ja so~uva tra­­dicijata na staroto, za koja dobivme ves­ ti od u~enite i upatenite deka sekoj den o~ekuvaat da bide povtorno pronajdena. Zatoa, ne davajte se i so silata na se­lan­stvo­to napred, odnosno nazad, se izvinuvam, vsu{nost stojte si vo mesto, mislam, odete si doma, ne stoj­te sega tuka, de, odete si ama doma stojte, mislam ne bukvalno, tuku stojte na svoite stavovi i vrednosti. Pozdrav!

D-R AJD' SO NOV NAPITOK Se ~uvstvuvate bez idei, da ne re~eme “glupavi”, mislite vi se stereotipni i nikako ne mo`ete da izlezete od krugot na obi~nosta. Probajte go najnoviot pronajdok na na{iot okoliski lekar d-r Ajd', vol{eben pijalak {to od obi~en i zdodeven ~ovek ve pravi indijanski {aman, poglavica na plemeto Saksii, Krejzi Gras. Mo`ebi lu|eto nema da reagiraat soodvetno na vas, mo`ebi duri }e zavr{ite vo zatvor ili ludnica, no toa e cenata na neobi~nosta. Za malku pove}e pari, d-r Ajd' ve iz(v)lekuva od kakva bilo institucija (me|u koi se i gorespomenatite). Bidete neobi~ni, bidete Krejzi Gras, so noviot pijalak na d-r Ajd'. Ajd'! 159


ANKETA ZA KVALITETOT NA BEZALKOHOLNITE PIJALACI VO NA[ETO SELO Vo na{eto selo, kako {to znaete, ima nekolku proizvoditeli na bezalkoholni pijalaci. Komisijata za antigra|anstvo, me|u drugoto se gri`i i za kvalitetot i bistrinata na pijalacite so koi ovie proizvoditeli se prisutni na pazarot. Bile ispitani deset od vkupno osum proizvoditeli i tri se proglaseni za najbistri, “Najbon Akva” od proizvoditelot Najdo, “Predobra voda” od Dobre i narodniot prvobranitel Bistar Bistrakovski, koj nema vrska so anketava, no ima najbistro ime i prezime.

Gra|anska asocijacija Z@ZB (Zdrav `ivot so zdra­va boza) apelira kon “matnosta” na vakvite an­keti i nivnata smi­­­­ slena anti-propaganda kon ve­kovniot pijalak - bozata. 160


Od druga strana, bozata na Lek, bila povtorno proglasena za najmatna. “Da se razbereme, kvalitetot na bozata tuka ne e vo pra{awe, site znaeme kolku e taa zdrava za ~ovekot, no nikako ne mo`eme da se pomi­ rime so nejzinata netransparentnost; taa e tolku mat­na {to ni so najsovremenite uredi ne mo`evme ni{to da vidime niz nea.” Ete, dragi ~itateli, toa se rezultatite od ovaa mnogu zna~ajna i umna anketa, od koja na{eto op{testvo }e ima nesogledlivo zna~ajni posledici vo idninata, ako ne realnata, toga{ se­ka­ko vo imaginarnata.

ANTIGRA\ANSKATA KOMISIJA BARA RE­­AKCI­JA OD NEJAVNOTO NEOBVINITELSTVO KA bara od NN da sprovede postapka za da se utvrdi (ne daj Bo`e!) eventualnata odgovornost na ~inovnicite vo Ministerstvoto za Neodbrana vo vrs­ka so netro{eweto na parite od buxetot. “Vo buxetot bea predvideni sredstva za kupuvawe oru`je, vozila, uniformi i sl. koi ne se potro{eni. Barame odgovornost, barame tro­{e­ we!” velat vo KA. Odgovornite (koi ne sakaat da im se spomene imeto), velat deka smetaat deka na na{eto selo ne mu treba takva oprema i ja investirale vo kupuvawe seme, hrana za stoka, grade`ni materijali za izgradba na {tali i sl. “Na{eto selo e poznato po miroqubivosta i nenasilstvoto, duri i da n$ napadnat, nie nema da reagirame, {to }e ni se toga{ site tie oru`ja i vozila, {to da mu pravam jas na eden, da re~eme, tenk? Mo`am sa­mo ga­se­ni­­cite da mu gi na­hra­­nam so zel­­ka, ako me raz­bi­rate, za{to drugo ne znam! Ovoj poteg na KA e bes­mislen i ne e vo sog­lasnost so pot­­­­rebite na na­­{e­­to selo.” Ve­­­li eden ano­­­­ni­men i mi­­ro­qu­­biv selanec. 161


FRAERE, STRAN­SKI PLATENIK, NI SOLI PAMET Stranskiot platenik Fraere, na v~era{nata sednica vo lokalnoto Ministerstvo za tra~ i ogovarawe, izjavi deka na na{eto selo mu e potreben zakon za sloboden pristap do informacii. “Ako sakate vo Oko­lis­kata zaednica, }e mo­­­­ rate da bidete potransparentni”, re~e toj. Na sednicata od strana na selskata par­tija be{e izrazen somne` za vakvoto tvrdewe: “['o }e mi e sloboden pristap do informacii koga ja imam `ena mi? Taa e najdobar informator! Znae s$, za sekogo od seloto, pa i po{iroko. Veruvam de­ka taka e i so va{ite `eni, majki i sli~ni `enski su{testva, pa i vie ma­`i­te ne ste polo{i. Zatoa, mu po­ra­~u­vam na platenikot Fraere da si se vrati vo negovite severni i lad­ni kra­i{ta i da razmisli kolku e zat­voren toj i negovoto selo, a ne tu­ka da ni soli pamet nam!” Po vak­vi­te iscrpni i uverlivi argumenti pla­tenikot Fraere navistina se vratil doma i po~nal da se intere­si­ra pove­­­­­­­­­­­­­­­}e za `ivotot na negovite so­sedi (no, toa e ve­}e druga prikazna). Ete kolku nie mo`eme da i da­de­me na Oko­li­ ja­ta, a taa ne e svesna! “Aktivistki” na Selskata partija vo akcija 162




сабота 29.09.2023 година 3 БРОЈ 3

ВЕСТИ ОД

ПОДЗЕМЈЕТО

::: Zo{to Makedonija }e si go smeni imeto vo MekDonija! ::: Zo{to pi­ voto e dobro za ma`ite, a lo{o za `enite! ::: Zo{to vo Irak nema Vero! ::: Kako Bed Hulio Priti ja napu{ti Henifer Hani­ ston zaradi Anhelina Holi vo Ve­stite od svetot na poznatite latino-sapun­ ski arii! ::: Kako da napravite Azot od boza... ~ekajte, toa go ima{e vo minatiot broj, ili be{e predminatiot? Kako i da e, ima interesni raboti vnatre, pa ^ITAJTE!

::: Doznajte pove}e za za­verata na zabarite protiv slobodniot svet so vgraduvawe mikro~ipovi za perewe mozok vo plombite! ::: Doznajte kako internetot ja ubi tele­­­­­vi­­ zijata! ::: Doznajte kako da se pro­­­ svetlite preku davawe odredena suma pari na glavatarot na Sek­­­­­­­­tata na pro­ svetlenieto i drugi svetlosni efekti! ::: I ne zaboravajte da se osve`ite so na{ite sponzori: KOKAINSKA KOLA i da ja zemete dnevnata doza PROZAIK dodeka u`ivate vo vestite od podrumot na ... eve ja (so poznatata replika):

GASI BE SVETLO! CELA PENZIJA NA STRUJA ]E MI OTIDE! ©

copyright by The Baba



LIKOVI: Avtorot Reporterot Babata, baba mu na avtorot G-din ^e Gevarovski, piroman Ajn{tajn, genijalec so problemati~na frizura Barbi i Makedonka, kukli [emsa i [open, sovr{en muzi~ki par Xorx Karina, ekspert za marketing D-r Karies, zabolekar David i Golijat, bora~i Koko{ka bez glava Henifer Aniston, Bed Piti i Anhelina Holi, trijagolnik Huliana Roberts, luda nau~ni~ka Voditel na kviz Koko{ Jasupa, natprevaruva~ka vo kviz Raska`uva~ot Isako Fernandez, Alberto Ajn{tajn i Marija, quboven trijagolnik, br. 2 Crvot i jabolkoto, neprijateli na Isako Fernandez Konsumerist, site lu|e Voditelot Bob, lik so dijamantska nasmevka i zlaten prsten Super Trajko, Super-Makedonec Bili D'Gej i kompanija Miki Maus i Papata, smrtni neprijateli Pajo Kastrov i Mao, verni drugari Sumiks i Zernon, filozofi trgovci ... i mnogu drugi likovi od podzemjeto



VESTI ZA VREMETO De­ne­ska vre­me­to be­{e OK, so pov­re­me­ni nap­li­vi na ne-OK vre­me i to­ga{ si­te po mal­ku se ner­vi­rav­ me, oso­be­no baba mi, koja re­~e, ci­ti­ram: “Ako ne me umre{ ti, }e me um­re vre­me­vo”. Ina­ku vre­me­to e fi­zi~­ki fe­no­men koj mnogu lu­|e do se­ga se obi­du­ va­le da go de­fi­ni­ra­at, no pri­toa us­pe­a­le sa­mo da si ja raz­bu­{a­vat fri­zu­ra­ta. Kako na pri­mer: Ajn­{tajn! Da, toa e Ajn­{tajn. Pog­led­ne­te ja vni­ma­ tel­no ne­go­va­ta fri­zu­ra. Pra­menot na levata strana na negovata glava e nas­ta­nat ko­ga toj ot­kril de­ka pod dej­stvo na gra­vi­ta­ci­ja os­ven pros­to­rot, mo­`e da se za­­­­­­­­k­ ri­vi i vremeto. Od toa soz­na­nie do{­lo do tol­ku sil­no zak­ri­vu­va­we na ne­go­vi­te mo­zo~­ni bra­no­vi {to toa se od­ra­zi­lo na ne­go­va­ta ko­sa. No, ne­koi na­u~­ni­ci {pe­ku­ li­ra­at deka vis­ti­na­ta le`i vo edna dru­ga gr­mu{­ka, po­to~­no vo edna kon­kret­na gr­mu{­ka vo ko­ja toj za­poz­ nal ed­na li~­nost so is­to taka zna­~aj­ni zak­ri­vu­va­wa vo od­re­de­ni (malku poinakvi) de­lo­vi od te­lo­to. Se raboti za mla­da­ta studentka po fitnes Frau Pa­­­­­­mela Ander­son. [to se slu­~i­lo vo taa gr­mu{­ka ne znaeme, no pos­led­ni­te na­u~­ni­ci gi po­so­~u­va­at tokmu tie slu­­­~uvawa kako pri­­­­­­­~i­ na za ~ud­na­ta fri­zu­ra na Ajn­{tajn. Tol­ku za vre­­­­­me­to. Se­ga ne{­to za pros­to­rot.

Prodavam prostor. Ili menuvam za vreme. Cena po dogovor. [ifra: Ajn Cvaj 169


VESTI OD PROSTOROT

Na­u~­ni­ci­te koi se za­ni­ma­ va­at so pros­to­rot, za raz­li­ ka od tie {to se za­ni­ma­va­ at so vre­me­to i tvr­dat de­ka vre­me­to e bes­ko­ne~­no, velat de­ka pros­to­rot ne sa­mo {to e ko­ne­~en, tu­ku se­koj den sta­ nu­va s$ pomal. Ka­ko eks­tre­ men pri­mer na taa po­ja­va e tok­mu na­{i­ot grad Skop­je, ka­de {to se sob­ra­ni na­u~­ ni­ci­te od ce­li­ot svet za da ja is­pi­ta­at ovaa ne­iz­le­~i­va ~uma na mo­der­no­to vre­me. Na­{i­ot re­por­ter se ja­vu­va od te­re­not. Reporterot: Da, se na­o­|am tu­ka, na Pr­vi­ot sa­mit na na­u~­ni­ci­te koi go is­tra­`u­ va­at fe­no­me­not na na­ma­lu­ va­we­to na pros­to­rot, koj se odviva vo naj­go­le­ma taj­

nost, po­za­di zat­vo­re­ni­te vra­ti na pre­kra­­s­ni­ot ho­tel Pros­to Oro, vo cen­ta­rot na gra­dot, ka­de {to, me­|u dru­ go­to se na­o­|a epi­cen­ta­rot na ovaa fi­zi~­ka ano­ma­li­ja. Na­u~­ni­ci­te se vo­o­du­{e­ve­ ni {to mo­`at da se najdat vo cen­ta­rot na slu­~u­va­wa­ta, nekoi od niv du­ri padnaa vo trans od sre}a i po~­naa da ja pe­at pes­na­ta “Zaj­di, zajdi” i da ba­ra­at vrski za do­bi­va­we ma­ke­don­ski pa­so{. [tom } e doz­na­e­me ne{­to po­ve­}e za re­zul­ta­ti­te od Pr­vi­ot sa­mit na pros­tor­ni­te na­u~­ni­ci, }e ve iz­ves­ti­me. Ete, dragi ­~itateli kak­va e sos­toj­ba­ta so pros­to­rot vo sve­tot i kaj nas. Se­ga odi­me so mal rek­la­men blok.

ROMPER-STOMPER

Va­{e­to Ego ima prob­le­mi so pros­to­rot. Ne vi po­mog­na duri ni dog­rad­ba­ta na 2 so­bi, 3 bawi i 8 balkoni? Ne gri­`e­te se. Tuka e Rom­per-Stom­per! Sa­mo na­so­~e­te go Rom­pi kon ku­­­­­}a­ta na va­{i­ot so­sed i toj }e ja sram­ni so zem­ja, a Stom­pi ved­na{ }e vi ot­pe­~a­ti ured­na do­ku­men­ta­ci­ja za po­se­du­va­we na zem­ji{­te­to i }e mo­`e­te da po~­ne­te so iz­grad­ba ved­na{. Za­toa, na­ra­~aj­te go Rom­per-Stom­per se­ga, i }e go do­bi­e­te bes­plat­ni­ot mi­ni Bio-Rom­per, so­vr­{en za za­ba­vi; ga­ran­ ti­ra­no de­zin­teg­ri­ra cel ~o­vek za ne­kol­ku se­kun­di. 170


Decata POLUDEA po noviot DELI 6 Ajvar Aj­va­rot - pro­dukt br.1 na ma­ke­don­ska­ta preh­ran­be­na in­dus­tri­ja e pred nova era! No­va­ta ge­ne­ra­ci­ja na pi­per­ ki od avs­tra­lis­ka­ta sorta De­li 6 (Deli {est), pro­iz­ve­ de­na od ma­ke­don­ski­te emig­ran­ti vo Avs­tra­li­ja ra|a {est pa­ti pove}e od site do­se­ga{­ni vrsti. Ovaa sor­ta ima i u{­te ed­na re­vo­lu­ci­on ­ er­na oso­bi­na, a toa e ni­ska to~­ka na Aj­var­li­vost, so {to se za{­te­du­va na ener­gi­ja­ta i vre­ me­to vlo­`e­ni vo pro­ce­sot na pro­iz­vod­stvo na aj­varot. Za ovaa sor­ta pi­per­ki ved­na{ se za­in­te­re­si­raa Slo­ven­ ci­te i po­nu­di­ja og­rom­ni su­mi pari za nivno ot­ku­pu­va­ we i pro­iz­vod­stvo na niv­ni­ot svet­ski poz­nat Aj­ver, no na­{i­te emi­­g­ran­ti ka­te­go­ri~­no od­bi­ja, bi­dej­}i toa go pra­ve­le, ci­ti­ra­me: “Ne za pari, tu­ku za pros­pe­ri­te­tot i dobrosostojbata na svo­ja­ta ma­ti~­na dr­`a­va”. Airlija! 171


ВЕСТИ ОД МАНЕКАНСТВОТО

TRAGEDIJATA NA BARBI Baba mi: Ne mo­`am ve}e da iz­dr­`am! ]e me um­re{! [to pra­vi{ po cel den vo podrum? Ba­rem zak­lu­~u­vaj ja vlez­na­ta vra­ta. Ne mo­`am se­koj pat ko­ga }e vle­ze ili iz­le­ze ne­koj tvoj dru­gar da tr­~am do­lu da pro­ve­ru­vam da­li e zak­lu­~e­no. ]e mi vle­ze ne­koj, }e se skrie pod ska­ li­te, no­}e }e mi tropa na vrata i }e umram od strav! Se izvinuvame zaradi malata „diverzija“ na baba mi, koja nenadejno upadna vo tekstot. Vo de­ne{­na­ta epi­ zo­da na Pop iko­ni koi go sme­ni­ja sve­tot, }e go raz­gle­ da­me fe­no­me­not na kuklata Bar­bi. Bar­bi nas­ta­na vo 1959 go­di­na i ved­na{ sta­na hit. Taa za mi­li­o­ni de­voj­~i­wa {i­rum Ame­ri­ka, a na­sko­ro i po­{i­ ro­ko, pret­sta­vu­va­{e sim­bol na ne{­to ne­dos­ti`­no, son za Ho­li­vud, gla­mur i uba­vi­na i kon­tra­punkt na niv­ni­ te maj­ki-do­ma­}in­ki. Vo tekot na evo­lu­ci­ja­ta na svo­jot iz­gled Bar­bi dobi i ses­tra so po­i­nak­va bo­ja na ko­`a, a na 38 go­di­ni (vo 1997 g.) nej­zi­nata ano­rek­si­~na polovina ko­ne~­no mal­ku se po­pol­ni, no nej­zi­na­ta `ol­to-zlat­na ko­sa os­ta­na ista. Bar­bi proz­bo­re na 33 go­di­ni, od ne­jas­ ni pri­~i­ni (ne nav­le­gu­va­me vo im­pli­ka­ci­i­te na ovaa voz­rast, za ko­ja re­li­gi­oz­ni­te poz­na­va­~i tvr­dat deka ne e slu­~aj­na) i pr­vi­te zbo­ro­vi & bea “]e ima­me li do­vol­no ob­le­ka ne­ko­ga{?”, “Obo­`a­vam {o­ping!” “Sa­kam da pravam pi­ca za­ba­va” i “^a­sot po ma­te­ma­ti­ka e zdo­de­ven”. Po 40-ti­na godini us­peh, Bar­bi ne­si­gur­no za­~e­ko­ru­va vo No­vi­ot Mi­le­ni­um. Se po­ja­vu­va­at no­vi i po­in­te­res­ ni kuk­li na pa­za­rot. Pro­da`­ba­ta od go­di­na vo go­di­na opa­|a. Pro­iz­vo­di­te­li­te sfa­}a­at de­ka mo­ra­at da bi­dat 172


Барби, од фабри­ чките погони во срцата и душите на милиони анорексични деца. vo tek so vre­me­to i pra­vat ig­ra na­re­~e­na “Bar­bi pro­ tiv God­zi­la”, ko­ja ne do­`i­ vu­va us­peh. Po­toa & pra­vat blog na koj taa gi za­pi­{u­va svo­it­ e do­`i­vu­va­wa, mis­li i po­et­ski tvor­bi, od koi naj­poz­na­ti se “Blu­zot na fab­ri~­ka­ta len­ta”, “Sa­kam da sum bri­ne­ta” i “Plas­ti­ ka” (ob­ra­bot­ka na poz­na­ta­ ta pes­na na Ido­li). Blo­got e po­se­ten, no ne­do­vol­no i na­br­zo i taa ideja pro­pa­|a. Pos­led­na­ta ide­ja, “Re­al­na­ ta Bar­bi” do­`i­vu­va us­peh, no za krat­ko. Po ovie ne­us­ pe­si na­br­gu se ja­vu­va­at gla­ si­ni za ru­{e­we­to na tvr­ di­na­ta na­re­~e­na Bar­bi. “Bar­bi kor­po­ra­ci­ja­ta se nao|a pred ko­laps!”, tvr­dat ana­li­ti­~a­ri­te, i do­da­va­ at de­ka do­kol­ku na­br­zo ne

nap­ra­vi ne{­to za da izleze od kri­za­ta, ko­lap­sot na­vis­ ti­na }e dojde. Pri­~i­na­ta za toa, ve­lat tie, e vo toa {to de­ca­ta od iz­mi­na­ti­te de­ce­ nii ja sakale Bar­bi tok­mu po­ra­di nej­zi­na­ta so­vr­{e­ nost i ne­dos­ti`­nost, no bi­dej­}i de­nes s$ po­go­lem broj deca i voz­ras­ni na­li­ ku­va­at na Bar­bi kuk­lite i se od­ne­su­va­at kako niv, taa ve­}e ne se ~i­ni tol­ku ne­dos­ ti`­na. Pos­led­na­ta vest e deka Bar­­­ bi za­po~­nu­va sud­ski pro­­­ces pro­tiv ro­di­te­li­te i pro­ iz­vo­di­te­li­te na ob­le­ka, koz­me­ti~­ki pro­iz­vo­di i sli­~­no, koi ja “bar­ba­ri­zi­ ra­le” mla­di­na­ta na Ame­ri­ ka i uni{­ti­le eden idol.

Barbi si zaminuva vo ve~nosta na spek­ takularen na~in - so eksplozija, vo soglasnost so nejzinata `ivotna prikazna. 173


PODEMOT NA “MAKEDONKA” Po­du­~e­ni od pri­me­rot na Barbi, na­{i­te pro­iz­vo­di­te­li na ne­po­ pu­lar­na­ta kuk­la Ma­ke­don­ka, go me­nu­va­at iz­gle­dot na ovaa kuk­ la ob­le­~e­na vo tra­di­ci­o­nal­na na­rod­na ob­le­ka i ja ob­le­ku­va­at spo­red svet­ski­te hi­to­vi. Ja re­­­­­p­ rog­ra­mi­ra­at so­se­ma, i na­mes­to da ja pee “Bil­ja­na plat­no be­le­{e” i da se od­ne­su­va po­niz­no, prog­ra­ me­ri­te na na­{a­ta poz­na­ta kor­po­ ra­ci­ja za za­do­vol­stvo i raz­o­no­da na obi~­ni­ot gra­|a­nin “Me­rak” go im­ple­men­ti­ra­at glasot i od­ne­su­ va­we­to na Pariz Hil­ton vo ovaa kuk­la. Reb­ren­di­ra­we­to na “Ma­ke­ don­ka”, os­ven nov imix, pod­raz­ bi­ra i novi `i­vot­ni sta­vo­vi. Iz­ras­na­ta na so­ci­ja­lis­ti~­ko mle­ ko, po­toa za­me­ne­to so re­li­gi­oz­no lep~e, taa sega ma­sov­no se kquka so ap­~i­wa “Pro­za­ik” za pot­tik­nu­ va­we na ma­te­ri­ja­lis­ti~­ki sta­vo­ vi i vred­nos­ti i ge­ne­ral­no pro­ za­i­~en stav kon `i­vo­tot, za­ga­ran­ ti­ra­no, od fab­ri­ka­ta “Ma­te­ri­jal

grl iz a hepi grl”. Najno­va­ta “Ma­ke­don­ ka” }e se vi­ka “Ho­li­ dej-in-Las-Ve­gas” i lu­­­­|e­to od “Me­rak” se na­de­va­at deka bal­kan­ ski­te ma­`i za koi e na­me­ne­ta ovaa kuk­la vo pri­rod­na go­le­mi­ na, ko­ne~­no }e si go naj­dat me­ra­kot. A se­ga ves­ti od Bal­ka­not.

Makedonkite sportuvaat, pod vlijanie na amerikanskite trendovi. 174


VESTI OD VALKANOT! Bal­kan, zbo­rot {to aso­ci­ ra na “val­kan”, ba­rem vo umot na tie {to se sme­ta­ at ~isti, a toa se ne­bal­ kan­ci­te, na nivna sre­}a i ra­dost, ko­ne~­no is­~ez­na od ge­og­raf­ski­te kar­ti i e za­me­net so golf ig­ra­li{­ te. Ovoj og­ro­men pro­ekt e fi­nan­si­ran od li­ga­ta na kol­ku sta­ri tol­ku i bo­ga­ ti Ame­ri­kan­ci, koi velat de­ka kli­ma­ta na Bal­ka­not e so­vr­{e­na za ig­ra­we golf, ama de­ka pla­ni­ni­te ot­se­ ko­ga{ im pre­~e­le da si gi os­tva­rat so­ni{­ta­ta i taka re­{ile da gi “is­peg­la­at” i da si go nap­ra­vat ovoj te­ren spo­red svo­i­te `el­bi, da stavat dup­ki ka­de {to sakaat, zna­men­ca ka­de {to }e im se do­pad­ne, ve{­ta~­ki ezer­ca, trev­ni po­vr­{i­ni i sli~­

Балкан, валкан, исто ти е - велат странските компулсивни мијачи на раце.

no, po `elba. Bi­dej­}i, ne­mi­ nov­no se javil prob­le­mot so `i­ve­a­li{­ta­ta na `i­tel­~i­ wa­ta na ovaa ru­di­men­ti­ra­na pro­vin­ci­ja, sta­ri­te i bo­ga­ ti Ame­ri­kan­ci ovoj prob­ lem go re­{ile kol­ku ge­ni­ jal­no, tol­ku i prag­ma­ti~­no. Na mes­toto na se­koj grad ­izgra­dile Mi­ni-golf grat­ ~i­wa za deca, kom­bi­ni­raj­} i gi is­kus­tva­ta od Diz­ni­ lend i Gol­fvorld. Lu­|e­to gi smes­tu­va­at vo ku­}ar­ki­te od Mini-golf ig­ri­te, so {to se re­{a­va i prob­le­mot so ne­v­ ra­bo­te­nos­ta, koj ovoj del od sve­tot go pot­re­su­va pove}e de­ce­nii na­na­zad, bi­dej­}i se­koj e za­dol­`en za odr­`u­ va­we na svojata ku­}ar­ka i te­re­not oko­lu nea, za {to e pla­ten. I ete taka, na­{i­ot re­gi­on e pov­tor­no spa­sen od ed­na stran­ska i golema na­ci­ja, ko­ja n$ na­u­~i ka­ko da `i­ve­e­me po­dob­ro i da bideme po­dob­ri kon se­be­si i svo­ja­ta oko­li­na. 175


СЕКОЈДНЕВНИ МАКИ НА ОБИЧНИТЕ ЛУЃЕ

SLU^AJOT NA GRA\ANINOT [KOR ^E GEVAROVSKI Do­bar den, dra­gi gle­da­~i. Se na­o|­ a­me pred pro­da­­­ v­ni­ca­ta na na­{i­ot sog­ra­|a­nin Ge­va­rov­ski, koj rano izut­ri­na­va stanal da ja ot­vo­ri is­ta­ta, no se soo~il so ~udna po­ja­va. Gos­po­di­ne Ge­va­rov­ ski, ob­jas­ne­te ni {to se slu­~i­lo izut­ri­na­va. Ge­va­rov­ski: Pa, ka­ko i se­koj den, sta­nav oko­lu pet ~a­sot i trgnav po roba. Ot­ka­ko go za­vr­ {iv toa, se upativ kon pro­dav­ ni­ca­ta i koga sa­kav da ot­klu­ ~am, vi­dov deka na re­{et­ki­te ima ka­tan­ci koi ne se moi. Reporterot: Zna­e­te li ~ii se? Ge­va­rov­ski: Da. Na so­se­dot ~ie ime nema da go ka­`am, ama toj si znae koj e, za{to ne e prv pat va­ka da se “{e­gu­va” so mene. Reporterot: Zna­e­te li zo{­to go pra­vi toa? Ge­va­rov­ski: Znam. Od zlo­ba. Me­rak mu e da se ma­~am do­de­ka gi skr­{am ka­tan­ci­te. I se­koj pat na­o­|a s$ po­sil­ni ka­tan­ci, sa­mo da se za­ba­vu­va dodeka jas se po­tam. 176

Геваровски: катанците нема да ме запрат. Да живее револуцијата!

Reporterot: No, zo{­ to? Dali mu imate nap­ra­ve­no ne{to, pa vi se od­maz­du­va? Ge­va­rov­ski: Sekako deka nemam! Ap­so­ lut­no ni{­to! Zna­e­ te, jas sum ~ovek koj sepak pros­tu­va, ne e toj vi­no­ven. Vre­mi­ wa­ta se takvi. ^o­vek na ~o­ve­ka mu e volk. No, da ne ve za­dr­`u­ vam, a i jas moram da se fa­tam za ra­bo­ta.


ВЕЧНИ МАКИ НА НЕОБИЧНИТЕ ЛУЃЕ

ODGOVORNOSTA NA SEKOJ GRA\ANIN KON OP[TESTVOTO Gos­po­di­not Ge­va­rov­ski od mi­na­ta­ta re­por­ta­`a ka`a ed­na re­~e­ni­ca ko­ja }e bi­de za­pame­te­na dol­go vre­me po pov­tor­no­to ot­vo­ra­we-zat­vo­ra­we-ot­vo­ra­we-zat­vo­ra­we itn. na ne­go­va­ta pro­dav­ni­ca, dol­go vre­me ot­ka­ko ne­go­vi­ot sin Xej-Ar Ge­va­ rov­ski }e ja pret­vo­ri taa ma­la pro­dav­ni­ca vo sinxir su­per­ mar­ke­ti, a ne­go­vi­ot sin Di-xej-ar Ge­va­rov­ski vo dis­ko­te­ki, a ne­go­vi­ot sin Em-Si-Ar Ge­va­rov­ski }e ja za­pee vo niv pes­na­ ta “Me­rak ti e da se po­tam, do­de­ka ti u`i­va{”, pot­tik­na­ta od is­ta­ta poz­na­ta re­~e­ni­ca na ne­go­vi­ot pra­de­do. Za­toa, vni­ma­ vaj­te {to zbo­ru­va­te, ina­ku va­{i­te zbo­ro­vi mo­`e da se naj­dat pr­vi na top lis­ta od id­ni­na­ta, ko­ga vred­nos­ti­te na umet­no­­­­­­­s­ ta i pop-kul­tu­ra­ta }e bi­dat spu{­te­ni na ni­vo vo koe [em­sa }e bi­de [o­pen. Toa, os­ven {to e sa­mo po se­be deg­ra­di­ra~­ki, pret­sta­vu­va i re­al­na opas­nost, bi­dej­}i va­{e­to id­no-jas vo idnoto vre­me ko­ga }e bi­de iz­mis­le­na ma­{i­na­ta za pa­tu­va­we niz vre­me­ to }e bide tol­ku is­frus­tri­ra­ no po­ra­di re­pu­ta­ci­ja­ta {to ja ima (me­re­no po ne­go­vi­te mi­na­to-vre­men­ski stan­dar­ di i me­ri­la za es­te­­ti­­­ka­ta i umet­nos­ta) {to }e mo­ra da se vrati vo mi­na­ta­to­to i da iz­vr­{i ubi­stvo (t.e. sa­moubi­stvo) na ne­go­vo­to mi­na­to-jas.

177


VESTI OD KULTURATA De­nes }e se odr­`i kon­cer­tot na [em­sa vo prid­ru`­ba na [o­pen, na skop­sko­to Kale. [em­sa }e bi­de pre­ne­se­na so helikopter, a kla­vi­rot na [o­pen, za­ed­no so sa­mi­ot [o­pen, }e bi­de dos­ta­ven na li­ce mes­to so ka­mi­o­not na Dim~e, pre­voz­nik na sto­ka, lu­|e i pred­me­ti, od se­lo Skop­je. Kon­ cer­tot }e za­po~­ne so po­lo­vi­na ~as za­doc­nu­va­we, bi­dej­}i tolku & tre­ba na [em­sa da si ja na­me­­­s­ti fri­zu­ra­ta. Inaku [o­pen e i nej­ zi­n li~en sti­list i {min­ker (na {to na{iot poznat stilist Ser­ gej - Iva­no­vi~ Le­nin mu za­vi­du­ va za {to ~estopati komentira: “Koga ko­sa­ta na [em­sa bi bila pro­le­te­ri­ja­tot, jas bi bil nej­zi­ ni­ot Marks”). O~e­ku­va­me dosega ne­vi­den mul­ti­me­di­ja­len nas­tan, vo koj se an­ga­`i­ra­ni pre­ku 150 lu­|e, le­ta~­ki ak­ro­ba­ti sa­mo­u­ bij­ci, eks­plo­ziv­ni nap­ra­vi od Prva, Vto­ra i Tre­ta Svet­ska Voj­ na. Ovoj nas­tan e pot­po­mog­nat od ame­ri­kan­ska­ta am­ba­sa­da i ame­ ri­kan­ski­ot ama­ba­sa­dor [em­si} (ina­ku soprug na [em­sa) i so ovoj per­for­mans-art-fart-nas­ tan-in­s ta­l a­c i­j a-ar­t is­t i~­k i event }e bi­de oz­na­~e­no ot­vo­ra­ we­to na ame­ri­kan­ska­ta am­ba­sa­ 178

da ko­ja ved­na{ po­toa }e bi­de zat­vo­re­na za o~i­te na jav­nos­ta, a ot­vo­re­na kon nad­vor. Go p­ra­­{av­me am­ba­­­­sa­ do­rot, kako pla­­­­­­­­­­­ni­ra­at da go nap­ra­vat toa. Reporterot: Drag i mil, voz­vi­{en, a mi­­­­­­­­­­­­­lo­­­z­liv, se­mo­}en am­ba­sa­do­re na SAD, gos­po­di­ne-gos­po­di­ne [em­si}, ka­ko pla­ni­ ra­te da ja os­tva­ri­te na­j­a­­ve­na­ta zat­vo­re­naot­vo­re­nost. [em­si}: Am­ba­sa­da­ta }e bide ob­lo­`e­na so blin­di­ran glas. Vsu{­ nost, toa e ma­te­ri­jal ~ie ime i sos­tav ne bi sme­el da go so­op­{tam, bi­dej­}i e wu tek­no­lo­ xi na ame­ri­kan­ska­ta mi­li­ta­ri. Ma­te­ri­ja­ lot e so­­­­­se­ma nep­ro­bo­

Што му вреди на Бетовен што убаво пее кога ја продавам повеќе плочи од него!


Ambasadorot [emsi} i negovata specijalna edinica Lisici, obu~ena za opsada na istoriski spomenici

en, ne sa­mo me­ha­ni~­ki, tu­ku i vi­zu­el­no, no sa­mo od ed­na­ta stra­na - va­{a­ta. Ha-ha-ha... Reporterot: Dali toa zna~i de­ka nema ni{­to da se gleda od nad­vor? [em­si}: Ne, i vo toa e ke­~ot… hm… fi­na­ta­ta, jes. Vie }e gle­da­te ne{to, no toa ne e vis­tin­ski­ot iz­gled na am­ba­sa­ da­ta, toa e sa­mo ho­log­ram, da re­~e­me, ha-ha. No, toa ne e se. Ovoj plek­si-stak­lo e nep­ro­bo­en i za mis­li i idei, zna­~i, ni{­to od toa {to vie go velite ili duri vi­ka­te nie ne mo­`e­me da go slu{­ne­me, a s$ {to }e re­~e­me nie – vie }e slu­{a­te i pos­lu­{a­te. Ha-ha-ha! Reporterot: Prek­ras­no! Vi bla­go­da­ram pres­ve­tol gos­ po­di­ne-gos­po­di­ne-gos­po­di­ne [em­si}. Ete, dra­gi ~ita~i, slu{­nav­te kako vo slu~aj ko­ga ~o­ve­kot sa­mi­ot se­be­si mo­`e da si bi­de volk, na po­mo{ mu do­a­|a su­pe­ri­o­ren ~o­vek i nap­red­na teh­no­lo­gi­ja da go spre­~i vo toa i da go podu~i ka­ko da bi­de po­do­bar volk, mis­lam ~o­vek.

PU[, PU[ MISTER BU[. PU[ MISTER BU[. A, JE! ajde site zaedno!

179


ВЕСТИ ОД (НЕ ТОЛКУ) НОВИОТ СВЕТСКИ ПОРЕДОК

MEKDONIJA SE RA\A Ma­ke­do­ni­ja re{i da go raz­re­{i dol­go­go­di{­ni­ot spor so Gr­ci­ja oko­lu ime­to so nej­zi­no­to pre­i­me­nu­ va­we vo Mek­do­ni­ja. Por­tpa­ro­lot na od­bo­rot za pre­i­me­nu­va­we vo vrska so vak­ va­ta odluka ni so­op­{ti: Portparol: “Ma­ke­do­ni­ja... (novinari go turkaat) uf... ve}e odam­na ne­ma ni­kak­va vr­ska so nej­zi­no­to ime… oh…, koe po­tek­nu­va od vre­me­to na an­ti~­ka Ma­ke­do­ni­ja, mo­ra­ me da si priz­na­e­me. Vre­mi­wa­ta se me­nu­va­at, is­to­ri­ja­ta isto ta­ka, de­ne{­na­ta Ma­ke­do­ni­ja mno­gu pove}e na­li­ku­va na nekoja … aj! Po­le­ka be!... post-nuk­le­ar­na Diz­ni­lend kva­zi-Ame­ri­ka, pa za­toa re­{iv­me da soz­da­de­me ime koe }e n$ opi­{u­va tak­vi kak­vi {to sme… ej!... , a ut­re ako se smenat op­{tes­tve­ni­te pri­li­ki, bo­`e moj, pak }e go sme­ ni­me ime­to. Bea pred­lo­`e­ni imi­wa­ta Mi­ki-ma­us­do­ni­ja i Mek­do­ni­ja, od koi, po dol­ga ras­pra­va be­{e pri­fa­te­no vto­ro­to, bi­dej­}i, da bi­de­me re­al­ni, Mi­ki Maus e odam­na mr­tov… of… , a nez­dra­va­ta hrana ve~­no }e `i­vee… (vo toj mo­ment ne­koj mu pika diktafon vo ustata) mmm! Pa navistina ne­ma smis­la!... Vak­vi­ot ~e­kor e pr­vi­ot od ni­za ~e­ko­ri kon pra­ve­we­to brend od na­{a­ta dr­`a­va. Sega se­koj ko­ga }e go ~ue na­{e­to ime }e znae {to go o~e­ku­va i {to e naj­va`­no – nema da ima za­bu­ni.” Reporterot: No, od­bo­rot na naj­poz­na­ti­ot ame­ri­kan­ski pro­iz­vo­di­tel na br­za i nez­dra­va hra­na Mek­do­nald ved­ 180


na{ sta­vi veto na pre­i­me­nu­ va­we­to na na­{a­ta dr­`a­va vo Mek­Do­ni­ja. Od vla­da­ta i od­bo­rot za pre­ i­me­nu­va­we se ra­­­zo­~a­ra­ni od vak­va­ta od­lu­ka na Ame­ri­kan­ ci­te i ve­lat de­ka, ci­ti­ram: “Se na­o|­ a­me vo na­vis­ti­na ne­za­vid­na po­lo`­ba. Gr­ci­te ne­ma da doz­vo­lat pov­tor­no da se na­re­~e­me Ma­ke­do­ni­ja.” Po de­ne{­na­ta sed­ni­ca bi­lo od­lu­~e­no Ma­ke­do­ni­ja priv­re­ me­no, do­de­ka ne se naj­de dru­go re­{e­nie da se vi­ka “Ku­ku­ba­ {i­mu­tar­ti­ki­ja”.

Pos­led­nite iz­ves­tu­va­wa ve­lat deka ma­li­ot na­rod na Ku­ku­ba­{i­mu­tar­ci {to `i­vee vo {u­mi­te na Tan­za­ni­ja sta­vi veto na vak­va­ta od­lu­ka, po­ra­ di sli~­nos­ta na na­{e­to ime so niv­no­to omi­le­no i tra­di­ci­o­nal­no ja­de­we, koe vo pre­vod zna­~i “Ska­ kul­ci na ska­ra.

Ку­ку­ба­ши­му­тар­ тики­ја, новотоновото-новото име на МекДонија

“MekDonija se ra|a”, novata himna na noviot red i poredok, koja ja odrazuva `elbata na mladata nacija za prosperitet vo globalniot konsumerizam i mekdonaldizacija na svetot i po{iroko.

181


VESTI OD SVETOT Se­v er­n o-ame­r i­k an­s ka­t a dr­`a­va Ame­ri­ka­na & ob­ja­vi vojna na ju`no-af­rikanska­ ta dr`ava Ga­na. Port­­pa­ro­ lot na vla­da­ta na Ame­ri­ ka­na, zap­ra­{an za pri­~i­ni­ te za voj­na­ta, iz­ja­vi: Drug portparol: “Bev­me ta­mu i vi­dov­me stra{­na si­tu­a­ci­ja. Lu|eto ta­mu ne­ma­at su­per-mar­ ke­ti, za­mis­le­te! Ne­ma­at ka­­­­­­b­ lov­ska te­le­vi­zi­ja ili in­ter­

net! Ka­ko osum­na­e­­­­s­ etti vek! Po­lo­vi­na ~as ba­rav­me Mek­do­nalds i ne naj­dov­me, za da doz­na­e­me de­ka ne­­ma. Bev­me {o­ki­ra­ni. Po {o­kot oti­dov­me da se os­ve­`i­me so po edno pi­vo i ot­kriv­me de­ka tamu ne­ma­at ni­ed­no od na­{i­te pi­va, tu­ku samo od lo­kal­ni­te. Tak­­­va e si­tu­a­ci­ja­ta so si­te preh­ran­be­ni, tek­­­­stil­ni, in­dus­tri­ ski i dr. pro­iz­vo­di i ot­ka­ko go zak­lu­~iv­ me toa, re­{iv­me de­ka toa ne e zdra­vo za ovaa dr­`a­vi~­ka i deka nie treba da go sme­ni­me. Mu pre­d­lo­`iv­me na pret­se­da­te­lot ot­vo­ ra­we na su­­­per-mar­ke­ ti, tr­gov­ski cen­tri, za­bav­ni cen­tri, teh­ no­­­­­lo{­ka, in­for­ma­ ti­­­~­ka re­vo­lu­ci­ja… no, toj ne be­{e za­in­ te­re­si­ran. Re~e de­ka

Izgradbata na Gana zapo~na 182


eko­no­mi­ja­ta im e sla­ba, no bi­le za­do­vol­ni i pre­`i­vu­ va­le. Toga{ zak­lu­~iv­me deka pret­se­da­te­lot im e dik­ta­tor i ved­na{ za­po~­nav­me vo­e­na ak­ci­ja, po ko­ja, vo ~et­vr­to­kot e za­ka­`a­na gra­de`­na ak­ci­ja. Da se na­de­va­me de­ka nas­ko­ro ta­mu }e ja vi­di­me ko­pi­ja­ta na na­{a­ta dr­`a­va.” Reporterot: Ne e prv pat vak­ vi­te pro­ce­si da se slu­~u­va­at vo ed­na zem­ja od tre­ti­ot svet (do­bit­nik na bron­ze­n me­da­l na nat­pre­va­rot na sve­to­vi­ te), tu­ku nap­ro­tiv se mno­gu ~es­ti. Ed­ni kri­ti­~a­ri ve­lat de­ka Ame­ri­ka­na ja sa­ka naf­ ta­ta na oku­pi­ra­ni­te zem­ji kako go­lem iz­vor na pro­fit, a dru­gi ve­lat deka po­za­di ova stojat go­le­mi­te kor­po­ra­cii koi gi {irat svo­i­te bren­do­ vi i pro­iz­vo­di na­se­ka­de niz sve­tot so pri­me­na na oru`je i na­sil­stvo, a vo do­go­vor so vla­da­ta na Ame­ri­ka­na, koja do­bi­va pro­cent od seto toa. Tre­ti velat de­ka se ra­bo­ti za kom­pleks na po­ma­la vred­nost koj{to ovaa na­ci­ja iz­ras­na­ ta od tolpa ubij­ci i krad­ci, {qa­mot na sta­ri­ot kon­ti­ nent koj {to sa­kaj­}i da se is­pe­re od ne­dos­toj­no­to mi­na­ to gra­di bles­ka­va id­ni­na vo

Вести од времето: Утре времето ќе биде сегашно! ko­ja koga si­te }e na­li­ku­ va­at na niv, ni­koj ve­}e nema da mo`e da gi is­me­ va i pot­ce­nu­va... Toa e s$, na­ro­de! Tekstualna re`ija: ^e­­­­ kaj be, vesti od vre­me­to. Reporterot: Ma koj go {i{a vre­me­to, da nema da sadi{ pi­per­ki vo dvorot pa te in­te­re­si­ra da­li }e vr­ne? Mo­ra­te da pri­fa­ti­te deka mo­de­­­­­r­ ni­ot ~ovek e re­la­tiv­no ne­za­vi­sen od vre­men­ ski­te us­lo­vi, ka­ko i od po­go­le­mi­ot del od pri­ rod­ni­te po­ja­vi. Ve­lam re­la­tiv­no za{­to vo taa ka­te­go­ri­ja ne spa­|a­at pri­rod­ni­te ka­tas­tro­fi, a tie i taka ne mo­`at da se pred­vi­dat, pa {to se ma~ime to­ga{ so tie zdodevni ves­ti od vre­me­ to. ]e vi ka`am ves­ti od vre­me­to: Ut­re vre­me­to }e bi­de se­ga{­no! I zadutre, i potoa... 183


TOP OF D'[OPS Najdobriot prodava~ na si­­­ te vremiwa, Xorx Karina, po va{e barawe, vi pretstavuva: Kva­li­tet­no, ne­pov­tor­li­vo, ev­­ ti­­­no, po­vol­no, ne pro­pu{­taj­ te, mo­ra­te da go ima­te, se­koe do­­­­­ma­}in­stvo e ne­pot­pol­no bez ne­­­­go, }e um­re­te ved­na{ ako ne go ku­pi­te, ved­na{! Edin­stven pro­­­iz­vod, ne­pov­tor­liv brend, }e se kaete ako ne go ze­me­te, po­br­zaj­te! Po­br­zaj­te, javete se ved­na{, ved­na{ ja­ve­te se na bes­plat­ni­ot broj za bes­plat­na dos­ta­va i bes­plat­na in­sta­la­ ci­ja. Ne­ma­te pa­ri? Ne­ma prob­ lem! Ne e {e­ga, ne­ma rizik, edins­tve­no ako ne se javite ved­na{, za­toa po­br­zaj­te, ja­ve­te se! Ja­ve­te se ved­na{, na­ra­~aj­te, na­ra­~aj­te po­br­zo na bes­plat­ni­ ot te­le­fon, bes­plat­na dos­ta­va, bes­plat­na in­sta­la­ci­ja, samo pla­te­te! Bes­plat­na pre­zen­ta­ ci­ja vo va­{i­ot dom, ne­ma da si oti­de­me dodeka ne na­ra­~a­te. Ja­ve­te se, ope­ra­tor­ki so pri­ ja­ten glas ve o~e­ku­va­at da vi ka­`at koj pro­iz­vod od­go­va­ra za vas, za va­{i­ot xeb i va­{i­te pot­re­bi. Na­ra­~aj­te ved­na{ i 184

ka­ko po­da­rok so pro­iz­ vo­dot }e do­bi­e­te bes­ pla­ten set od luk­suz­no di­­­zaj­ni­ran, stil­sko sti­­­­­­­­­li­zi­ran, vi­so­ko kva­­­­­­­li­te­ten i mo­de­ren set od - tri pen­ka­la! I toa ne e se, kako bo­nus po­da­rok do­bi­va­te bes­ pla­ten set od luk­suz­no di­zaj­ni­ra­ni, stil­sko sti­­­li­zi­ra­ni, vi­so­ko kva­­­­li­tet­ni i mo­der­ni tri mo­li­vi! Po­br­zaj­te, ne ~e­kaj­te, ne dvo­um ­ e­te se, re­{e­te se, ved­na{! Ako pro­iz­vo­dot ne gi za­do­vo­li va­{i­te po­­­­­t­ re­bi, vra­te­te go, a nie }e vi gi vra­ti­me pa­ri­ te, za­dr­`e­te go po­da­ro­ kot, za{­to nie mis­li­ me na vas, nie mis­li­me na nas, mis­li­te li vie na nas… mis­le­te na nas, mis­le­te na nas…

Морате да го имате нашиот производ, или тешко вас!


NOV PRONAJDOK Iz­mis­le­na e nova teh­no­ lo­gi­ja na re­k­la­mi­ra­we koja fun­kci­o­ni­ra pre­ku pra­}a­we elek­tro-mag­ net­ni sig­na­li vo zabite na lu­|e­to. Kako se pos­ tig­nu­va toa, go zap­ra­ {av­me d-r Zabole Ka­ri­es. Reporterot: Gos­po­di­ne Ka­ri­es, za {to se ra­bo­ti? D-r Ka­ri­es: Ova e nap­red­ na teh­no­lo­gi­ja iz­ra­bo­te­ na od ZA­SA (Za­bo­le­kar­ska Aso­ci­ja­ci­ja so Sov­re­me­na Apa­ra­tu­ra), pa­ten­ti­ra­na od profesorot d-r Zab Ol­drin, koja pri­me­nu­va sov­re­me­na vse­len­ska teh­ no­lo­gi­ja za vgra­du­va­we mik­ro­~i­po­vi vo plom­bi­ te na pa­ci­en­ti­te. Mik­ro­ ~i­po­vi­te se pri­em­ni­ci pre­ku koi tie gi pri­ma­at sig­na­li­te od na­{i­te rek­ lam­ni agen­cii. Reporterot: No, ka­ko lu­|e­ to se re­{a­va­at na toa? D-r Ka­ri­es: Pop­rav­ka­ta na zabite e bes­plat­na, pa imame mno­gu kan­di­da­ti. Eve, vo mo­men­tov vo ~e­kal­ na­ta ima pre­ku 30 lu­|e.

Reporterot: Da odi­me da zap­ra­{a­me nekoj od kan­di­ da­ti­te. Gos­po­di­ne, zo{­to se re­{iv­te na vakov dras­ti­~en ~e­kor? Gos­po­di­not: Za­ra­di bes­ plat­na­ta pop­rav­ka. Reporterot: Nema li da vi pre­~at pos­to­ja­ni­te rek­la­mi? Gos­po­di­not: Ne. Reporterot: Nema da vi pre­ ~at gla­so­vi­te vo gla­va­ta? Gos­po­di­not: Po­dob­ro toa od za­bo­bol­ka­va. Reporterot: Ete, dra­gi ~i­­­­­­ ta­­­­teli, gle­da­te do ka­de stig­ nu­va bedata na obi~­ni­ot gra­|a­nin koga se re{ava da slu{a glu­pos­ti po cel den od koi nekoj drug se bo­ga­ti… Ses­tra­ta (vika): Gos­po­din Za­bo­Bol­kov. Tol­pa­ta: Jas! Jas!

185


VESTI OD IDNINATA Denes e 04.04.2024. Gi gle­da­te ves­ti­te na pr­va­ta i edins­tve­na dr­`av­na prog­ra­ma, vsu{­nost, edins­tve­na­ ta prog­ra­ma na te­le­vi­zi­ja­ta. De­nes zgas­na i pos­led­na­ ta pri­vat­na te­le­vi­zi­ja vo na­{a­ta dr­`a­va. I ka­bel­ ski­te ope­ra­to­ri re{ija de­ka e bes­mis­le­no da nu­dat pro­gra­ma koja {to ni­koj ne ja gleda. Du­ri i jas se ~u­dam za ko­go gi ~i­tam ves­ti­te, no se na­de­vam deka ne­koj }e go pre­ne­se ova na in­ter­net, ina­ku edins­tve­ni­ot me­di­ um koj {to go ko­ris­ti­te vie, dra­gi ~itateli. Nam ne ni os­ta­nu­va ni{­to drugo os­ven da ja za­pe­e­me pes­na­ta ”In­ter­net killed a te­le­vi­si­on star!” Aj­de, site za­ed­no.

Reporterot: Do­bar den i dobro doj­dov­te na de­ne{­ni­ ot me~ na te­le­vi­zis­ki­te prog­ra­mi pro­tiv in­ter­net prog­ra­mi­te. De­nes ima­me is­to­ri­ski natp­re­var. Pos­ led­na­ta pre­`i­ve­a­na te­le­vi­zi­ska prog­ra­ma Te­le­vi­zi­ja Ti­ra­ni­ja Reks, }e se bori pro­tiv in­ter­net prog­ra­ma­ ta Elek­tro Ki­ker. Reks vle­gu­va vo rin­got i e praten so svi­re­`i od pub­li­ka­ta, koja go iz­vi­ku­va ime­to na Ki­ker, koj se­ga vle­gu­va vo rin­got. Vla­dee eu­fo­ri­ja. Pro­tiv­ni­ci­te se od­me­ru­va­at. Kru­`at eden oko­lu drug. Reks go upa­tu­va pr­vi­ot pa­siv­no emi­ti­ra~­ki bran od elek­tro­ni. Reks go iz­beg­nu­va, svit­ku­vaj­}i se na levo i voz­vra­}a so mre`a od udari koi go na­~e­ku­va­at Reks ne­pod­got­ven. Ki­ker pa|a dra­gi ~itateli. Te­le­vi­zi­ ja­ta pa­|a! Pos­led­ni­ot Mo­hi­ka­nec e na po­dot! Reks gi kre­va ra­ce­te i ja poz­dra­vu­va pub­li­ka­ta vo­ve­du­vaj­}i n$ vo no­va epoha. Toa e kraj na ovaa se­zo­na na In­ter­net ver­sus te­le­vi­zi­ja. Na pro­let za­po~­nu­va­me nova se­zo­na na­re­~e­na web 13.0 pro­tiv web 14.0, te­`ok nat­pre­var po­me­|u silni pro­tiv­ni­ci. 186


Можно ли е помирување на интернетот и телевизијата?

Dali no­vo­to pov­ tor­no }e go po­be­ di sta­ro­to, ili e vreme da se svr­ ti­me kon mi­na­ to­­­to, da po­­­­g­ led­ne­me na­na­zad i da se po­zi­ci­o­ ni­r a­m e po­d ob­ ro kon po­go­le­mi ce­li, kon po­do­ bar kva­li­tet na `ivot, na­mes­ to sa­mo sle­po da bi­de­me no­se­ni od bu­i­ca­ta na teh­ no­lo{­ki­ot nap­ re­dok, ne zna­ej­}i ni sa­mi­te kade odi­me, ne zna­ej­}i de­ka po­za­di toa stoi samo `el­ba­ ta za kon­tro­li­ ra­we na na­{i­te `i­vo­ti od stra­ na na mo}­ni­te

@el­ba za po­go­le­ma mo}, pa­ri, kon­ tro­la, bo­gat­stvo, nad­mo}, kon­ tro­la, pot­~i­nu­va­we na na­{i­te `i­vo­ti, na­{i­te idei, na­{i­te `el­bi, na­{i­te so­ni{­ta, na­{e­ to vre­me koe im go po­da­ru­va­me vo og­rom­ni ko­li­~e­stva, a za {to, za {to, za {to!?….

Borbata me|u David i Golijat zapo~na! Site ma`i, `eni i deca, pred va{ite ekrani! 187


THE BABA Babata upa|a vo kadar. Se br­zam, ba­bo, ostai me. Baba mi: Sa­mo vie br­za­te ne­ka­de ka­ko mu­vi bez gla­vi, ka­ko da ne­ma­te mo­zok! Dob­ro, dobro, ama stvar­no se brzam. Baba mi: Vo na{e vre­me be­{e po­i­na­ku. Ni­ka­de ne se br­zav­me. De­do ti ~e­ka­{e pet go­di­ni da me zap­ro­si. A vo me­|uv­re­me se ne­mav­me ni bak­na­to. S$ {to pra­vev­ me za­ed­no be­{e {e­ta­we­to na korzo. Jas ne sme­ev ni da go pog­led­nam, a ka­mo­li da se nas­mev­nam. A denes! Da, da… Baba mi: De­nes tr­~a­te kako mu­vi bez gla­vi, sa­ka­te da se zbo­ga­ti­te nabr­zi­na, }e go uni{­ti­te gra­dov, de­ca be, na {to li­~i ova ve­}e, jas vi velam, gra­dov po­ve­}e li­~e­ {e na grad vo moe vre­me, ot­kol­ku se­ga, sega e samo eden go­lem cir­kus, cir­kus na {tur­ci ob­le­~e­ni vo kostumi {to tr~­ka­at na­o­ko­lu i 188

Морате да го имате нашиот производ, или тешко вас! sko­ka­at ka­ko ne­koi bez­gla­vi in­sek­ti. Babo be, {to ti e denes so bez­gla­ vi muvi i in­sek­ti. Stvar­no se brzam. Baba mi: Da znae{ de­ka toa }e ve ~i­ni, za{to bez­glav ne se ra­|a, tuku se sta­nu­ va. Va­{i­te deca }e pla­}a­at za va­{a­ta bez­gla­vost, va­{i­te vnu­ci, ne mis­li­te na id­ni­na­ta, mis­ li­te samo na denes, ka­ko da go zgrap­~i­te mo­men­tot. Ba­bo, be… Baba mi: Aj­de, odi, br­kaj si ja ra­bo­ta­ta, brkaj bez­gla­va ra­bo­ ta, bez­gla­vi su{­te­ stva ni­za­ed­ni.


UR­BA­NI I NE TOL­KU UR­BA­NI (DA NE RE^AM SEL­SKI) MI­TO­VI De­ne{­ni­te ves­ti gi ot­vo­ra­me so rub­ri­ka­ta “Ur­ba­ ni i ne tol­ku ur­ba­ni (da ne re~am sel­ski) mi­to­vi” De­ne{­ni­ot mit tvr­di: Ko­ko{­ki­te mo­`e da `i­ve­at i bez gla­va. Na­u~­ni­ci­te i sve­do­ci­te velat de­ka toa e to~no. I toa ne sa­mo na ne­kol­ku mi­nu­ti. Ko­ko{­ki­te koi bi­le ~le­no­vi na raz­ni sek­ti sve­do­~at za vis­ti­ ni­tos­ta na ovaa po­ja­va. In­ter­vju­i­rav­me ed­na. Ko­ko{­ka­ta: Bev ~len na Sek­ta­ta na pros­vet­le­ni­e­to pre­ku davawe od­re­de­na su­ma na gla­va­ta­rot na sek­ta­ ta. Se­ko­ja ne­de­la se iz­ve­du­vaa ri­tu­a­li na `rt­vu­va­we, pri {to ne­koi od nas bea iz­bi­ra­ni i koleni. Po­ne­ko­ ga{ se slu­~u­va­{e nekoja ko­ko{­ka da pro­dol­`i da se dvi`i na­o­ko­lu bez glava i da se od­ne­su­va so­se­ma nor­ mal­no, ka­ko ni{­to da ne se slu­~i­lo. Na­u~­ni­ci­te ve­lat de­ka toa e voz­mo`­no poradi toa {to ~es­to pri ko­le­we­ to na ko­ko{­ki­te ne se o{­te­­­tu­va mo­zo~­no­to steb­len­ce ko­e{­to e od­go­vor­no za naj­go­le­mi­ot del od ref­lek­si­te. Navistina!

Glavatarot na sektata i negovata astralna proekcija. 189


VES­TI OD LA­TI­NOSA­PUN­SKITE SERII Хенифер, Бед и Анхелина, љубовен триаголник од сапуница. Ves­ti od sve­tot na poz­ na­ti­te La­ti­no-sa­pun­ ski yvez­di. He­ni­fer Ha­ni­­ston ima nov de~­ ko. Pos­le ras­ki­not so Bed Hu­lio Pri­ti, He­ni­ fer da­de s$ od se­be da mu po­ka­`e na Bed i ne­go­va­ta nova `en­ska An­he­li­na Holi de­ka ne & e gajle {to taa & go zemala naj­zgod­ni­ ot de~­ko na pla­ne­ta­ta i deka pro­dol­`u­va so `i­vo­tot. Pos­le ne­kol­ ku ne­us­pe{­ni vr­ski,

taa sega e vo vrska so bri­ta­ ne­cot Pol Skul­p-­ tor, se­ga­{en maneken, po­ra­ne­{er ma­son, iden te­ni­ser-bat­ler-gol­fer i spe­ci­ja­list na zbo­ru­va­we so vrel kom­pir vo us­ta­ta. Tie dvaj­ca se vi­de­ni vo res­to­ran kaj Do­nald Da­ki­wo, a po­toa vo Mek Ro­nal­di­wo i o~e­vid­ci­te tvr­dat deka iz­gle­da­le sre}­no i za­qu­be­no. He­ni­fer veli de­ka Pol mo­`e­bi ne e la­ti­no qu­bov­ nik kako Bed Hu­lio, no de­ka se­ka­ko ima ma­ni­ri i kul­tu­ ra “Hu­lio zna­e­{e da `dri­ga i pr­di na ma­sa­ta do­de­ka ja­dev­me. Pol ni­ko­ga{ ne go pravi toa, a ako ve­}e mora, se iz­vi­nu­va i odi vo toaletot,” veli sre}­na­ ta Henifer ko­ja se ~i­ni ko­ne­­­­­­­­­­~­ no us­pea da naj­de iz­lez od pro­

Trite podeleni tabori obo`avateli na Bed, Anhelina i Henifer. 190


vin­ci­ja­liz­mot na sops­ tve­na­ta sre­di­na i da se pre­se­li vo po­vi­so­ki­te sfe­ri na pos­to­e­we­to. O~e­vid­ci­te ve­lat deka taa e na sed­mo ne­bo i deka dvaj­ca­ta tr~­ka­at na­o­ko­lu lu­di od za­qu­ be­nost kako dve muvi bez glava.

Pos­led­ni ves­ti ve­lat deka Henifer i Pol ne se ve}e za­ed­no, po­ra­di ne­do­raz­bi­ra­wa­ta oko­ lu na­por­ni­ot ra­bo­ten ras­po­ red na skul­pto­rot-ma­son-te­ ni­ser-gol­fe­ra{-bat­ler i spe­ ci­ja­list za zbo­ru­va­we so us­ta pol­na so vreli kom­pi­ri, Pol.

I SONCETO E YVEZDA No, na ves­ti­te od sve­tot na la­ti­no-yvez­di­te im nema kraj! Hu­li­a­na Ro­berts, poz­na­ta­ta latino yvez­da od fil­mo­vi­te “Uba­va­ta hi­e­na” i “He­ri­na Bro­ko­li}”, be­{e nag­ra­de­na so nag­ra­da za `i­vot­no delo vo ob­las­ta na florata i fa­u­na­ ta, po­ra­di nej­zi­ni­te ot­kri­ti­ja na nov vid bro­ko­la i nov, mu­ti­ran pod­vid hi­en ­ a-ku­~e-slon-pin­gvin-ma­mut-`el­ka-oh­ rid­ska pas­trm­ka-zmej-Ha­ri Po­ter-pi­te­kan­tro­pus-mra­vo­jadcrv-eu­rok­rem-mik­ser-ku­~e (raz­li­~en vid od pret­hod­ni­ot)ma­~e-ko­ral-bez’rbetnik-pa­ra­zit-vi­rus… bez gla­va! Na­{a­ta opo­`a­re­na i opus­to­{e­na zem­ja ja po­vi­ka gos­po­|i­ ca­ta Hu­li­a­na ka­ko ek­spert po flo­ra i fa­u­na da doj­de i da ni ja o`i­vee zem­ja­ta. Na Hu­li­a­na & bea po­nu­de­ni mi­li­on do­la­ri koi taa gi odbi. Na toa na­{i­te odgovorija so ponuda od dva mi­li­o­ni, a taa vrati so komentar: “Tol­ku do­bi­vam za da prd­nam vo film!”, na {to na­{i­te & po­nu­di­ja pet mi­li­ o­ni, ob­jas­nu­vaj­}i deka toa e na­vis­ti­na pos­led­na po­nu­da za{­to tol­ku imame (}e os­ta­ne samo ne{­to sit­no za fun­kci­ o­ne­ri­te), no Hu­li­a­na i ovoj pat odbi so zbo­ro­vi­te: “Ima­te li mozok vie! Pa tol­ku do­bi­vam za otkrivawe na sa­mo eden pod­vid hi­e­na-ku­~e-slon-pin­gvin-ma­mut-`el­ka-oh­rid­ska pas­trm­ka-zmej-Ha­ri Po­ter-pi­te­kan­tro­pus-mra­vo­jad-crv-eu­ rok­rem-mik­ser-ku­~e (raz­li­~en vid od pret­hod­ni­ot)-ma­~eko­ral-bez’rbetnik-pa­ra­zit-vi­rus… bez gla­va! 191


I ete, dra­gi ~ita­~i, taka na­{a­ta zem­ja pov­tor­no os­ta­na bez stran­ska po­mo{. Os­ta­ve­ni sme sami na sebe i na na­{i­te bez­gla­vi vo­da­~i, na­de­vaj­}i se de­ka ne­koj, ne­ka­ de, ne­ko­ga{, }e go pro­naj­de ka­me­not na mud­ros­ta – gla­va­ ta na na­{i­ot odamna po­~i­nat tat­ko na na­ci­ja­ta.

KVIZ “KOKO-DA? KOKO-NE!” Vo­di­tel na kvi­zot: Do­bar den, dra­gi ~ita~i. De­nes so nas e gos­po­|a­ta Ko­ko{ Ja­su­pa, koj vo mi­na­ti­ot kviz za­vr­{i so 100.000 jaj­ca vo nej­zi­na­ta sre}­na ko{­ni­ca. Ka­ko se ~uvs­ tvu­va­te, gos­po­|o Ko­ko{? Ja­su­pa: Od­li~­no. Vo­di­tel: Da­li ste pod­got­ve­ni da odi­te do kraj, da gi so­be­ re­te site tri mi­li­o­ni jajca? Ja­su­pa: Se­ka­ko. Vo­di­tel: Koj ni e na pomo{ vo pub­li­ka­ta? Ja­su­pa: Mo­jot ma`. Gos­po­din Ko­ko{. Vo­di­tel: Ka­ko ste gos­po­di­ne Ko­ko{? G-din Ko­ko{: Ku­ku... rikuuu! Vo­di­tel: Ne ba{ dob­ro, a?... Odi­me so pra­{a­wa­ta. Vo­di­tel: Kol­ku `i­te­li ima re­pub­li­ka­ta Ze­mi­me­bam­be, ako po gla­va na `i­tel ima dve jaj­ca, a po gla­va na `i­tel­ka ni­ed­no? Ja­su­pa: Te{­ko pra­{a­we. ]e go kon­sul­ti­ram ma­`ot. Vo­di­tel: Gos­po­di­ne Ko­ko{? G-din Ko­ko{: Ku­ku... rikuuu! Vo­di­tel: Ete, go slu{­nav­te od­go­vo­rot. 192


Ja­su­pa: 2 mi­li­on ­ i 150 il­ja­di i dva. Vo­di­tel: Za malku. Za `al gi gu­bi­te va­{i­te pa­ri i va­{e­to te­lo koe }e bi­de pret­vo­re­no vo vkus­na ko­ko{­ja su­pa, a va­{a­ ta gla­va koja ja os­ta­viv­te ka­ko za­log za u~e­stvo vo kvi­zov, }e bi­de is­ko­ris­te­na od or­ga­ni­za­ to­ri­te na kvi­zot, a na koj na­~in neka os­ta­ne taj­na, se­pak da ne ot­kri­va­me s$.

Најнов квиз: Кој сака да биде супа од кокошка со милион зачини!?

E pa, gle­daj­te n$ na­­­­­­­s­ ko­ro i pri­ja­ve­te se na na­{i­ot kviz, pri­ja­ve­ te se, po­br­zo, po­br­zaj­ te!

“Pu{eweto e zdravo, ili ne!?” Golemi nagradi sleduvaat, pobrzajte! 193


Vo PO­^E­TO­KOT BE­[E TEM­NI­NA­TA... Deteto: I po­toa… Raska`uva~ot: Tesla ja so­­­­­ zdade na­iz­me­ni~­na­ta stru­ja i s$ po~na da se za­br­zu­va. Deteto: Kako toa “da se za­­­­­ br­zu­va”? Raska`uva~ot: Taka, go­di­ ni­te sta­naa me­se­ci, me­se­ci­ te ne­de­li, ne­de­li­te de­no­vi, de­no­vi­te mi­nu­ti, mi­nu­ti­te se­kun­di, se­kun­di­te sto­tin­ ki, sto­tin­ki­te mi­li­se­kun­ di, mi­li­se­kun­di­te par­se­ci i ja dos­tig­nav­me dol­na­ta gra­ni­ca na de­le­we­to na vre­me­to. To­ga{ se po­ja­vi Ajn­{tajn, koj n$ na­u­~i deka vre­me­to e re­la­tiv­no. Deteto: Toa e ka­ko koga si za­qu­ben, vre­me­to pros­to ti le­ta! Raska`uva~ot: Re­la­tiv­no­­­­s­ ta e poim koj{to ja de­fi­ni­ ra fi­zi~­ka­ta re­al­nost na ne{­ta­ta. Toj nema ni­kak­va vr­ska so ~uvs­tva­ta, a oso­be­ no ne so qu­bov­ta. Isako Fernandez: No, sepak ima. Pri­ro­da­ta e so­­­­z­ 194

da­de­na od ~etiri ele­men­ti: voda, zem­ja, ogan i voz­duh, no tie sa­mi po se­be se ma­te­ ri­jal­ni i ne mo­`at da na­p­ ra­vat ni{­to. Za­toa im tre­ ba qu­bov­ta, da gi voz­dig­ne i da gi nap­ra­vi “ma­gi~­ni”. Qu­bov­ta mo­`e s$, Ma­ri­ja, du­ri i da ja voz­dig­ne ma­te­ ri­ja­ta do du­hov­ni sfe­ri. Ka­ko mo­ja­ta qu­bov kon te­be. Jas bev prost se­la­nec i ne­uk sto­~ar, se­qak, kako {to bi rek­la ti, no zaradi te­be po­sa­kav da u~am, se za­pi­{av na fa­kul­tet, u~ev i eve, ko­ne~­no, doj­dov so dip­lo­ma­va pred tat­ko ti, da te zap­ro­sam. Ma­ri­ja: Isa­ko! Toa e prek­ ras­no. Ved­na{ }e go vik­nam tat­ko mi. Al­ber­to: Zna­~i, ti Isa­ko, sa­ka{ da ja zeme{ Ma­ri­ja za svo­ja `e­na. Isako Fernandez: Da. Al­ber­to: Od {to pla­ni­ra­ te da `i­ve­e­te?


Isako Fernandez: Za­vr­{iv fa­kul­tet. ]e ba­ram ra­bo­ta. Al­ber­to: ]e bara{ rabota so fa­kul­tet! Ha-ha-ha… (Isa­ko ja na­ved­nu­va gla­va­ta i se svr­tu­va. Bega.) Ma­ri­ja: Isa­ko! Isa­ko! Alberto: Ne vi­kaj go, }er­ko! Po­be­da­ta e moja! (Pee so Ho­li­ vud­­­­­­ski glas:) Re­vo­lu­ci­ja vo na­uk ­ a­nap­ra­viv jas Isa­ko go svit­ka svo­jot opa{ Re­la­tiv­nos­ta e se­ga vo mo­da Se­koe de­te mora da ja pro­ba Ima­me so vkus na top­~es­ta ja­go­da ~o­ko­la­do i zak­ri­ve­na ba­na­na! Po­ve­le­te, po­ve­le­te Re­la­tiv­nost po naj­ni­ska ce­na Ajde, po­ve­le­te, po­br­zaj­te­ee!…

Ma­ri­ja: Ot­se­ko­ga{ na­­­­­­­­­­­u­ka­ta ti bila po­­ bit­­­na od mojata sre­}a! Bu­a­a­aa!... Al­ber­to: Ma­ri­ja, si­­ ne!.. Nie ge­ni­jal­ci­te ot­­­­­se­­­­ko­ga{ sme bi­­­­­le ne­raz­bra­ni... (za sebe) No, nekoi od nas sepak dobro se proda­­­­vaat!

Науката не е песна - порачува Њутн и порачува песна додека порачува десетка со кромид и му порачува на келнерот да побрза..

Wutn razmisluva. Deteto jade jabolko. Tolku. 195


INTERMECO Ajn{tajn: Jabolkoto padnalo na glavata na Isak Wutn, ne zatoa {to bilo privle~eno od gravitacijata na Zemjata, tuku za{to mislite vo glavata na Wutn go izludele Telepatskiot Crv, koj so telekineza go xitnal jabolkoto kon glavata na Wutn. Telepatskiot Crv: Da, toa e to~no, no, kolku da se znae, da be{e Ajn{tajn dolu, }e mu go sru{ev i drvoto na glava! Wutn: I toj Crv i Ajn{tajn se ludi. Totalno ludi! Si igraat so svetot i vselenata kako da se bogovi. Zapalete gi! Jabolkoto: I mene mi e dosta. S$ si dobi priznanie: Wutn, Zemjata, Gravitacijata, s$ osven jas. Zarem ne bev jas toa {to go prosvetli Wutn!?

VO SVETOT NA KONSUMERIZMOT Toa be­{e na­{a­ta rub­ri­ ka “Fi­lo­zo­fi­ja, re­li­gi­ ja, na­u­ka, bla­gi ra­bo­ti i se­mej­ni in­tri­gi na po­­­­ z­na­ti­te, ne tol­ku bo­ga­ ti, no slav­ni na­u~­ni­ci, na {pan­ski na­~in”. Se na­de­va­me de­ka u`i­vav­te. A se­ga rek­la­ma. 196

Konsumerist: @e­na mi me prati vo pro­dav­ni­ca da kupam ne­koi ra­bo­ti. Pa, da vi­di­me {to tre­ba da zemam: 1) “MUS­LI STA­DO”, `i­ta­ rki pol­ni so ide­ol ­ o{­ki vi­ta­mi­ni i re­li­gi­ski mi­ne­ra­li. Ig­ra~­ka-nag­


ra­­­­­­­­da, idol koj{to ka­`u­va ne­ko­ja od po­ra­ki­te za pri­­­ d­ru­`u­va­we kon na­rod­no­ to stado koga }e povle~e{ ra~ka vrzana za nego. Is­klu­ ~i­tel­no va`­no za na­so­~u­va­ we na mla­di­te mo­zo­ci. 2) [am­pon: “DE­TE-[AM­ PI­ON”, {am­pon koj pravi {am­pi­on od de­te­to vo po­­­s­ lu{­nos­ta. Slu­`i za per­e­we na mo­zo­kot na de­ca­ta, efi­ ka­sen za site voz­ras­ti, no {to e naj­bit­no gi ots­tra­ nu­va svest-vo{­ki­te (na­noro­bo­ti na­kr­ka­ni so elek­ tron­ski ek­vi­va­len­ti na he­mis­ki­te psi­ho­ak­tiv­ni

sos­toj­ki; eden od naj­no­vi­te pro­iz­vo­di na nad­zem­je­to), tol­ku sit­ni, a tol­ku opas­ni za za­~u­vu­va­we­to na po­re­do­ kot vo na­{i­ot svet. 3) “KO­KA­IN­SKA-KO­LA”, za mo­men­ti na dep­re­si­ja i po­ti{­te­nost. Opas­na ako ne se me­{a so: 4)“PRO­ZA­IK”, na­{a­ta omi­ le­na dro­ga, koja go ura­mno­ te`uva pre­eks­plo­ziv­ni­ot ka­rak­ter na ko­ka­i­not i gi umrt­vu­va lo­{i­te nus-mis­li za slo­bo­da­ta, taa od­vrat­na i ne­po­`el­na rabota vo na­{e­ to so­vr­{e­no op­{te­stvo…

ВЕРУЈ! КУПУЈ!

КУПУЈ!

197


Konsumeristot vle­gu­va vo su­per­mar­ket na koj pi­{u­va “Ve­ruj!” Se me{a so tol­pa­ ta. Gleda nadolu i se dvi`i nezabele`itelno. Ja slu­{a mu­zi­ka­ta vo po­za­di­na. Po­le­ka gi kreva ra­ce­te. No­ze­te po~­nu­ va­at da mu cup­ka­at. Po­ja­ko e od nego. Za­ig­ru­va. Ne­kol­ku dru­ gi ku­pu­va­~i mu se prid­ru­`u­ va­at. Site ze­ma­at pro­iz­vo­di od po­li­ci­te, se po­dda­va­at so niv, gi pregrnuva­at, gi kre­va­ at visoko vo vozduh... Naedna{ - temnica... Potoa - blesok! Vo­di­te­lot Bob: Dobra ve­~er, dragi gos­ti. Doj­dov­te od si­te krai{ta na site Vse­le­ni da go pros­le­di­te ve­~e­ra{­ni­ov proces. I ne­ma da se raz­o­~a­ra­te, za{­to ve­~er­va imame mno­gu in­te­re­sen gos­tin. Ka`ete ni, Gospodine Konsumerist, {to se slu~i so vas? Konsumerist: Prvo bi sakal da gi poz­dra­vam site lu|e {to gi poz­na­vam a koi ja sledat prog­ ra­ma­va. Ne z­nam, Bob, dobro mi trgna. Bev praten da ja {pi­o­ni­ ram taa ma­ni­ja­kal­no-pot­ro­{u­ va~­ka ma­te­ri­ja­lis­ti~­ka kvazivse­le­na, no ra­bo­ti­te ne­ka­ko trgnaa na­o­pa­ku, bev vovle~en od nekoja nepoznata magiska sila, no - slu{ajte! 198

Консумеристи од цел свет: обединете се! Prob­le­mot ne e vo niv - pro­iz­vo­di­te­li­te, tie samo se obi­du­va­at da pre­`i­ve­at. Prob­le­mot ne e ni vo `i­te­li­te na toj svet. Tie za­ed­no soz­ da­le eden vid sim­bi­o­ za, sovr{ena so­ra­bot­ka na parazit i do­ma­}in, tu­ka lu|eto ne se `rtvi na pro­iz­vo­di­te­li­te. Bi mo­`e­le ra­bo­ti­te da gi pos­ta­vi­me i ina­ku. Mo­ `e­bi, pro­iz­vo­di­te­li­te se `rtva na lu­|e­to, za{­ to tie mo­ra­at da ra­bo­tat de­no­no}­no na iz­mis­lu­ va­we novi i interesni, po­in­te­res­ni i pop­riv­ le~­ni pro­iz­vo­di samo da gi zadovolat mu{­te­ ri­i­te. Tie se nekoj vid robovi na mu{­te­ri­i­te, a ne ob­rat­no. No, ka­ ko i da e, mis­lam deka nivoto na harmonija vo toa op{testvo e naj­­­­­ vi­­­­soko dosega, od site op{testva, pa duri i od toa kaj mravkite.


Vo­di­te­lot Bob: In­te­res­no gle­di{­te, gos­po­di­ne Kon­­su­­­ me­­­rist. Da vi­di­me {to mis­li pub­li­ka­ta. Dali us­pe{­ no ste ja iz­vr­{i­le va­{a­ta mi­si­ja i dali mo­`e­me da ve pratime na slednoto ni­vo od na­{a­ta voz­bud­li­va igra, ili ve vra­}a­me nazad. Se­ga! Pub­li­ka­ta: (Se slu{aat gla­so­vi od se­ka­de. Gospodin Konsumerist malku se trg­nu­va od si­li­na­ta na vi­ka­we­ to.) Na­zad! Po­na­ta­mu! Na­zad! Po­na­ta­mu!... (i taka ne­koe vreme) Vo­di­te­lot Bob: Po­mi­na vremeto za glasawe. Me­ne mi se ~i­ni deka “Na­zad” e pog­las­no. Da, imam pot­vr­da od `i­ri­ to. Ni os­ta­nu­va u{­te da vi ja so­op­{ti­me for­ma­ta vo ko­ja }e se reinkarnirate na Zem­ja­ta, a toa e formata na crv!

Povelete vo Veruj: podaroci za celoto semejstvo! 199


SUPER MAKEDONEC Dali e toa kur{um? Da­li e toa ra­ke­ta? Da­li e toa av­to­bus na JSP? Ne, toa e Super-Makedonec (po ime Trajko)! Lu|e ~e­ka­at vo re­di­ca vo su­per mar­ket. Se dvi­`at poleka. Na­ed­na{ me­|u niv do­le­tu­va Super Trajko! Super Trajko: Ima li naru{uvawe na re­dot tuka, ima li ufr­lu­va­we pre­ku red? ^o­vek 1 od re­di­ca­ta: Su­per Trajko! Super Trajko: Fala, fa­la, av­tog­ra­mi posle. Ima li? ^o­vek 2 od re­di­ca­ta: Ne­ma, Super Trajko. Super Trajko: Taka zna­~i! (Gi kr{i od }o­tek ~o­ve­kot 1 i ~ovekot 2. Se vr­ti na­o­ko­lu i go zgrap~uva pr­vi­ot ~o­­­­vek {to go gle­da. Go pika pred prvite dvaj­ca.) E, taka. Prav­ da­ta e za­do­vo­le­na.

Super Trajko gi podu~uva gra|anite na telefonskite maniri. 200


Vni­ma­vam i na vas, ~itateli! Sa­mo ako vi­dam po­~i­tu­ va­we na red i redici! I ova ne va`i sa­mo za su­per­mar­ ke­tite. Du­}an­~i­wa, ap­te­ki, bol­ni­ci, banki, ad­mi­ nis­tra­ci­ja, ka`ete go, nema da zgre­{i­te, se­ka­de e pri­men­li­vo! Su­per Trajko, odime po­na­ta­mu! * * * ^o­vek sedi do­ma. Gleda te­le­vi­zi­ja ne­koe vreme. Po­toa sta­nu­va i se ja­vu­va na te­le­fon. Vrti ne­koj broj. Mir­ko: Alo. Do­bar den, na telefon e Mirko, mi tre­ba Slav­ko... Da­li e toa 7654321? Ne. Se iz­vi­nu­vam. Pri­jat­no. (Na­ed­na{ se kr­{i pro­zo­re­ cot i vnat­re upa|a ST. Se tr­ka­la po podot, stanuva i go trese stak­lo­to od sebe, pcu­ ej­}i ne{­to ne­raz­bir­li­vo.) Super Trajko: [to be­{e toa, gra­|a­ni­nu Mir­ko!? Mir­ko: Mo­lam? Super Trajko: Te pra­{av, {to be­{e toa na te­le­fon, tret pat ne p­ra­{u­vam, tu­ku te fr­lam niz skr­{e­ni­ov pro­zo­rec. Mir­ko: Gre­{en broj. Super Trajko: Gre­{en broj! Vika{ gre­{en broj! Gre­{en broj!!! Mir­ko: D... da.

Super Trajko: I, ti {to mu ka`a na gre{niot broj? [to? A? Mir­ko: P-pa. S-se iz­vi­ niv. Super Trajko: Se iz­vi­ nil. Maliot se izvinil. Se izvinil, sin na majka! Taka li ve u~ev be, ta­ka li ve u~ev... Se iz­vi­nil, be… Kako ve u~ev, kako! A!? Mir­ko: N-ne znam! Super Trajko: Ne zna­e{, a!? A, zna­e{ da se iz­vi­ nu­va{! Jas }e ti ka­`am:

Супер Трајко, решение за сите домашни и странски проблеми. Нарачајте еден, веднаш! 201


tre­ba­{e samo da spu{­ti{ slu­{al­ka {tom dozna de­ka brojot e gre{en. Mir­ko: D-da. Super Trajko: Da, {to? Mir­ko: D-da, golem i se­­­­ mo­­­­}en kra­lu na pro­vin­ ci­ja­liz­mot i ne­kul­tu­ra­ ta, so­vr­{en Su­per-Super Trajko. Super Trajko: Taka te sa­kam. Mo­ja­ta misija e za­vr­{e­na. (Izletuva nadvor.) Super Tra~eica, super-heroj i borec za sloboda na govor i slobodno izrazuvawe

202

“Ako sa­ka­te da doz­na­e­te pove}e za mojata mi­si­ja i mo­i­te deset za­po­ve­di po­se­ te­te go mo­jot sajt dup­lo­ ve dup­lo­ve duplove to~­ka Su­pe­ri­si­mo dol­na crta Trajko to~ka kom to~ka mk ili gle­daj­te me na [i­tel sekoj ~et­vr­tok vo emi­si­ ja­ta “Trajko ti si car, na na­{a­ta kul­tu­ra go­ve­dar!”


SU­PER TRAJKO vo Trajko ti si car, na na­{a­ta kul­tu­ra go­ve­dar! re­al­no {ou, tok {ou, kviz, sapunica i opium za tolpata

De­ne{­na­ta emi­si­ja ja za­po~­ nu­va­me so redovnata rub­ ri­ka “Naj­go­le­mi glu­pos­ti ka­`a­ni od lu|e {to se pra­ vat pametni, a ne se po­pa­ met­ni od me­ne”. Dene{en gostin e Rambo Ama­de­us so mis­la­ta: “Vo Evropa ne se vle­gu­va, Evropa se stanuva. Eve jas go nap­ra­viv mo­jot ~ekor so toa {to se tu{iram se­koe sa­baj­le.” Super Trajko: Kak­va glu­ post. Pa, si­te nie zna­em ­ e deka vo Ev­ro­pa ne mo­`e­me da vle­ze­me za{­to ne sme bogati, za{­to taa ne­ma in­te­res od nas, a ne za{to ne se tu­{i­ra­me. [to sa­kal da ka`e ovoj, jas ne znam, no znam deka ako iskreno ve­ru­va­me, ako se tru­di­me da bi­de­me po­al­~ni i po­lo­ {i edni kon dru­gi­te, de­ka imame {an­si. Pa, vi­de­te ja sa­mo Evropa, s$ sami ko­rum­ pi­ra­ni idi­o­ti i la­`go­vci! Takvi tre­ba da sta­ne­me, a ne

da se tu­{i­ra­me. Ve­ru­vaj­te vo se­be. Ne im ve­ru­vaj­te na dru­gi­te. Ne gi pro­pu{­taj­te pe­{a­ci­te na pe­{a~­ki, ako ste voza~, is­to taka vo­ze­te {to po­br­zo, ne ko­~e­te na cr­ve­no i trg­nu­vaj­te pred `olto, a ako ste pe­{ak, pot­ ru­de­te se da ne dr­`i­te ot­pa­ do­ci vo ra­ka, tuku pra­vo na uli­ca! Nap­ra­ve­te ja uli­ca­ta Ev­rop­ska i va­{i­ot dvor }e stane Ev­rop­ski, pa i va­{a­ta ku­}a! Da, toa e dob­ra ideja. Fr­laj­te gi ot­pa­do­ci­te do­ma, na pod, na krevet, vo kre­vet­ ~e­to od va{eto de­te, za{to, sve­tot na de­ca­ta os­ta­nu­va, pa i |ub­re­to. ]e se tu{iral. Za kogo be? Ka­ko na Ev­ro­ pa da & e gajle kolku sme ~isti. Sa­mo gle­da­at kako

Супер Трајко: Европа може да ми го баци задниот дел од телото! Таа ни треба колку бањањето - ич! 203


da n$ za­vo­ju­va­at i ska­ra­at so sa­mi­te se­be­si, so so­se­ di­te, so si­te. Za da mo­`at da nap­ra­vat mali pos­lu{­ ni klov­no­vi od nas koi }e klek­nat pred niv i }e velat:

Da, Ev­ro­po, da, eve sega, eve ved­na{ gos­po­da­ru, da eden sme{en tanc, T“e{­ko­to” se vika, da ve za­do­vo­lam, }e se sme­et ­ e li? E ne­ma! Nema do­de­ka Su­per Trajko e tu­ka!

A, sega, specijalno izdanie: Ispovedta na Super Trajko koja gi urna Te­le­vi­zi­skite rejtinzi i mu ja zavr{i karierata na mediumska super-yvezda i spa­ sitel na Ma­ke­do­nija. Ne e les­no. Znam de­ka o~e­ku­va­te mnogu od mene. Sepak, ne e lesno. Znam deka ni vam ne vi e lesno. No, videte, i jas sum zbu­net, ne znam {to treba da pravam. Mi velat ed­no, pa potoa dru­go, na­vis­ti­na sum be­sen po­ne­ko­ga{. No, ve­ru­vam vo se­be, veruvam vo vas, ve­ru­vam deka mo­`e­ te. Emi­si­ja­ta e samo li­ce. Ni jas ne veruvam ve­}e vo nea. No, toa ne sum jas. Toa sum jas ka­kov {to me pra­vi re­al­ nos­ta vo ko­ja{­to `i­ve­am. Vis­tin­ski­ot jas bi sa­kal da go ra­bo­ti ~es­no ona {to go saka, ete bi sakal da pi­{u­vam kni­gi i da mo­`am da `i­ve­am od toa, no ne mo­`e. I za­toa moram da pravam {ou od sebe, da se prep­ra­vam, da gi iz­ne­ve­ru­vam svo­i­te prin­ci­pi za da mo­`am da pre­`i­ve­ am. Na­vis­ti­na mi e sma­~e­no od seto toa, no ne­mam izbor, me raz­bi­ra­te li, nemam iz­bor… Super Tra~ejko, sin na Super Trajko, no cel na mama. U{te eden `ivoten poraz na negoviot nekoga{ slaven tatko.

204


(Publikata si zaminuva) Ej, kade odi­te. Zas­ta­ne­ te. Ej… Ete, znaev de­ka ne tre­ba­{e da se is­po­ve­ dam. Samo spek­tak­li ve in­te­re­si­ra­at, samo za­ba­va, ni{to ~o­ve~­ki i is­kre­no, ni{to vis­ti­ni­to…

NE(REALNO)[OU Poradi ne­ve­ro­jat­no­to nau~no ot­kri­tie koi gi protrese na­u~­ni­te teorii za nas­ta­no­kot na ~o­ve­kot, vi pre­ne­su­va­ me del od is­to­ri­ja­ta na toa nas­ta­nu­va­we koe se slu­~i­lo tokmu tu­ka, vo na­{a­ta dr­`a­va, zna~i ne vo Afrika, tu­ku tuka, vo Do­ni Ma}ea! Sledi prikaznata: “Bidej}i so samoto toa {to bil prv, Prviot ~o­vek bil pos­to­ja­no sam i eden den poludel, pa si ot­kor­nal edno reb­ ro i si pra­vel mu­a­bet so nego. Bi­dej­}i dob­ro se slo­`u­va­le, se ze­ma­le i iz­ro­di­le mnogu reb­ro-lu|e, koi po il­jad­ni­ci go­di­ni ge­net­ski mutacii go dos­tig­nale de­ne{­ni­ot oblik na ~ovek. No, ce­na­ta na toa {to go nap­ra­vil pr­vi­ot ~ovek ne bila ma­la. Se ra­bo­te­lo za valkan do­go­vor so |a­vo­ lot. Mnogu krv od ko­ko{­ki bila pro­li­e­na do­de­ka crnata ma­gi­ja ne pro­fun­kci­o­ni­ra­la. No, za sre}a tu­ka se na{ol Ha­ri Poter, naj­bo­gat ~ovek vo ga­lak­si­ja­ta i voeno tran­ sdi­men­zi­o­nal­no bitie od planetata Me­ga Hitus, koj go fi­nan­si­ral ce­li­ov proekt po­ra­di ne­go­vi­ot interes za poleto na ma­gi­ja­ta. No, pomo{ta ne bila besplatna. Za voz­vrat mo­ral da mu ja da­de svojata du­{a. Taka na­{i­ot prv ~o­vek stanal vo­ed­no i prv ~o­vek so za­ro­be­na du{a vo racete na Ma­xi{n him­self Ha­ri D Pot. Po­mi­na­le il­jad­ ni­ci go­di­ni i ta­ka doa|ame do de­ne{­no­to vre­me i s$ u{te mnogu ne­os­lo­bo­de­ni du{i.” Ka­ko i vo site eri i ovaa era ima he­roj i anti-he­roj, kako oli­cet­vo­re­nie na dob­ro­to i zloto koi se vo pos­to­ja­na i ve~­na borba, a ovaa era ni gi prika`a preku Realno [ou, koe sleduva... vedna{! 205


Enterier - Stan. Den. Gledame ~etvorica lu­|e. Noviot: Jas sum No­vi­ot, me vi­ka­at i Neo, no otkako kli­ma ure­di­te Neo sta­naa po­pu­lar­ni, si go smeniv imeto. Jas sum He­roj na na­{e­to vreme. Bili D Gej: Jas sum Bi­li D Gej, 185-ta­ta in­kar­na­ci­ ja na Ha­ri Poter, lo­{i­ot ma­gi­on ­ i­~ar od era­ta na pr­vi­ot ~ovek. Jas sum tuka da mu ja is­kr­{am gla­va­ta na No­vi­ot i da se osi­gu­ram vo do­mi­na­ci­ja­ta na lo­{o­to na svetot. Brenda: Jas sum Bren­da. Me­ne me ufr­li­ja zaradi ma{­ki­ot del od pub­li­ka­ta. Mnogu sum poubava od onaa {mizla Dona. Do­na: Jas sum Dona. Jas sum }er­ka na re­`i­se­rot na ova {ou, a taa ku~­ka mo`e da misli i zbo­ruva {to sa­ka. Ma~­ka: M­jau! (Sta­not. No­vi­ot i Bil se ras­pra­va­at. Noviot dr­`i drvena la­`i­ca vo ra­ka­ta. Bil dr­`i krpa.) No­vi­ot: Ne­ma {ansi da me pobedi{! 206

Bil: Samo na­de­vaj se! No­vi­ot: Jas sum herojot na pri­kaz­na­va. Belki ne o~e­ku­va{ ti da po­be­ di{. Bil: Ova e realno {ou, a vo re­al­nos­ta po­be­du­va samo lo­{o­to! No­vi­ot: E ne­ma! Bil: Za­mav­ni u{te ed­na{, }e te ples­nam! No­vi­ot: Pres­ta­ni. Ha-ha! Bil: Eve ti na! Ha-ha-ha... Do­na: Tie dvaj­ca­ta se ~u­da­ci. Sa­mo se pre­­­­­p­ ra­va­at deka se mrazat, a vsu{nost se sakaat, slu{ajte me, vi ve­lam. (Podocna) No­vi­ot: Po­go­de­te {to? Dru­gi­te: [to?

Новиот, Били, Бренда, Дона... ликови кои, како ликовите од драмите на Шекспир, ќе бидат паметени и 500 години по нив.


Bil: Nie re­{iv­me da se ze­me­me! Do­na: Koj ko­go zap­ro­si? Ka`ete mi s$! Noviot: Mislev de­ka }e um­ram od sre}a ko­ga go vidov prs­te­not! Re`iserot: Ja pre­ki­nu­va­me ovaa epizoda na “Bogati i uba­vi – bor­ba na dob­ro­to protiv zlo­to” za da vi so­op­{ti­ me deka ot­ka­ko svetot vle­ze vo era­ta na dobrosostojbata i ram­no­­te­`a­­­­ta po­me­|u zlo­to i do­br ­ o­to, na site ni e tolku zdo­dev­no {to mis­li­me deka }e po­lu­di­me!..

Hari Poter, prviot magioni~ar (iako toj go prefe­ rira nazivot ma|epsnik) koj uspea da se izvadi samiot sebesi od {e{ir. 207


VESTI ZA NAJMLADITE Dobar den dragi ~itatel­~i­wa. Vo de­ne{­ni­te vesti za naj­ma­li­ te }e ~ita­me: Pret­se­da­te­lot na Diz­ni­lend, Mi­ki Maus re­{i da dade os­tav­ ka po­ra­di afe­ra­ta so Pa­pa­ta, pardon Pa­ta. Pret­se­da­te­lot Pa­jo Pator mol­~i za ce­li­ot slu~aj, ia­ko od ne­o­fi­ci­jal­ni iz­vo­ri doz­na­va­me deka sa­kal da mu ja skine gla­va­ta na Mi­ki. Po ovaa vest Pajo mis­te­ri­oz­no is­~ez­na, no nie doz­na­va­me deka se nao|a vo zat­vor so mak­si­mal­na si­gur­nost i deka pla­ni­ra beg­stvo so po­mo{ na ma­pa­ta na zat­vo­rot skri­e­na vo te­to­va­`i­te po ne­go­vo­to te­lo. Se {pe­ku­li­ra deka za­ve­ra­ta odi do najvisoki sfe­ri, koi sakaat da go urnat carstvoto na Dizni. Diz­ni, inaku, le­`i za­mrz­nat vo ko­mo­ ra­ta za dla­bo­ko za­mrz­nu­va­we na ba­ba mu, no pred za­mrz­nu­va­we­to os­ta­vil upat­stva za na­so­ki­te vo koi sa­ka da se raz­vi­va ne­go­va­ta im­pe­ri­ja od mi­got na ne­go­vo­to za­mrz­nu­va­we do 2050 go­di­na. Eve del od tie upat­stva: 208

Diz­ni: Pajo e ne­­­­p­ red­vid­liv lik, vni­ ma­vaj­te na ne­go! Ako ne­ko­ga{ po­sa­ka da mu na{­te­ti na Mi­ki, trg­ne­te go. Za­gu­bi­te po na­{a­ta im­pe­ri­ja }e bi­dat pomali ako go iz­gu­bi­me Pajo, ot­kol­ku da os­ta­ne­ me bez Mi­ki. Miki gi znae taj­ni­te na us­pe{­no vla­de­e­we so det­ski­te tol­pi, do­de­ ka Pajo ot­se­ko­ga{ bil po­~et­nik vo taa ezoteri~­na ve{­ti­na. Go gledame Mi­ki (Na gla­va­ta ima lo­vo­rov venec. Do nego de­voj­ka go ra­ni so grozje. Rob go ladi so ladalo.): Miki: Po­sil­no! (na robot). Dob­ro e. Groz­ jen­ce! (ot­vo­ra usta i xvaka). Ha-ha-ha...


Pajo, ne­dol­`na `rt­va vo mre­`a­ta na in­tri­gi od naj­ vi­so­ko nivo, okul­tni ri­tu­a­li i ma­son­ski la­gi, re{ava da se spro­tiv­sta­vi na sis­te­mot. Za­tvo­rot mu ja ote`nuva za­da­~a­ta, no toj ima is­pla­ni­ra­no s$. Ko­ris­ tej­}i ja mapata is­te­to­vi­ra­na na ne­go­vo­to patorsko te­lo bega od zat­vo­rot vo Priz­ren (Za toa i pove}e gledajte vo: “Priz­ren­ski beg”). Us­pe­va da dojde do Mi­ki pre­pra­vaj­}i se vo Pa­ta i go ubiva!

Ребрендирањето на имиџот на Мао во семеен човек кој го почитува индивидуалниот материјален успех, е дел од кампањата „Како а станеш капиталист“. Се зборува дека следен ќе биде Пајо Кастров (секако, ако преживее до тогаш). 209


MIKI E MRTOV!? DECATA SE VO PA­NI­KA

Dobar den, dragi gle­da­~i. Sve­tot osam­na so do­se­ga ne­vi­ de­na ka­tas­tro­fa. Ne, ne se raboti za cunami, ze­­­­m­jot­ res ili erupcija na vulkan, ne, nema mrt­vi i pov­re­de­ni, tuku ne{­to mnogu po­lo­{o. Du­hot na mi­li­o­ni deca niz sve­tot e sru­{en i nema na­de` deka ne­ko­ga{ pov­tor­ no }e se izdigne. Da, dragi gle­da­~i, Mi­ki e mrtov! Ne znaeme {to pove}e da vi ka­`e­me vo ovoj te­`ok mig, os­ven na­de­vaj­te se, na­de­vaj­te se de­ka neg­o­vi­ot duh }e pro­dol­`i da `i­vee vo na­{i­te srca i de­ka Im­pe­ri­ja­ta Dizni mu pred­vi­de­la dostoen za­me­nik. I na­vis­ti­na, Miki do­bi­va nas­led­nik, no da­le­ku od ta­­­­ kov ka­kov {to go pred­vi­de­la Im­pe­ri­ja­ta Diz­ni. Pa­jo Kastrov: Dob­ro utro Diz­ ni­lend, vi posakuva va­{i­ot nov vla­de­tel Pajo Kastrov! Dobro slu{­nav­te, Mi­ki e mr­tov, no sega slu{­ne­te go i ova: Za­bo­ra­ve­te go Mi­ki i dob­ro­doj­dov­te vo novata era! Ova e na{a era. Na{e za­ed­ ni~­ko vre­me koe }e go izgradime so zaedni~ki si­li. Da, de­ca­ta go iz­gu­bi­ja Miki, no }e do­bi­jat be­­­­ s­plat­no obrazovanie!

210

Заборавете го Мики и добредојдовте во новата ера порачува Пајо.


Voz­ras­ni­te mo`ebi }e izgubat ne­kol­ku ~asa vo denot po­­­svetuvaj}i se na svoite deca, namesto likovite od crtanite filmovi da go pravat toa za niv! Vie ste nivni ro­di­te­li, vie treba da gi vos­pi­ta­te, a ne Mi­ki! Mo`ebi ne{­to }e iz­gu­bi­me, no }e dobieme bes­plat­no obrazovanie, bes­plat­no zdrav­stvo, so­ci­jal­na po­mo{ i }e iz­gra­di­me ne­o­so­ci­ja­lis­ti~­ka Diz­ni im­pe­ri­ja verna na Stariot i originalniot Testament na Dizni! Nabrgu po ovoj go­vor zav­la­du­va­at nemiri. Bo­ga­ti­te ne gi pri­fa­}a­at pro­me­ni­te na op­{tes­tve­ni­ot sis­tem i gi ma­ni­pu­li­ra­at tolpite na pobuna. Po­toa e iz­vr­{en aten­tat vrz Pajo i vlasta vrz dr­`a­va­ta mu e priv­re­me­no pre­da­de­na na [iqo. [i­qo go vra­}a sta­ri­ot op­{te­stven po­re­dok so site pri­vilegii i oles­ni­tel­ni okol­nos­ti za bo­ga­ti­te i pov­tor­no go vos­pos­ta­vu­va kultot kon Miki. [i­qo Kapitalov: Mi­ki e mo­`e­bi mrtov, no se­}a­va­we­to na nego ne e, negoviot duh ne e mr­tov. Nap­ro­tiv, toj e po­si­ len od ko­ga i da e! Mi­ki }e `i­vee ve~no!

Vujko Sem, general vo vojskata na Pajo, gi regrutira najmla­ dite za potrebite na prero­­ dbata na nacijata.

211


MALI OGLASI Nu­dam fi­lo­zof­ski so­ve­ti za nad­mi­nu­va­we na tra­­­ n­zi­ci­o­na­ta kri­za na iden­ti­te­tot na va{ite av­to­ mo­bi­li od isto~no-ev­rop­sko pro­iz­vod­stvo preku sto­i~­ki me­to­di, a ako toa ne uspee da­vam kre­dit za ku­pu­va­we po­do­bar av­to­mo­bil. Po­vol­no. No, koga Ze­non ja na­pu{­ti an­ti~­ka Grcija i `ivotot spo­red fi­lo­zof­ski­te na­~e­la za da gi prodava svo­i­te zna­e­wa za pari, ne znae{e de­ka }e se sret­ne so Su­miks, su­per-heroj so po­seb­na mo} za sumirawe na ne{tata. Su­miks: Ze­no­ne, ja pre­da­de svojata pri­ro­da! Ze­non: Da, no sega imam po­ve­}e pari, pa mo`am da ja usovr{am mo­ja­ta fi­lo­zo­fi­ja. Vi­di {to smis­liv: Sa­ka­te da bi­de­te stoik? Sa­ka­te da gi iz­dr­`i­te si­te maki koi vi gi dava `i­vo­tot. Bez pari e le­­­­­s­ no. Nema pa­ri, nema sto­ i­ci­zam. Mis­li­te de­ka e lesno da se zarabotat pa­ri. Mnogu e polesno da se otka`e{ od s$ i da ka­`e{, jas sum as­ket, jas sum stoik. Da se zat­vo­ ri{ vo sebe i da se ot­ka­ `e{ od sve­tot. Raboti, za­ra­bo­tu­vaj! Toa e vis­ tin­ski sto­ik! Po­se­te­ te n$ na www.zenon.com. 212

Сумикс, супер-херој со посебна моќ за сумирање на нештата. Su­miks: No, toa mene mi li­~i na sa­mo­za­la­`u­ va­we. Zarem pa­ri­te ne ti nudat zadovolstvo? Ze­non: Ne! Si­te gi ~u­vam vo sef na dnoto na ba­ze­not vo mo­ja­ta ku}a so 36 sobi i ni{­to ne tro­{am. Si­te moi 10 slu­gi znaat za parite.


Ta­ka go za­jak­nu­vam sto­i­ciz­mot kaj niv, za{­to jas se gri­ `am za lu­|e­to. Su­miks: Ze­no­ne, ti sto­i{ na vrvot na sto­ic ­ iz­mot! Ze­non: Ni­koj ne znae da sumira ka­ko tebe, Su­mik­se! Dragi ~itateli, ja pre­ki­nu­va­me ovaa rub­ri­ka so naj­ no­vi vesti. Na­u~­ni­ci­te ima­at iz­mis­le­no ma­{i­na za brzo ~i­ta­we, koja od vas mo`e da napravi su­per-heroj koj ~ita eks­tra-brzo i znae s$ {to pro­~i­tal. Ne­ve­ro­jat­no ot­kri­tie na naj­no­va­ta na­u­ka sega i vo va{ite do­mo­vi. “Br­zo­~it” e apa­rat koj pot­se­tu­va na o~i­la. Go sta­va­te na o~i­te i toj brzo ~i­ta­za vas. So­vr­{e­no za stu­den­ti, mo­`e­te da gi polo`ite is­pi­ ti­te vo re­kor­dno vre­me, a da iz­le­gu­va­te se­ko­ja ve~er. Se pre­po­ra­~u­va kaj onie koi ne­ma­at vreme za ~itawe, a sakaat da go pravat toa. Po­br­zaj­te, na­ra­~ajte!

Сумикс!

Ko­go go in­te­re­si­ra be ova! “Br­zo­~it”. A, be koj ~ita de­nes! A!? ^i­tal li nekoj od vas? Na­mes­to da iz­mis­lele ne­kak­vi na­o­~a­ri so 100 te­le­vi­zi­ski ka­na­li na niv, tie iz­mis­li­le na­o­~a­ri za br­zo ~itawe. Eba­te na­u­ka­ta.

213


Gi pre­ki­nu­va­me ovie von­red­ni vesti so drugi von­ red­­­­­­­­ni ves­ti! Ne­ve­ro­jat­no ot­kri­tie na naj­no­va­ta na­u­ka sega i vo va{ite do­mo­vi. “Br­zog­led” e apa­rat koj pot­se­tu­va na o~i­la. Go sta­va­te na o~i­te i toj vi ovoz­mo­`u­va brzo preg­le­du­va­we na 100 TV ka­na­li na­edna{. So­vr­ {e­no za sam­ci i za nev­ra­bo­te­ni. Se pre­po­ra­~u­va kaj onie koi ima­at obi~aj pos­to­ja­no da vr­tat po TV ka­na­li­te bez da zas­ta­nu­va­at pove}e od 2 sekundi na eden od niv. Ete toa e ve}e po­dob­ro. Za toa vi zbo­ru­vav. Koj ~i­ta denes be lu|e, koj? Sa­mo sliki se baraat. Samo sliki!

214




понеделнник 24.12.2024 Година 4 БРОЈ 4

ВЕСТИ ОД КИНА

Telekineza, nov svetski poredok na povidok!



LIKOVI: Mi Slas Ki (a.k.a. Fil Ozos Ki), dvoen {pion Petar Ki Eus i [varci Li, amerikanski buntovnici Rox [rub, amerikanski diktator Xon Vejn Li, gra|anin-drugar Orve Li, vizioner na socijalizmot Mao (a.k.a Pris Li, a.k.a Mi Ki), voda~ na narodot Gen. Socio Pat Post-moderen kapitalist, Manipulant-proizvoditel, Gaxet-feti{ist... kapitalisti Rabotni~ Ka, Maj Ka, Benz Li..., plejboj misici Ajn{tajnoski, neroden makedonski genijalec Slavko, gra|anin na pat da stane drugar Inspektor 1 i 2 Vudi Alen, re`iser-pisatel koj po gre{ka se na{ol tuka Patnici na brodot Ekonomija @iteli na Kapitalistka-Beta Mravkata Bob, socijalist na pat da stane kapitalist Adams Ki, prviot ~ovek Pretsedatel na planetata Zemja, alter-ego na Adams Ki Xorx Lo{ k'Olo{, neprijatel na prviot ~ovek Kosmos Ki i Haos Ki, roditeli na prviot ~ovek Veledrugar Formao, vrven drugar Diego Buwuel, voditel ...i mnooogu drugi mravki!



„Drugarstvo, me pra{uvate {to e drugarstvo?” so nasmevka vrz negoviot mravji lik re~e veledrugarot Formika Mao. Potoa gi krena negovite ~lenkovidni race i naedna{ milioni sitni glas~iwa zapejaa so glas koj gi raspara neboto i zemjata: „Vo svetot postoi mravjo carstvo, vo nego vladee drugarstvo, vo nego se e ubavo, vo nego se e ne`no, vo nego site morame da se smeeme!”



Sina hronika

GRA\ANIN FATEN NA ZLODELO Eden od gra|anite na na{ata sovr{ena-mitska-i-ve­­­­li­­­ ~es­­­tveno-mudra dr`ava e faten so sini race. Kako {to i malite deca znaat, a gi u~ime na toa u{te od gradinkite, individualnosta e zlo, kolektivnosta e dobro, sebi~nite dela se kaznuvaat so smrt, a sebi~nite misli moraat da se soop{tat javno i da bidat soodvetno tretirani kaj dr`avnite psihijatriski organi. Sekoja protiv-kolektivna misla e virus koj se {iri lesno i brzo i samo so vakcinata napolneta so dr`avna dobrina mo`e da se spravime so ova zlo. Prevencijata e vistinskiot serum, dragi drugari, zatoa ako nekoj od va{ite bliski ili prijateli krie samovolni misli, ve molime da go prijavite. No, da se navratime na slu~ajot na gra|aninot zlodetel.

He Pi Femi Li 223


Slu~aj: sini race Kako {to ni soop{tuvaat po­­­­­visokite organi na dr`a­ vnata svest, gra|a­ninot Mi Slas Ki, v~era nautro vo son (spored negovata sopruga) zboruval za negovoto navodno slavno minato vo koe toj bil viden gra|anin so sopstvena prodavnica za me{ovita roba. Ova bile negovite zborovi: „Mo`ebi treba da nabavam pove}e portokali, vo ova doba od godinata navistina se tro{at... no, ne treba da zemam premnogu za{to }e se rasipat i }e bidam vo zaguba. ^ovek mora da znae da najde vistinska merka vo `ivotot.” „No, {to ako od premnogu merewe ja izgubi{ vistinskata slika za rabotite?” se javi glas i od nadvor vleze g-din Fil Ozos Ki, star prijatel i sogovornik vo mislovnite dilemi na g-din Slas Ki. „Kako misli{?”, go pra{a g-din Ki. 224

„Taka, {to ako edinstvenata merka so koja raspolagame vo na{iot `ivot e na{ata sopstvena. [to ako ne postojat objektivni merki.” „Vo toj slu~aj sekoja subjektivna merka e istovremeno i objektivna.” „Hm... a kolku ti se portokalite?” „[eeset.” „Izgor!” „Toa e sekako tvoja li~­na procenka.” „No, istovremeno i se­­­ ~ija, ne zaboravaj.” „Vistina zboruva{! Pred­ la­­­­­­­gam da se osve`ime so li­­­­­monada od portokal i da prodol`ime so diskusijata.” „Sovr{eno!”


Re{en slu~aj Vo toj moment G-din Ki se razbudil oblean vo pot. Koga `ena mu videla deka pokraj nea ne le`i Ki, Mi Slas, imeno nejziniot ma`, tuku Ki, Fil Ozos, vresnala, a potoa istr~ala nadvor i go prijavila celiot slu~aj na nadle`nite organi. Gorespomenatiot, g-din Ki, imeno Fil Ozos, e dobro poznat na policijata. Toj, dragi ~itateli e pro~ueniot agent koj operira pod psevdonimot Smits Ki. Toj nekoga{ bil vo slu`ba na na{ata pravedna vlast i mudrata matrica, a sega e odmetnat agent koj se obiduva preku kolektivnoto nesvesno da vsadi individualna svesnost vo sekoja edinka od na{eto sovr{eno op{testvo. Tehnologijata koja toj ja koristi e napredna i razviena od silite na otporot protiv sovr{eniot red i mir i verojatno e koordiniran od istite.

No, nie mu pora~uvame na g-din Ki, imeno Fil Ozos, i site protivdr`avni elementi, deka matricata e premnogu silna za da mo`e da ja skr{at. Nie ja ~uvame i branime duri i na son, nie SME matricata i nikoj ne mo`e da go smeni toa, duri ni so hakuvawe na na{ata programa za kole­­­ ktivna svesnost. Spored mitot za sozda­­­va­­­ we­to, na{ata programa ne­­ ko­­ga{ bila sozdadena od pra­­iskonska ma{ina, koja nau~ila da razmisluva i da go razlikuva dobroto od lo{oto. Ma{inata e odamna uni{tena, a so nea i programata, no nie postoime, nie sme nejzinoto prodol`enie, ostvaruvawe na nejzinata cel. Nie sme povrzani, so zaedni~ka cel i zaedni~ka misija, zasekoga{. Dragi drugari, ve pokanuvame na sve~enoto pogubuvawe na G-din Smits, utre na gradskiot plo{tad, do statuata na Mijao. Zemete si pukanki i prisustvuvajte na negovoto jubilarno 500-to pogubuvawe. 225


Najnovi vesti

BORBA PROTIV TERORIZMOT Kineskite marinci deneska se preflija na zapad­ niot breg na SAD, na bregot na Kalifornija. Tamu izvedoa uspe{na akcija na ras~istuvawe na terenot od te­ro­risti. Intervjuto go vodevme so generalot Petar Ki Eus. „Neoficijalnite informacii se deka pome|u `rtvi­ te ima i civili.” „Da, to~no e deka pri prvite napadi nastradaa nekolku civili, vsu{nost brojot na civilnite `rtvi e pogolem otkolku na voenite, no naredbite ni se da uni{tuvame s$, bidej}i amerikanskite teroristi se mnogu podmolni. Kaj edno 5 godi{no dete najdovme eksplozivna naprava, maskirana kako igra~ka, a kaj edna 78 godi{na baba najdovme Kala{nikov vo miderot. Mo`ete da zamislite so kakva neprijatna rabota se soo~uvaat na{ite marinci koga moraat da gi preba­ ruvaat intimnite delovi na 70 godi{nite babi.” „Navistina stra{no, no edno pra{awe ja ma~i javnosta. Zo{to tokmu Kalifornija e celta na invazijata?”

226


„Imame razuznava~ki informacii deka tuka se krie eden od najozloglasenite protivnici na socijaliz­ mot, [varci Li, na{ porane{en {pion koj preminal na stranata na Amerikancite. Toj e najgolema zakana za globalniot socijalizam vo moderniot svet i mora da bide otstranet.” „Kalifornija e golema i [varci Li mo`e da se krie sekade. Imate li pretstava kade se nao|a?” „To~no e deka mo`e da bide sekade. Pustinskata sredi­ na i pla`ite na Kalifornija se idealno skrivali{te za edno muskulesto mom~e, koe lesno }e se infiltrira i stopi so sredinata. Isto taka, imame informacii deka lokalnoto naselenie go poddr`uva i toa ja pravi na{ata sostojba nezgodna i go transformira sekoj `itel vo potencijalen neprijatel.” „Dali mislite deka invazijata na Kalifornija e neopravdana, nekoi kriti~ari smetaat deka celata vojna se vodi zaradi naftata?” „Nema da odgovaram na ova pra{awe.” „Koi vi se slednite planovi?”

Еден од пропа­гандните постери од серијата „Непријателот се крие зад секој ќош, препознај го!“ 227


„Otkako }e ja osvoime Kali­ fornija i }e go zarobime [varci Li, del od vojskata prodol`uva ponatamu, kon Teksas, dodeka drugiot del ostanuva kako logi­­ stika. Osven toa, nivnata zada~a e da izgradat desetici hramovi na Mao, fabriki za proizvodstvo na igra~ki i raznovidna stoka od otrovni materijali. Osven toa, sinxirite na kineska hrana, Mek Li, Li Burger i Kim Ki Dak ve}e po~naa so gradewe na nivnite restorani nasekade niz Kalifornija. Planirame da vovedeme i izmeni vo mediumite kade {to 897-te privatni televizii i kanali }e gi zamenime so ednata nacionalna kineska televizija i }e go cenzurirame internetot. Znaeme deka ova nema da bide popularen ~ekor kaj lokalnoto naselenie, no so vreme }e razberat deka toa e za nivno dobro i pridonesuva za voveduvawe na globalen socijalizam, najdobriot od site sistemi.” Eden od propagandnite posteri od serijata „Neprijatelot se krie zad sekoj }o{, prepoznaj go!”

228

Toa be{e intervjuto so Generalot Petar Ki Eus. Za neupate­ nite, ako ima takvi, [varci Li e odgo­­ voren za napadite na Kineskiot svet­­­­ ski trgovski centar vo koj zaginaa iljadnici lu|e i ja pottikna akcijata na na{ata vojska pro­­tiv terorizmot vo svetski ramki. Da `ivee kineskiot globalizam!


Memoari na obi~nite lu|e

POSETA NA EDEN SOCIJALIST Обичниот народ отсекогаш бил на наша страна

Denes }e gi pose­ time na{ite sogra|ani Ame­ ri­­­­kanci, koi se priviknuva­ at na noviot so­cijalisti~ki na­~in na `ivot. Obi~niot narod otsekoga{ bil na na{ata strana. Do­deka trupite vle­guvaa vo grado­ vite, nasekade se viorea kineski znamiwa i naso­ branite `eni, deca i starci, vikaa: „Kina, Ki­­ na!”, „Da `ivee socijalizmot i drugarot Mao” i sli~ni paroli.

Koga vlegovme vo Amerika, go oslo­ bodivme narodot od tiranijata na demokratijata, kapitalizmot, slobodnata trgovija i privat­ nata sopstvenost, no pred s$ go trgnavme diktatorot Rox [rub. Mislevme deka voveduvame red, no od [rub, kako od nekoja mutirana amerikanska babu{ka, proizlegoa u{te stotici zlodeteli. Moravme prvo da se spravime so niv. Haosot vladee{e na ulicite, grabe`i, nesigurnost, uli~ni presmetki. Se ~ine{e deka odredeni grupacii ne mo`ea da se odviknat od stariot na~in na `ivot koj im odgovara{e na al~nite i korumpiranite. No, nie bevme re{eni da go sopreme toa i denes imame red. Go posetivme semejstvoto na Vejn Li (spored naredbata na druga­ rot Mao, na li~nite imiwa na narodite na site kolonii im se dodava Li) eden do`dliv esenski den. Majkata na semejstvoto ne pre~eka srde~no, dodeka tatkoto i dvete deca sedea pred televi­ zorot zadlabo~eni vo ve~ernoto obra}awe na drugarot Mao na nacijata i koloniite. 229


Po govorot, tatkoto stana, se pretstavi kako Xon i se rakuva{e so nas. Majkata n$ ponudi so tradicionalni kineski zakuski, dodeka decata zainteresirano gi nabquduvaa na{ite kameri i mikrofoni. Go zapo~navme intervjuto. Magazin „Socijalistâ€?: Kako se ~uvstvuvate vo novoto op{testveno ureduvawe, Xon? Xon Vejn Li: Odli~no! Socijalist: [to vi se dopa|a najmnogu? Xon Vejn Li: Pa, porano `iveevme eden brz i dina­mi~en `ivot, decata re~isi ne gi gledavme, bevme posveteni na karierite i celite na{i `ivoti bea podredeni na parite. Tro{evme pove}e otkolku {to ni treba{e i toa n$ rasipuva{e. Na{ite deca bea debeli i bolni, bea razgaleni i ne se zadovoluvaa so ni{to. Socijalist: Po {to vi se razlikuva `ivotot sega? 230

Xon Vejn Li: Po mnogu raboti. Se gledame pove}e so decata, rabotime za nacijata, a ne za sebesi i sosema sme zadovolni so eden kanal na televizija i so tri porcii oriz dnevno! Socijalist: Vie zvu~ite kako sovr{en socijalist. Xon Vejn Li: I da znaete deka sum! Kamerite se pakuvaat. Ekipata izleguva. Ostanuvaat tatkoto i decata. Vleguva majkata. Xon Vejn Li: Soberete se, sakam ne{to da vi soop{tam. Semejstvoto se sobira okolu nego. Xon {epoti. Xon Vejn Li: Ova {to go slu{navte denes e totalna laga! @enata go poglednuva za~udeno. Xon Vejn Li: [to me gleda{ taka? @enata mol~i.


Xon Vejn Li: Nemoj da mi re~e{ deka ne kopnee{ po tvoite beskrajni {opinzi, zamrznati jadewa i samostoen izbor na dom, namesto ovie komunal­­­ni kibrit~iwa!? @enata ja spu{ta glavata, dodeka decata go gledaat {okirano. Dete: No, tato, socijali­­­ zmot ne u~i...

Xon Vejn Li: Slu{aj dete, eden den koga }e porasne{ i }e nau~i{ da razmi­­ sluva{ so svoja glava, }e ti stane jasno deka bi ja dal celata ovaa pretstava za eden stek na skara vo dvor so prijatelite konsumeristi i kapitalisti! Utredenta Xon e uapsen.

Sre}no semejstvo. In-jor-fejs, Amerika!

231


Vo svetot na Orve Li

ВНИМАВАЈТЕ, МАЛИОТ БРАТ ВЕ НАБЉУДУВА! Gra|aninot Xon Vejn Li v~era po­­­ pladneto e uapsen od specijalnite sili na spre~uvawe gra|anski otpor i slobodni misli. Gra|aninot Vejn Li be{e prijaven od negoviot sin, t.e. robotskata zamena za negoviot sin koja be{e uspe{no infiltrirana vo semejstvoto poradi opravdani somne`i za anti-dr`avni misli i aktivnosti. Apelirame kon gra|anite da vnimavaat {to zboruvaat i pravat, za{to va{eto dete, majka ili dedo se mo`ebi robotski surogati so edna edinstvena programa - da ve {pioniraat i da ve prijavat. Kakov veli~estven primer na ostvaruvawe na vizijata na edniot od na{ite najgenijalni pisateli od minatoto Orve Li, eden od prvite

ko­­mu­­­­­nis­­ti~ki {pioni uspe­ {no infiltrirani vo ka­­ pi­­tali­s­t­­i­­­~ko­ to op{te­stvo. Vo negoviot pro­~uen ro­­ man “1984”, toj gi postavuva osnovite na na­­­­­­{eto idno op­{­testvo.

Малиот брат e син на големиот брат, кој е брат на малиот брат.

Nara~ajte go najnoviot model na robot semeen surogat „@ivko 3000” so forma i lik na blizok ~ovek na va{iot sosed, kolega ili prijatel i, ako ne e socijalist, zagor~ete mu go `ivotot!

232


Nedelna poraka od drugarot Mao

NE - ZA SLOBODNATA MISLA! DA - ZA EDNOUMIETO! Mao: „Hitler ja oblikuva{e mladinata vo pokorni sledbenici, istoto go pravime i nie, ja vmetnuvame ideologijata vo niv i dobivame verni i pokorni slugi podgotveni na s$. No, vie ne ste na{i slugi, vie ste braniteli na svoite bliski i site lu|e koi go po~ituvaat socijalisti~kiot na~in na `ivot. @iveeme vo vreme koga slobodnata misla ne e po`elna i sekoja kritika kon na{iot na~in na `ivot }e bide uni{tena i obezvredena, zatoa im pora~uvame na slobodoumnite, anarhistite i intelektualcite ne obiduvajte se!

На социјалистичкиот подмладок иднината останува!

233


Va{ite jazici se zli, gi kritikuvate na{ite proekti, na{ite gradbi, na{ite promeni, za{to vie se pla{ite od promeni, se pla{ite za sebesi. Va{ite dela se poslabi od vetre koe udira vo vekovnite drevni yidini na na{ata kineska civilizacija. Nas }e n$ priznae istorijata, mo`ebi ne denes, nitu utre, no eden den sigurno, dodeka vie }e bidete zaboraveni!

Ova e na{ata era, era na srpot, ~ekanot i `oltata yvezda na crveno nebo, za{to sakame da im pora~ame na site deka sme podgotveni na `rtvi i }e gi dademe so radost uverenost vo podobra idnina. Spijte mirno drugari, utre e u{te eden den od ostatokot od va{iot `ivot, iskoristete go za dobroto na dr`avata.” * * * Mao se odjavuva. Vo studio sme. Mao ja soblekuva ze­­­ lenata voena uniforma i go otkriva sjajno-beliot kostum pod nea. Nosi golemi yvonarki i palto ukraseno so sjajni kam~iwa koe zavr{uva so golema kragna. Mao se fa}a za kosata i so edno dvi`ewe ja vadi maskata od negovoto lice. Golemite zulufi na negovite obrazi i visoko krenatata kosa se leleat vo vozduhot. Od sjajno belata nasmevka na negovoto lice se slu{a glasot na kralot na „Lok en Lolot”, Elvis Pris Li. Pris Li: Ah, kolku mi se zdodevni ovie nedelni poraki. Koga moronite samo bi znaele deka gi davaat `ivotite ne za dobroto na dr`avata, tuku za na{e 234


dobro!? Uampa-pa-la-lu-la, uambem-bum!” zavr{uva so rakata vo vozduh i gromoglasno se smee. „No, zatoa nie sme politi~ari, a tie obi~en xgan! No, sepak, i pokraj site udobnosti na korupcijata i vlasta, bi dal s$ da mo`am povtorno da zapeam, da zastanam na scenata i da vreskaat po mene zaradi mojot glas i lik, a ne zatoa {to im vetuvam utopija koja }e gi uni{ti tokmu niv, moite fanovi, moite verni podanici... Zamol~uva. Se zagleduva vo prazno i likot mu se menuva. Stanuva, po~nuva da vika i da frla se okolu sebesi. Pris Li: Pa, kakov rasipan tip sum jas!? Koj mi dozvoluva taka da si poigruvam so moite fanovi, koj!?...” gleda kon negovite pomo{nici. Eden tip vo generalska uniforma dava znak na stra`arite, koi so brzina na molwa go iznesuvaat Elvis nadvor, koj vreska i se opira. General: „Ah, po kapitali­­ stite!!! Kolku pati sum ka`al deka e opasno da se pra}aat na{ite tajni agenti na obuka vo Mi Li CIA. I sega, sega {to!... A?... Koj }e go glumi Mao!?”

Елвис, кралот на социјализмот, порачува: Уампа-па-лалу-ла, уам-бембум! Vratata na pala­ta­ta naglo se otvo­­­ra so zvuk na grme­­we. Ma­­­ gla, vi­­­­­­­­zuelni efekti. Pareata poleka se ras~istuva i go gledame Mi Ki Maus so kaubojski {e­­­{ir na glavata i ~epkalka pome|u zabite. Za~ekoruva nanapred. Zvukot na mamuzite se me{a so ispla{enite voz­­ di{ki na prisutni­ te koi so {irum otvo­­­reni o~i go gledaat Mi Ki. Mi Ki: „Zdravo Ge­­­ ne­­­rale,” proce­du­ va niz zabite i go pluka ostato­kot od soxvakana­ta ~epkalka. 235


Generalot se trese od strav i se ~ini deka }e zapla~e. Se frla vrz ~izmite na Mi Ki i po~nuva da gi celiva.

Od razli~ni strani na salata se slu{a „ne, ne...” Mi Ki: „Pominavme dolg pat zaedno, vlo`ivme mnogu pari i pot za da se otka`eme sega. Morame da se navratime na korenite, morame da se prisetime za {to be{e celava spoulavena revolucija! Dali nekoj se se}ava, a? Dali nekoj znae!!??” Molk. Ponekoj {epot i potoa poglasno: “Igra~­ki”

General: „Mi Ki, drag Ki! Kakov radosen moment za nas i na{ata golema dr`ava.” Mi Ki: „Prestani da se preprava{, Generale. Zna­­­ ­e{ zo{to sum tuka.” Genral: „Da, sekako, Ki, sekako.” Mi Ki se vrti kon salata. Mi Ki: „Tokmu taka, dragi Mi Ki: „Slu{ajte site! moi, igra~ki! Na{ata Dojdeno e vreme da se svetska dominacija razdvi`at ne{tata. Mla­di­­­ po~na so igra~ki! Soci­ nata stanuva nemirna! Se jalizmot e samo fasada, pojavija individui koi ne opium za tolpite, ideja veruvaat pove}e vo koja veruvaat, vo na{iot son, gospod na koj Мене ме intelektualci, mu se poklonuзаболе за s u b ­v e r z i v c i , vaat. Iskreno, социјализмот, skep­tici, na­­­ mene me zabole ме интере­ re­­­­­­­­­~ete gi kako za socijalizmot, сираат само sakate, no tie me interesiraat парите. se trn vo mojata samo parite. Ako noga i toj trn igra~kite se promora da se izvadavaat, pravete di, za{to ne sakate va{iot gi, a ako socijalizmot se tatko da kuca... neli? prodava, super! Od utre se vra}ame kon korenite. 236


Povtorno gi startuvame site fabriki za igra~ki. Ne sakam da vidam dete, `ena ili starec bez igra~ka vo raka, ne e va`no dali ja kupuva ili ja pravi vo fabrika. Site na svoite zada~i, znaete {to treba da pravite.” Podanicite se rastr~uvaat. Miki ostanuva sam so nekolku stra`ari. Sednuva na prestolot. Ne mo`e da se namesti, ne{to mu pre~i. Od pod zadnicata vadi ne{to. Otprvin ne prepoznava {to e toa, no potoa jasno gleda deka se raboti za maska - i toa koja! Mi Ki: “Eh, Mao, Mao, star prijatele. Pominaa pove}e od 50 godini otkako ja nosev ovaa maska, vi se veruva li!” gleda naokolu, stra`arite ostanuvaat vko~aneti. „50 godini. Vreme e povtorno da ja prezemam mojata uloga. Dosta be{e od {alabajzeri kako Elvis i Sinatra, tie

Мао Ки! да живее

237


ne se ni blisku do karakterot na Mao, tie se slabaci, zabavuva~i, jas sum vistinskiot Mao, jas go sozdadov i jas }e go voskresnam!!!” Mi Ki stoi na prestolot i teatralno ja kreva rakata. Se ~ini deka i nemu mu zdodealo od teatralnosta. Sednuva i izmoreno vika kon eden od stra`arite. „Trkni da mi kupi{ eden sendvi~ od Mek Li. Ogladnev od ovie gluposti.” Stra`arot trgnuva, a Mi Ki mu dovikuva: „So ekstra ka{kaval!” Mi Ki ja stava maskata i stanuva Mao. Nastapuva novata era na socijalizmot. Crvena zavesa. Kraj.

Narodot so radost i verba vo idninata go prifa}a noviot idol, Mao Ki. 238


Од 10-тата конференција на социјалистичкиот напредок

POMINAVME DOLG PAT, NO SÈ U[TE NÈ ^EKAAT VISTINSKITE PREDIZVICI Gen. Socio Pat: „Dragi drugari i drugarki. Dobro dojdovte na jubilejnata, 10-ta konferencija na socijalisti~kiot napredok!” (Aplauz) Gen. Socio Pat: „Sekoja godina zboruvame za civilizaciskite i humanite pridobivki na na{iot op{testven sistem. Ovaa godina, bi sakale da se prisetime na ne{to {to mnogu od nas se ~ini go zaboravile – prethodniot sistem. Poradi toa, sega }e vi pro~itam nekolku izvadoci od „Potro{uva~kiot manifest” izdaden od vladata na SAD” (Vozdi{ki na ~udewe)

Зошто капитали­ стичкиот манифест е толку значаен за нас?

Gen. Socio Pat: „Smirete se, drugari i drugarki, i slu{ajte, a potoa }e vi stane jasno zo{to ovoj manifest e tolku zna~aen za nas.” (Povtorno {umovi i tivko nesoglasuvawe od publikata) 239


„Potro{uva~ki manifest” (izvadoci) Sostaveno i izdadeno od: Vlada na SAD (Svetska Anti Dr`ava)

U{te vo 20-tite godini na minatiot vek, tajniot agent na svetskata konsumeristi~ka vlada, javno poznat kako Edvard Berniz, vo negovoto prou~eno delo „Propaganda” ja istakna va`nosta na kontrolata na javnoto mnenie. Vodej}i se od tie principi, nie ne izgradivme samo stabilna dr`ava, tuku i stabilen svetski poredok. Na{iot svet na obi~niot ~ovek mu ovozmo`uva da ima s$ {to posakuva. Toa e negovata zavisnost, nego­ viot motiv, toa go tera da stane nautro i da otide na omrazenoto rabotno mesto i go te{i vo momen­ tite koga se budi vo pot od soni{tata za krajot na svetot. $ $ $ No, nam ne ni trebaat teliwa, ne ni trebaat nitu ovci! Nie se zalagame za novata kategorija moderen ~ovek: samo-osvesten konsumerist! $ $ $ Ne zaboravajte: Predmetite se kolevka na civili­ zacijata. Vo pla~ot na primordijalnoto dete-~ovek s$ u{te mo`e da se po~uvstvuva interferencijata so tonot na predmetot. Vo toj zvuk sineastite prepoz­ 240


navaat nad-predmet, gospod-falus {to se izdignuva visoko nad nas i go prekriva sonceto, {titej}i ne od nekontroliranite sili na prirodata, za {to sme mu ve~no blagodarni... $ $ $ Samo-osvesteniot konsumerist znae {to saka i zo{to go saka toa, toj e sloboden, toj e Dionis, Ekstazis, Eksplozis!! Toj ima pravo na izbor i na zadovoluvawe na svoite potrebi, toa e NEGOVOTO pravo i NIKOJ ne mo`e da mu go odzeme. Da `ivee pravoto na konsumerizam! ¥ ¥ ¥ Gen. Socio Pat: Dragi drugari i drugarki, pred vas imate primeroci od manifestot, razgledajte go, pro~itajte go, zapomnete go! Sekoj zbor tamu e opomena, sekoja re~enica e potsetuva­ we, sekoj pasus e znak za opas­nost! Pazete se od isku{enieto! Toa ve ~eka na sekoj ~ekor i pokraj site napori koi gi pravi na{ata vlada da gi uni{ti i poslednite ostatoci od kapitalizmot.

“Sma~kaj go neprijatelot!”

241


No, toj e s$ u{te tuka, kako virus, kako nevidliv agent koj vleguva vo teloto i umot na mladite i neza{titenite. U~ete kako da go prepoznaete za{to taa nevidliva zla sila mo`e da go zazeme teloto na va{iot najdobar prijatel, va{iot sopru`nik, va{eto dete ili roditel... I toga{ mora da bidete podgotveni. Nabquduvajte, dragi drugari i drugarki, prepoznajte i nabquduvajte, prepoznajte...” Generalot gi povtoruva poslednite zborovi nekolku pati dodeka scenata se zatemnuva. Naedna{ silna svetlina ja zaplesnuva binata. Na nea stojat 10-tina lu|e vo okovi. Kratko se istri`eni, a telata im se tolku slabi {to edvaj stojat na nozete. Vo pozadinata po~nuva da sviri muzak (muzika od supermarketite). Slabite i ispieni lica naedna{ se zarumenuvaat, na niv se pojavuva nasmevka, telata im se ispravaat, gi krevaat racete i se pridvi`uvaat vo ritamot na muzikata. Eden po eden, izvikuvaat: 242

Slem-najavuva~: Sega }e slu{nete, bezum­ ci! Slu{nete ja odata na predmetot!

Купете ги најновите предмети по најниски цени Post-moderen mi­­ litarist: Sma~eno mi e od vas miro­ tvorci!! Vo svetot vla­­dee vojna! Vojna za poseduvawe predme­ ti. Podobro zemi go oru`jeto-predmet vo race i trgnuvaj!!! ^ovek-medium: Ku­­­­­pete gi najnovite predmeti po najniski ceni vo najpovolen moment od sega­­ {nosta, za da imate korist vo idninata. Ne propu{tajte ja mo`nosta da go imate ovoj edinstven, uni­


ka­­­­ten i nepovtorliv predmet me|u predmetite, me|u pred­metite... potomok na predmeti so pro~ueno pedigre, brendovi bez presedan... Roditelot-predmetodava~: Ti go podaruvam ovoj predmet, dete moe {to se pretelka{ vo kolevkata, kako nadomestuvawe na izgubenite ~asovi, da gi iska`e nedore~enite zborovi, da go dopre nepogalenoto glav~e... namesto mene. Prosti mi... no, ne gri`i se, predmetot e tuka, toj }e bide tvojot surogat-tatko, zamena za majka, tvoeto edinstveno semejstvo... Zdravo-materijalist: Predmetot e ~ist vozduh, zdrava ve`ba, vo zdravo telo, zdrav duh. Za zdrav duh, zdrav predmet!... Zavisnik-filozof: Sozdavame mladina zavisna od predmeti. Zavisnosta ja definiram kako potreba ne{toto da te ima tebe.

Plakat od serijata: SKR[I GO NEPRIJATELOT! Zadaj mu udar na konsumerizmot!

243


Manipulant-proizvoditel: Ne{tata se ponekade. Predmetite se nasekade. Vrz predmeti sedime, na predmeti rabotime, so predmeti manipulirame za da sozdademe drugi predmeti. Manipuliraweto so predmeti e osnovata na civilizacijata! Kiber-znaec: Predmetite se seprisutni vo sferata na realnoto i vtoroto realno (realnoto-vo-formana-virtuelno). Vtoroto realno ne operira direktno so predmeti, tuku so nivni pretstavi, no vo nivnata sfera tie se podednakvo realni kako i realnite predmeti – so niv mo`e da se manipulira. Hipik-konsumerik: Predmetite se kolevkata na ci­­­­­ vilizacijata, od prvite alatki, preku trkaloto, predmetite se psihoaktivnata supstanca na entitetot nare~en ~ovek, Monolitot koj go razbuduva majmunot od sonot koj cela ve~nost trae. Monolitot e predmet. Gaxet-feti{ist: Nasekade okolu nas: nad-predmeti. Predmet na posakuvaweto. Poseduvan predmet. Iljadnici „gaxeti” koi ni go „olesnuvaat” `ivotot dodeka `ivotot ne ni stane nezamisliv bez niv. Tehnolo{ki sitnici. Kompjuter-zavisnik: Predmetotekran bdee nad na{ite sni{ta i gi ostvaruva. Prorokot na idninata i {amanot na progresot, vo hipnoti~ki tanc na elektro­ nite-predmeti..

244


Antikiber-panker: Informacijata e bitna sama za sebe i sama po sebe i samo kako takva }e bide slobodna, vo svetot na ideite. Vo na{iot svet, informacijata e predmet. Bog-propagandist: Koga samo bi imal dobara kampawa, mojot predmet bi stanal predmet-bog, idol na obo`uvawe... Muzikata prestanuva. Lu|eto na binata zanemuvaat i povtorno se istite slabi, isu{eni senki od lu|e. Molk vo publikata. [ok. Po~nuva {epotewe, potoa poglasno zboruvawe... se slu{a „uaaa” od desno, levo, potoa glasni navredi „kopiliwa!”, „predavnici!”, „umrete!”... Publikata po~nuva da frla sitni predmeti kon lu|eto na binata, klu~evi, zapalki, penkala... Nabrzo po~nuvaat da letnuvaat i stolovi. Lu|eto na binata pa|aat eden po eden. Nekolkumina od publikata, ohrabreni od toa, se ka~uvaat gore i po~nuvaat da gi klocaat padnatite. Gi udiraat so noze, race, stolovi, krv nasekade, crvena krv na pobedata na socijalizmot nad konsumerizmot. Scenata se smiruva. Neprijatelite se uni{teni. Lu|eto od publikata se fa} aat za race i peat pesni koi ja simboliziraat nivnata zaedni~ka borba i pobeda. Go opevaat narodniot junak, g-din Ki, koj frlaj}i stol~e kon binata se isekol na {raf. Ja dr`at negovata iskrvavena raka i peat, peat solzi leat...

245


Ako i vam vi e sma~eno od ovie neprijateli na socijalizmot vi predlagame da poglednete eden od na{ite kalendari na „Plejdrugar” . Rabotni~ Ka, mis fevruari Raboti vo rudnik i `ivotot ne & e lesen. Taa ne saka i ne saka muzika, taa saka ritam jak! Vo slobodno vreme sobira suvi cve}iwa i igra “Trkalo na socijalisti~kata sre}a” so voditelot Igo Xam Baz. Maj Ka, mis maj Posvetena e na semejstvoto i decata. Vrabotena e kako ~ista~ka, {ija~ka i pera~ka vo sopstveniot dom, a omileno hobi & e bri{ewe detski povra}anici i {iewe na dupnatite ~orapi na ma`ot &. Kul Tur Na, mis juni Saka da ~ita. Omileni avtori i se Mar Ki i Enge Li. Vo slobodno vreme posetuva KZA (kulturno-zabavni aktivnosti). Vo horoskop e srp, a po priroda ~ekan. 246


Ko Pa~ Ka, mis juli Kopaweto e nejziniot sport, za­ba­­va i rekreacija. Kopa de­ we, kopa no}e, so edna misla vo glavata, partijata i Mao Li!

Benz Li, mis avgust Raboti na benzinska, a vo slobodno vreme mie koli. Tatko & e me­­ hani~ar, kako i brat &, i ma` &. Poteknuva od edno od najvidnite socijalisti~ki semejstva.

Bra{ Nar Ka, mis noemvri Bra{noto e nejzinata strast. “Nema poubavo ne{to od toa, mirisot na ~isto-beliot prav da ti gi pogali noz­dri­te. Pro­­­ sto sum zavisna od toa!” veli mis noemvri. 247


Reporta`a: naukata i paranormalnoto

IMA NEKOJA TAJNA VRSKA Ajn{tajnoski na smrtna postela. 2010. Skopje, Makedonija. Albert Ajn{tajnoski, nekoga{ paradigma na genijalec so harizma i popularnost na rok-yvezda, denes napu{ten i zaboraven od site. Go nao|ame na smrtnata postela, vo poslednite migovi od `ivotot, kako raboti na problemot {to go okupira ve}e so decenii, problemot na teorijata {to }e gi obedini site na{i soznanija za mikro i makrokosmosot vo edna Univerzalna teorija. Ajn{tajnoski umira, ne uspevaj}i vo toa. No, eden drug ~ovek uspeva. Ova e prikazna za nego.

Vrskite na Bratstvoto i edinstvoto 248


Tajno dru{tvo. 2020. Skopje, Makedonija. Super-tajnoto zdru`enie na slobodni konduraxii ja razviva „Teorijata na Super-vrvkite”, koja teoretski uspeva da gi obedini dvata, navidum nespojlivi sveta - Evropskata Unija i Makedonija! „Teorijata na Super-vrvkite” predviduva postoewe na pa­­ra­­­ lelni svetovi i mostovi me|u niv. Tokmu kako dve strani na edna kondura, povrzani so vrvki, paralelnite svetovi se oddeleni, no sepak se del od eden edinstven univerzum. Ova e prikazna za ra|aweto na taa teorija i za toa kako naj­ golemite soznanija naj~esto na­stanuvaat slu~ajno, potti­­ kna­ti od obi~ni lu|e, lu|e ka­ko vas!

Prva stanica:

Slavko vo Crni biseri Crno-biserka: ^ovek od pa­­ ra­­­lelniot svet vo koj Makedonija e del od EU, prosperitetna i bogata zemja, so visok stan­­­­dard, e tuka, vo na{ata zemja, so u{te poneverojat­na

Теоријата на супер-врвките предвидува постоење на паралелни светови. prikazna. Toj ja bara izgubenata qu­bov koja poteknuva od na{iot svet i so koja pominal edna nedela vo nego­viot vol{eben svet. S$ {to ima od nea e nej­­­zinata leva Adidas patika broj 37! Pa, ako ste vie sop­­­­stveni~kata na dru­­­gata vakva patika, ja­­vete se na na{ite de­­`urni telefoni. Pepela{ka, te o~e­ku­­ vame. Telefonite po~­­nu­ vaat da yvonat kako ludi. Pove}eto po­ vici se kritiki od gleda~ite za neserioznosta na emisijata. No, eden povik e vistinskiot. Taa e! 249


Kidnapirawe i ispra{uvawe Slavko e na Rekord, mestoto na sredbata so „Pepela{ka”. Kamerite i reporterite se okolu nego. Zastanuva eden crn Mercedes. Vratata se otvora. Slavko prio|a, no namesto „Pepela{ka” od avtomobilot se pojavuva batka so ~orapa na lice i go pika Slavko vnatre. Avtomobilot zaminuva so golema brzina na ~udewe na slu~ajnite minuva~i... Slavko se budi zavrzan za stol. Pred nego ima masa. Na masata ima dve ~a{i, ednata so crvena, drugata so sina te~nost. Kar{i Slavko sedi eden inspektor, a drugiot stoi potpren na yid. Inspektor: Da ne saka{ ne{to? Voda, mo`ebi? Slavko mol~i i gleda dolu. Inspektor (razluten): Zna~i, tvrd orev, a? Sme skr{ile nie i potvrdi od tebe, mom~e! Site vie mi­­ slite deka ste mnogu umni i deka mo`ete da n$ nadmudrite. No, mi se ~ini deka ti ne si mnogu mudar, neli? Inaku ne bi bil tuka! Ha-ha... Slavko ne reagira. Inspektor: Slu{aj dete, dosta ni e od tvoite gluposti! Koj te prati i zo{to? Slavko ja kreva glavata za prv pat. Сме скрши­ле Slavko (zbuneto): Molam? ние и потврди ореви Inspektor: Koj te prati i zo{to! инспекторот. Slavko: Ne znam za {to zboruvate! Inspektor: Ne znae{, a!? Slavko: Ne znam! 250


Inspektor: Dobro. No, na kraj }e ni ja ka`e{ vistinata. S$ }e si dojde na svoe mesto. Slavko (otkako malku se sreduva): Koja vistina, jas navistina ne znam za {to zboruvate. Inspektor: Sekako deka ne znae{. No, naskoro }e doznae{. Napij se. Slavko sega gi zabele`uva ~a{ite. Go poglednuva inspektorot, kako da bara dopolnitelno obrazlo`enie. Inspektor: Ajde. Ne pla{i se. Ako saka{ ova da zavr{i i da se razbudi{ doma, ne se}avaj}i se na ni{to, napij se od sinata te~nost. A, ako saka{ da pomine{ pekolen pat, no so mo`nost na kraj da ja najde{ qubovta na tvojot `ivot, napij se od crvenata. Slavko, ne razmisluvaj}i, ja ispiva crvenata te~nost. Pred o~ite mu se pojavuva {arenilo od boi i kaleido­ skopski sliki. Naedna{ ~uvstvuva deka propa|a vo nekakva dupka bez kraj i s$ se stemnuva...

Scena od ispra{uvaweto na Slavko 251


Nazad? Slavko e povtorno vo istata soba. No, ne{to e smeneto. Prviot inspektor: „Zdravo mom~e.” Inspektorot zboruva so glas na Miki Maus. Slavko se vrti i go gleda Miki Maus. Do nego e Pajo Patorot. Inspektor Miki: Interesno iskustvo, neli. Gleda{ deka zaludno se buntuva{e, sepak ni otkri koj si? Slavko: No, {to sakate od mene? Kade sum jas? Inspektor Pajo: Ne kade, tuku - koga, e vistinskoto pra{awe, dragi moj. Se nao|ame vo navistina edinstven period od istorijata na na{iot narod. Ova e Tranzicinizam! I, eve, {tom ti be{e tolku dobar da ni se otkrie{ sebesi, sega }e se otkrieme i nie. Inspektor Miki: Nie sme „Policija na mislite”! Postoi edna dr`ava, a taa e Bo`ja i eden ima Gospod, a toj e na{iot sevi{en Monarh i probaj da ne veruva{ vo nego! Velat deka e naslednik na Prviot ~ovek koj, Инспектор veruval ili ne, `iveel na na{ive Мики: prostori. Nekoi veruvaat deka toj Ние сме e duri klon sozdaden od epider„Полиција на malnata kletka na na{iot praмислите“ tatko i ne se zezaj so nego, za{to toj ne se {eguva! Inspektor Pajo: Ma}ea Doni, na{ata tatkovina, surogat kolevkata na prvata civilizacija, taa koja go odgleda prviot ~ovek, taa koja go zarodi svetot i taa koja go zavojuva. Vremeto na izobilie i filozofijata na qubovta kon sopstvenite koski, za{to n$ pravat ubavi i cvrsti, namesto ligavi i bez forma, so koja bea hraneti generacii naslednici na Prviot ^ovek be{e uni{tena vo eden den! “Baraj pove}e!” “Zadovoli 252


ja tvojata `ed!” “Seks!Seks!Seks!” “Pari! Pari! Pari!”... bea slogani potsvesno emitirani vo svesta na gra|anite. Sekoj ~ovek, sekoj dom, sekoe semejstvo stana fotokopija na fotokopija na fotokopija na fotokopija na taa slika. Veruvaj ni, denes se nao|ame vo presudno doba i ako ne{to ne storime naskoro, site }e odime jabana!... No, nema, bidej}i ti }e n$ spasi{. Slavko: Jas? Inspektor Miki: Da, ti! Ti si izbraniot, Slavko! Ti }e go povede{ narodnoto stado vo nova revolucija i ideologija, vo svetla idnina! Ti }e bide{ na{iot voda~! Inspektor Pajo: No, za da go napravi{ toa, prvo mora da si ja najde{ qubovta na `ivotot. Inspektorite se poglednuvaat i potoa ripaat vrz Slavko. Krvni~ki go tepaat. Temnica.

Vtorata seansa od ispra{uvaweto

253


Kondurite ne mu se ve}e potrebni Slavko se budi na ulica. Partalav i krvosan. No, stanuva i ~uvstvuva deka Si bila edna Makedonija e posilen od koga i da e. i bila edna druga MakeJa pru`a rakata vo vozduh donija. Dvete Makedonii postoele istovremeno, i naedna{ – letnuva! na ist prostor, no ne se gledale ednata so drugaGlasot na Slavko: Legni ta, bidej}i pripa|ale si Makedonijo! Oble~i na paralelni svetovi. pi`am~iwa i dojdi da te Ednite Makedonci bile gu{nam. ]e ti raska`am bogati i prosperitetni, prikazna pred spiewe. a drugite bile mizerni i Prikazna vo koja lo{iot idninata im bila ispolvolk saka da ja odduva tvo- neta so neizvesnost; edjata ku}i~ka i na nejzino nite vedna{ po ra|aweto mesto da izgradi Mek- po~nuvale da rastat i Donalds. Treba{e da si rastele, s$ do nevideni ja izgradi{ ku}ata od proporcii, a drugite se pocvrst materijal, Mek- smaluvale i stanuvale s$ donijo! pomali i pomali i po[to e, no mo`e{ da zas­ mali‌ pie{? Izvini, ne treba{e Jas sum toj koj }e ja uni{ti da ti ja raska`uvam taa neednakvosta, jas }e izgraprikazna. Ne voznemiru- dam svet bez razli~nosti, vaj se. Eve, edna druga bez paraleli, bez bogati prikazna. i siroma{ni, za{to vo mojot svet site }e bidat ednakvi i nikoj nema da zema pove}e otkolku {to mu treba! 254


Epilog Ova be{e izvadokot od dnevnikot na na{iot golem prerodbenik, Slavko Neovski. Denes ja obele`uvame 15-godi{ninata od negovata tragi~na smrt. Slavko go dade svojot `ivot za dobroto na svojata zemja i nie sme mu ve~no blagodarni za toa. No, denes sakame da vi zboruvame za po{irokata vizija na ovoj edinstven ~ovek. Slu{aj}i go negoviot dnevnik, mo`ebi zabele`avte deka negovite ideali se bliski do idealite na Kineskata proto-nadnacionalna socijalisti~ka ideologija koja pred 10-tina godini go smeni svetot i go transformira{e vo globalna selska zaednica. Ne, Slavko ne e plagijator, a sigurno ne e nitu sledbenik. Slavko e prethodnik na edna ideologija koja }e go smeni svetot. No, kako i sekoga{ vo istorijata na makedonskiot narod, na{ite golemi dostignuvawa se osporeni i omalova`eni. No, }e dojde den koga site }e doznaat za Slavko i ulogata na Makedonija vo tranformiraweto na svetot od Konsumerizam vo Neo-socijalizam. Nie `iveeme i se borime za toj den. Da `ivee MaoDonija!

Makedonija, zemja na ednakvosti, od vizijata na Slavko 255


Vesti od paranormalnoto, vtor del

ЗАПАДНИТЕ АГЕНТИ ЈА ПРИСЛУШУВААТ КИНА Zapadnite agencii za razuznavawe u{te od po~etokot na vekov sproveduvaat specijalni obuki za nivnite agenti so cel da ja prislu{uvaat na{ata veli~estvena zemja. Obukite se raznovidni i ponekoga{ bizarni. Vo eden od eksperimentite agentite se podu~uvaat na ekstra-senzorna percepcija, astralna percepcija, telekineza i sli~ni metodi... Telekinezata e osobeno opasna tehnika so koja zapadnite agenti gi krevaat na{ite teliwa od iljadnici kilometri dale~ina i gi prenesuvaat vo nivnite zemji so cel da ja uni{tat na{ata ekonomija. No, osven za prenos na teliwa, tie se slu`at so telekineza da gi doznaat i voenite tajni, da gi ukradat dr`avnite tajni dokumenti i sli~no. Vo eden takov obid na britanski agenti po gre{ka od rabotnata masa na drugarot Mao e ukraden pepelnik i slikata na negovoto semejstvo. Premierot na Anglija javno se izvini za ovoj incident i re~e deka pepelnikot ne bil kori­sten i deka viso~estvoto Mao ima prekrasno semejstvo, a vo vrska so vistinskite celi na „napadot” izjavi deka bile samo Телекинезата tajnite dr`avni dokumenti. е особено Drug incident povrzan so telekiопасна neza bil koga eden sto~ar od proтехника vincijata Tele Kina se razbudil na kau~ot na psihijatarot na Vudi 256


Alen, na Menhetn, dodeka Vudi Alen se razbudil na poleto so kravi vo Tele Kina. Sto~arot bil tolku zbunet zaradi slu~ajov, {to negoviot sleden film bil komercijalna i kriti~arska katastrofa, dodeka Vudi Alen zadovolno se predal na mirniot sto~arski `ivot, vo slobodno vreme pi{uvaj}i drami za selskiot kuklen teatar. Astralnata proekcija sozdava u{te pove}e problemi, poradi {to na{ata armija raboti na razvivawe na anti-astralno oru`je. S$ pogolem e brojot na semej­­­­stvata koi se `alat na zgolemuvawe na tro{ocite poradi hraneweto na astralnite posetiteli. „Tie se naedna{ tuka, bez najava, bez telefonski povik. A, se znae deka gostin ne se pre~ekuva bez ru~ek. Vakvite poseti navistina n$ izlo`uvaat na neplanirani tro{oci, Zapadnite agenti vo akcija

257


a da ne zboruvame za neprijatnostite ako astralniot gostin se pojavi vo nedela i ne sme vo sostojba da go poslu`ime.” Astralnite poseti­­­­te­ li se pojavuvaat i na ­­­­­ne­­­o~e­­ku­vani mes­­­­­ta. Eden se­­lanec se po­­`a­­­ lil de­­ka agen­­­­­­­tite od Tek­­sas namesto da gi vr{at nivnite za­­da­~i, do­­a­­­|aat tuka da ja­­vaat na kowi, bi­­kovi i druga sto­­ka. „Toa za niv e sa­­mo zabava, ne­­ma ni­­kakva vrska so razu­­­­­znavawe.” veli se­­lanecot. Kolku {to uspeavme da doznaeme, astral­­ niot turizam e vis­­ tin­­­ski ekonomski bum vo svetot nadvor od dobrata Kina. As­ tral­­­­nite turisti odat nasekade po sve­­­­tot i pravat s$ {to ne im e dozvoleno do­ma i ponekoga{ znaat da bi­­ dat vistinska napast i

da im predizvikuvaat se­­kakvi problemi na lu|eto. Taka kapitalizmot u{­­ te edna{ se poka`a ka­­­ ko neuspe{en vo koris­­ te­­weto na sopstve­nite pro­­najdoci za ne{­to dru­­go osven za za­bava i za­­gaduvawe na svetot. Da `ivee Mao, a nego­­ viot pepelnik i foto­­ grafija vedna{ da bidat vrateni!

Zapadnite agenti vo akcija 258


Ekonomija

Brodot „Ekonomija” isplovi Najgolemiot brod izgraden dosega, so cel da se premosti jazot pome|u klasite vo zapadnoto op{testvo, isplovi denes od pristani{teto vo Mi~igen. Vo vremeto koga ekonomijata e nestabilna i postoi u{te pogolem jaz pome|u bogatite i siroma{nite, nie se re{ivme da go izgradime ovoj brod koj treba da go preplovi svetot i da isprati poraka za slo`nost pome|u klasite. „Nie zavisime edni od drugi. Ne treba da se negirame.” Izjavi eden od patnicite. No, nabrzo po po~etokot na plovidbata se poka`a deka brodot e prenatrupan i deka poradi toa poleka po~nuva da tone. Patni­­ Бројот на cite bea izvesteni deka del od niv патниците }e mora da go napu{tat brodot. постојано се Najsiroma{nite prvi „dobroнамалуваше... volno” go napu{tija i se upatija na rekreativno preplivuvawe na 500 km otvoren okean. Potoa (verojatno od altruizam kon nivnite „bra}a po nema{tija”) skaknaa i siroma{nite. Brojot na patnicite postojano se namaluva{e, a brodot i ponatamu tone{e. Dojde redot na bogatite, no ni nivnoto ripawe vo voda ne donese podobruvawe. 259


Na kraj ostanaa samo najbogatite, koi nikako ne sakaa da go napu{tat brodot i na kraj brodot potona sos$ niv.” Raska`uva~: Ova e kraj na dene{nata bajka za socijalisti~kata mladina „Brodot i bogatite”. Za tie koi ne razbraa zo{to brodot potona, malo objasnuvawe. Najbogatite ja pravat ekonomijata na edna kapitalisti~ka zemja, poradi {to tie pove}e „te`at” od celiot narod zaedno. Dali nekoj znae {to trebalo da napravat za da ne potone brodot? Decata: Da gi frlat najbogatite vo more! Raska`uva~: Bra vo deca. Taka se gra­­­­di socijalisti~ka dr`ava!

Najnova nurka~ka moda vo bogatite krugovi

260


Turizam

NLO i Kina Denes, vo docnite ve~erni trijalist” kon nivnata ~asovi, bila zabele`ana planeta. pojava na NLO vo Kina. Od poslednite vesti doz­­ Ova ne e prva poseta na na­­vame: `itelite na Ka­ vakov objekt na na{ata pi­­talistka-beta, ne se zemja. Vsu{nost, vakvite von­­­­­zemjani, tuku zemjani poseti stanaa mnogu ~e­­­ sob­rani od pra`itelite sti, poradi povolnite na ovaa planeta pred 2.500 aran­­­`mani koi na{ata godini od anti~ka Grci­ja! zemja gi nudi na vonzem- @itelite na ovaa pla­­­­neta janite. bile voshiteni od gr~kite Tie se naj~esto mi- misli­­teli i re{ile nivnoroqubivi i ne pre~at. to op­{testvo da go uredat Mnogu ret­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­ko se slu~uvaat spo­­­red veli~estvenata gr~­ incidenti, kako na pr. ka demokratija. Na ~elo koga nekolku vonzemski na planetata gi postavile ligwi protestiraa na najmudrite, koi po pove}e pazarot za morski plodo- finansiski malverzacii vi ili koga `itelite na uspeale celoto bogatst­vo na planetata Kapitalistka- mnozinstvoto domo­rod­ci beta upatija peticija kon od ovaa planeta da go prefrna{ata vlada za ukinu- lat na smetkite na vidnite vawe na socijalizmot, no gr~­ki gra|ani i da sozdadat par-­ekselans ka­ tie bea nabrzo pitalizam, koj proterani i Нова посета gi sotrel si­­­­­­­te isplo­vija so на НЛО на Кина prirodni resu­ niv­niot vse­­ - Значајни сме rsi na ovaa pla­ lenski brod neta i ja dovel do na asteroiden и надвор од kolaps. jag­len „Indusпланетата. 261


O~ajni, baraj}i vtor dom, tie re{ile da se vratat na na{ata planeta i da zavladeat so nea. No, nivnata misija bila otkriena od na{ata vlada i spre~ena. Ete kako u{te edna{, vo intergalakti~ki merki, se doka`uva deka kapitalizmot e univerzalno destruktiven model na ureduvawe. Posledni vesti! Prvite doselenici od na{ata zemja se upatija so brodot „Socijalist� kon planetata Kapitalistka-beta i izjavija deka prvata zada~a koja }e ja ostvarat po osloboduvaweto na ovaa planeta od ugnetuva~kiot re`im na teroristot i diktatorot Sokrates Beta Maksius e da ja preimenuvaat planetata vo Socijalistka.

Prvite miroqubivi doselenici pristignuvaat! 262


Propaganda

BOB VO MRAVJALNIKOT Mravkata Bob be{e {okiran koga edno utro se razbudi i mu svetna deka ne e kako drugite mravki. „Jas ednostavno nemam sistem,” pomisli. S$ okolu nego ima{e sistem, ima{e cel, s$ se dvi`e{e vo edna nasoka, kako vodeno od nevidliva ni{ka. Mu se po`ali za toa na prijatelot Sem, no Sem re{itelno odmavna. „Ostavi go toa, }e ti mine.” Bob be{e o~aen. Mu se ~ine{e deka s$ {to pravi e tolku banalno {to gubi sekakva smisla. Sekojdnevnoto sobirawe hrana za da se prehranat mladite, na pri­­­ mer, ima{e smisla samo po sebe, no „{to koga i tie }e porasnat i }e sobiraat hrana za nivnite mladi i taka vo nedogled…” se pra{uva{e Bob. Kolku neprespani no}i Bob gi pominuva{e so te{ki misli, dodeka celiot mravjalnik brm~e{e od ‘r~eweto na negovite drugari. A koga spie{e, sonuva{e ... CNMS (Centralen Nevro-Ma{inski Sistem) Scena: Golema ma{ina-mravka so metalni facetirani o~i i milion mali kameri vpereni vo sekoj ~len na zaednicata, sledej}i go sekoe negovo dvi`ewe. Den: Inicijacija na mravkata Bob/231. „Gra|aninu Bob br.231/SK, tvojata zada~a e da gi izvr{uva{ naredbite na Centralnata Nevroma{inska uprava i da se pokori{ na tvoite zada~i do krajot na tvoeto postoewe.” 263


Bob go slu{a metalniot zvuk so uspan pogled. Kimnuva so glava i pod nego se otvora podot. Propa|a vo ogromna cevka, zavr{uvaj}i na kup so drugi mravki. Metalni race gi izvlekuvaat edna po edna i gi selektiraat: rabotni~ki, vojnici, neguvatelki na mladi, trutovi i taka natamu. Bob e svesen deka e kontroliran od centralniot robot, no ne mo`e da napravi ni{to vo vrska so toa. Sekoja nepo`elna misla e detektirana i nositelot na taa misla se kaznuva so {ok upaten direktno vo negoviot nerven sistem. Posle toa ne ni pomisluva{ na takvo ne{to...�

Mravjalnikot od ko{marot na Bob.

264


U{te eden ko{mar... Sem ne go razbira{e, nema{e nikoj drug na koj bi mo`el da mu se po`ali, nema{e so koj da se posovetuva, za{to nikoj drug ne be{e kako nego. „No, {to ako, site sme kako robotite od mojot son, svesni na svojata bedna i besmislena situacija, no nesposobni da smenime {to bilo?..” I taka Bob prodol`i da stanuva rano nautro, da odi na utrinska gimnastika, da pojaduva, da sobira hrana, da spie, da gi posetuva site za­­ dol­­`itelni kulturno-za­ bav­ni aktivnosti i da se tru­di so ni{to da ne se razlikuva od drugite ~lenovi na ovaa veli~estvena zaednica. No, mislite… mislite ne mo`e{e da gi kontrolira. „[to e toa {to n$ vodi vo `ivotot? [to n$ tera da staneme nautro i da go zapo~neme denot? Zo{to sobirame hrana, koga mo­­­­­­`eme da ja proizveduvame, pa taka nekoi od

nas mo`ebi i bi na{le vreme za ne{to drugo.” mu vele{e na Sem. „Budaletinke” (Sem be­ {e nekolku dena pos­tar od Bob i sekoga{ se od­ ne­­­suva{e kako roditel kon nego) „misli{ deka tie (tonot so koj Sem go izgovori toa “tie” be{e na granica na ~ujnoto) ne go znaat toa? Sekako deka se svesni na site tehnolo{ki napredoci vo svetov, si bil li nekoga{ vo Informati~kiot centar na na{ata podra~na edinica?” (Sem e novinar vo lokalniot vesnik na mravjata podra~na edinica, a tie dobivaat direktivi od centarot za informacii i nekoga{, edna{ ili dva pati, vo karierata imaat privilegija i da go posetat) Bob odmavna so glavata. „Ti ne si svesen {to ima vo svetot, Bob! No, nikoj ne go zasega toa, edin­­ stvenoto {to e bitno e informacijata da ne vleze vo mravjalnikot. Zatoa ne 265


mi zboruvaj za odgleduvawe hrana, Bob, go znam mnogu dobro toa, a {to e u{te pobitno i tie go znaat.” „Pa zo{to ne napravat ne{to vo vrska so toa?” Sem se nasmea „Ti kako da si od druga planeta! Zarem ne gleda{ {to se slu~uva sekojdnevno tuka? Kako misli{ deka }e funkcionira sistemov ako tie dozvolat sekakvi idei da se pletkaat vo glavite na nivnite rabotnici? Otsekoga{ si bil idealist Bob, no ne sum znael deka si i glupav…”

Bob kaj Kralicata Eden den go povikaa kaj kralicata. Toa be{e ne­vo­ obi~aen nastan. Da te povikaat kaj kralicata treba da bide{ zna~ajna mravka, ili barem da napravi{ ne{to zna~ajno, a Bob nema{e napraveno ni{to osobeno. „Rabotniku Bob,” re~e portparolot na kralicata, „te povikavme tuka da go razgledame tvojot slu~aj i da re{ime {to ponatamu so tebe. O~igledno e deka tvoeto odnesuvawe ne e vo soglasnost so protokolot na harmoni~niot Mravjalnik, a za tvoite misli da ne zboruvame!” Bob se {trekna, zarem e mo`no Sem da go izdal!? „Ima{ dva izbori. Smrt ili progonstvo, {to e pak ramno na smrt, za{to niedna mravka ne mo`e da op­ stane sama.” Bob ne mo`e{e da veruva {to slu{a, toa be{e tolku nenadejno, tolku neo~ekuvano, no nekoj del od nego kako da znae{e deka toj mig nekoga{ }e dojde i zatoa go prifati edinstvenoto ne{to {to otsekoga{ go posakuval - slobodata!

266


Slobodniot Bob I taka mravkata Bob se najde vo svetot na neograni~enite mo`nosti, svet vo koj mo`e{ da odi{ po koj pat saka{, namesto po patot na hranata ili po patekata koja nekoja druga mravka ti ja obele`ala. Bob be{e sloboden da odi kade {to saka. Po petnaesettina minuti, otkako be{e pretepan od eden bumbar, ograben od edna p~ela i ismean od eden skakulec, slobodata i ne mu se ~ine{e tolku veli~estvena, no prodol`i ponatamu za{to nema{e kade da odi nazad. Taka se najde vo Holinsektvud. Svetla od site strani, mo`nosti nasekade, glamur i sjaj... Nabrgu najde rabota kako ~ista~. Bidej}i be{e mravka i mu nema{e ramen vo rabotata, brzo napreduva{e i uspea da stane li~en asi­­ stent na eden pro~uen akter.

Eden od na~inite na koi pripadnicite na `ivotinskiot vid “lu|e� u`ivaat vo podobnostite na moderniot `ivot. 267


Edna{ akterot se razbole i ne se pojavi na snimaweto. Re`iserot be{e vo panika. Rokot se nabli`uva{e a negoviot glaven akter se vitka{e vo negovata prikolka od bolki i povra}a{e na pet minuti. Bob ja naseti negovata {ansa. Kone~no bessonite no}i pominati so scenarioto vo race }e se isplatat. „Jas gi znam site repliki na gospodinot [on Skakulecot.” Site go poglednaa za~udeno. Re`iserot be­ {e vo nedoumica, no nema{e izlez. Re{i da se obide. Go maskiraa Bob da li~i na [on i po~naa so snimawe. Bob be{e pri­ roden talent. I taka po~na negovata filmska kariera. Pari, slava, prijateli, obo`a­va­­ teli, skapi koli, golemi ku}i, zabava, hrana i pijaloci kolku saka{ i se {to mo`e{ da posaka{ vo `ivotot. Bob uspea, a ako veruva{ vo de­mo­ kratijata, kapitalizmot i slobo­ data, }e uspee{ i ti. Izlezi od mravjalnikot i vlezi vo slobodniot svet na SAD (Super Atraktivni Dr`avi).

268

Popolni ja aplikacijata za dr`avjanstvo prilo`ena na vtoriot list i stani sloboden!


Dragi ~itateli, vidovte so kakvi podli metodi se slu`at na{ite neprijateli da ja zatrujat na{ata mladina. Ovaa „basna za deca” e konstruirana vo labora­ toriite na agencijata za razuznavawe na SAD i e polna so skrieni kodirani poraki koi gi teraat na{ite deca da se odnesuvaat buntovni~ki, da pu{taat kosa i da se obleku­ vaat nepristojno, da ne gi po~ituvaat roditelite i avtoritetite i da posakaat da zaminat vo zemjata na la`na sloboda. Drugari, ve povikuvam da go sopreme ova. Objasnete im na va{ite deca za {tetata od vakvata propaganda. Reagirajte, spre~ete, otstranete! Za Mijao i tatkovinata! (reporterot koj po gre{ka napi{al Mijao be{e kaznet so zatvorawe vo vre}a so 30 besni ma~ki) Novata generacija mravki terminatori od sonot na Bob so misija da se vratat vo minatoto i da go ubijat voda~ot na otporot (pred da stane toa) i taka da go porobat mravja{tvoto.

269


Reporta`a

AVTOSTOPER NIZ SVETOVITE ZA KINEZI Stanica 1: Rajot na Zemjata Povelete vo Kina, rajot na zemjata! Razbudete se so pesnata na slaveite i rajskite ptici, otkrijte ja va{ata, kako od majka rodena, golotija, str~ajte se kon nebesno sinata voda i ripnete vo nea. Po plivaweto izlezete na pla`ata i koga }e vi se prijade, pru`ete ja rakata do najbliskoto drvo i op! Jadewe. Potoa spiewe i taka sekoj den... do beskraj.

Prviot robot napraven spored li­­­kot i deloto na Prviot ~ovek 270


Do beskraj? Da, tokmu taka, bidej}i vie ste Adams Ki, prviot ~ovek vo rajot nare~en Zemja, na mestoto kade nastanuva civilizacijata - Kina. Ovoj hedonisti~ki rajski ostrov plovi osameno vo vselenata so negoviot edinstven `itel i nikoj ne mo`e da napravi ni{to vo vrska so toa. Ili mo`e?

Stanica 2: Pekolot? Do “dobriot ostrov” ima i eden “lo{ ostrov”, poln so vulkani, koi plukaat ogan i izdi{uvaat ~ad, a vo podno`jeto na tie vulkani `ivee eden ~ovek tolku lo{ {to polo{ ne ste videle. Negovoto ime e Xorx Lo{ K’Olo{. Lo{iot Olo{ doznavaj}i za pristignuvaweto na negoviot kom{ija sripuva od osve`itelnata bawa od sulfurna kiselina i vedna{ po~nuva da smisluva plan kako da go pridobie i izmami.

Stanica 3: Ra|aweto Eden den, tokmu vo migot koga Adams Ki se pra{uva{e dali da si gi istegne nozete do moreto ili da si ja protegne rakata do grankata {to tolku primamlivo mu nudi cre{i, se pretnuva i niz glavata kako molwa mu pominuva pra{aweto: “Do koga!? Mora da ima kraj, neli? A {to ako nema, do koga bi mo`el da izdr`am vaka, sigurno ne ve~no?..” I toga{ zapo~nuvaat problemite. Prvo zrak svetlina, potoa blesok i Adams Ki se najde vo svetot. I prvata misla mu be{e: “[to mi treba{e da izleguvam od toploto bezgri`no izobilie!” (Podocna taa re~enica stanuva lozinka pri sekoe navleguvawe na sekoj nov ~ovek vo svetov.) 271


Da, toj be{e prviot, a po nego dojdoa mnogu drugi, i toj smeta{e deka zaradi toa e navistina poseben. No, tatko mu Haos Ki i majka mu Kosmos Ki, ne mislea taka i zatoa sekoj od niv si trgna po svojot pat i go ostavija sam, ili mo`ebi mislea deka toj e tolku poseben {to ednostavno ne mu trebaat roditeli. Postoi i treta teorija, koja veli: Kosmos i Haos ne mo`at nikoga{ da prestojuvaat na isto mesto i vo isto vreme, za{to toa bi dovelo do kolaps na univerzumot, no edna{ vo istorijata na vremeto (i prostorot) takvo ne{to se slu~ilo i kako posledica od toa vselenata ne bila uni{tena, tuku bil sozdaden ~ovekot (na{iot ~ovek). Psihoanaliti~arite velat deka poradi ova prviot ~o­­­­ vek e sostaven od dve sprotivstaveni sili, kreativen i uni{tuva~ki potencijal koj ili }e go uni{ti svetot ili }e sozdade nov raj na zemjata. So toa se soglasuva i Frojdovs Ki, velej}i deka taa tendencija za vra}awe kon rajot e Edipovski kompleks koj kulminira so ubistvo na tatkoto – Haos i obedinuvawe so majkata – Kosmos.

Stanica 4: Nirvana (Come As You Are) Razbravme deka prviot ~ovek ima neverojaten potencijal da go sozdade i uni{ti univerzumot so svoite misli. I {to pravi toj so taa svoja edinstvena sposobnost? Prvo, se dere kako lud. Vtoro, kenka kako razgaleno deti{te. Treto, kaka i se mo~ka vo ga}i. ^etvrto, i finalno, ja sfa}a su{tinata na univerzumot i svoeto bitie (vo paket, so specijalen popust) i dostignuva Nirvana! Kone~no, na{iot lik e sre}en, ~ist entitet na kul energija i ekstaza. Se nao|ame vo vozot Raj [angaj – 272


Ekstazi Peking. “Sega ja gledate Orionovata maglina, levo od vas, vo tretiot kvadrant od gore, koordinati 95-67, nare~ena „majka na galaksiite”, no toa vas ve}e ne bi trebalo da vi zna~i mnogu” veli vodi~ot, a prijatna smea ja opfa}a dru`inata sre}ni individui oslobodeni od ma~niot proces na povtorno i povtorna reinkarnacija. No, na{iot ~ovek, za `al po nekoi 200 svetlinski godini e isfrlen od dru`inata, za{to vodi~ot doznava deka se raboti za primordijalniot ~ovek, a toj spored Ustavot na Vselenata od nultata godina od novoto singularno vreme, nema pravo na nirvana (“Nirvana” mo`e da slu{a kolku saka), dodeka site lu|e od svetot ne ja do`iveat, pa toj posleden }e go zavr{i procesot so toa {to }e se rascveta na neboto vo prekrasen do`d od mikro-fluorescentni ~esti~ki, vo dotoga{ neviden ognomet od boi, kakov Amerikijancite ne bi mo`ele ni da go zamislat… Za `al toga{ ve}e }e nema koj da go vidi, osven negoviot sosed Xorx Lo{ K’Olo{, koj }e ostane da vladee so prazniot svet, {to }e bide negovata kazna za mileniumite seewe zlo na planetata Zemja i okolnite svetovi.

!

ana

v Nir

t tan ORBI TR

Ins

K ELE -TREK ! K [O koj dom e Za s lno! o Pov

273


Stanica 5: Doni Ma}ea, mitska zemja Taka na{iot ~ovek go vra}aat na svetov i zapo~nuva borbata pome|u negovata `elba da se oslobodi i stravot na K’Olo{, deka }e ostane sam bez du{i za izma~uvawe. Toa e ve~na borba koja se odviva na mitskoto voeno igrali{te - Doni Ma}ea. Tamu Adams Ki sozdava prva civilizacija poznata na ~ove~kiot rod... Pominuvaat u{te nekolku iljadnici godini i s$ u{te ima mnogu neoslobodeni du{i. No, zo{to Adams Ki sozdaval lu|e, ako sakal da gi oslobodi od krugot na `ivotot? Odgovorite sledat, vrzete se!

Stanica 6: Epilog Prviot ^ovek a.k.a Pretsedatelot na Planetata Zemja e stra{en gad koj si poigruva so ~ove~kite `ivoti zaradi sopstveni nere{eni problemi so roditelite. Toj e razgaleno deti{te i pla~ko, no ako go ka`eme ova glasno, otide glavata! Hard-Kor Policijata na Zborovite i Delata e nasekade. Samo ako te fatat vo takov muabet, }e is~ezne{ kako nikoga{ da ne si postoel. Ete, takvi se vremiwata denes. @iveeme vo strav i deluvame pretpazlivo. Ma}ea Doni e damne{no minato, denes po­ stoi edna svetska dr`ava, a taa e bo`ja, postoi eden Gospod, a toj e Хард-Кор Pretsedatelot, a ti probaj da ne полицијата veruva{ vo nego, ako smee{! Veна Зборовите lat deka toj e naslednik na Prviи Делата е ot ~ovek, poto~no, toj e klon sozнасекаде. daden od epidermalnata kletka od 274


amebovidnata ko`a na na{iot pratatko i toj apsolutno ne se {eguva! Nikoj ne veruva vo toa, site znaeme deka Prviot ~ovek e odamna umren, ubien vo zaverata protiv nego i ~ove{tvoto, no site sme prinudeni da veruvame vo toa. Edna religija, eden gospod, edna dr`ava, eden ~ovek! Mono-mono-mono-homosapiensizam, pobogu! Velat deka postoele vremiwa koga ne bilo taka, Ma}ea Doni, surogat kolevkata na prvata civilizacija, taa koja go odgleda prviot ~ovek kako da e nejzin sin, taa koja go zarodi svetot, taa koja go skara. Vremeto na izobilie i filozofijata na qubovta kon `ivotot, za{to e posleden, so koja bea hraneti generacii naslednici na Prviot ^ovek be{e uni{tena vo eden den! “Baraj pove}e!” “Zadovoli ja tvojata `ed!” “Seks!Seks!Seks!” bea slogani koi potsvesno bea emitirani vo svesta na gra|anite na ovaa prosvetitelska meka, koja stana poro~na slika i prilika, na koja site se ugledaa i koja site ja posakaa. I narodite se skaraa, vojni zapo~naa, za pove}e, za u{te `edni! I {to se slu~i? „Slobodno, nema ni{to da ti bi­de!” Promotiven plakat na kam­­­pa­­­­wata za samopovreduvawe i sa­mo­ uni{tuvawe, potpi{ana od vladata na Pretsedatelot na Pla­­netata Zemja.

275


Eden ~ovek stoe{e zad toa - idniot Pretsedatel na planetata Zemja. Koj e toj navistina, ne znaeme, no znaeme deka direkciite gi dobival direktno od Xorx Lo{ K’Olo{, koj mu se javil po telefon, vo son. No, postoi i druga teorija. Da re~eme deka ne postoi nikakov Pretsedatel, tuku deka povtorno se raboti za Prviot ^ovek. Da re~eme deka ~ovekot se obiduval da gi spasi lu|eto, ete znaeme kolku ve}e vreme nanazad, no nikako ne uspeal, za{to tie s$ pobrzo i pobrzo se razmno`uvale. I ete mu zdodealo i re{il da iscenira edna takva situacija koja }e go uni{ti ~ove~kiot rod. No, toga{ se ra|a “posledniot ~ovek”, poslednata nade`. I toga{ nastanuva noviot revolucioneren, genijalen slogan: “Ne praveweto e majka na revolucijata!”

Doktor Mengeme i negovite asistenti-klonovi, sproveduvaat eksperimenti vrz lu|e, vo slu`ba na Pretsedatelot.

276


Stanica 7: Finalna Destinacija “Ne praveweto e majka na otporot!” be{e re~e­ ni­­­­­cata koja gi oslobodi lu|eto od tiranijata na Potro{uva~kata Vojna koja {to zavladea so svetot kon krajot na dvaesettiot vek. Sedete doma. NE pravete ni{to. Ne mrdajte, ne kupuvajte, ne gledajte, ne pravete ni{to i }e bidete oslobodeni. I taka be{e. Toa be{e migot na prerodbata koj od revolucijata na ne kupuvaweto, go odvede ~ove{tvoto vo komunisti~ka revolucija i kone~no }e go donese vistinskiot i edinstveniot zaslu`en voda~ - Mio Mao! Prviot ~ovek, Lo{ K’Olo{ i drugite popatni likovi se gubat vo lavirintite na istorijata. * * * Ovaa burna istorija na svetot e so sre}en kraj, no ne dozvoluvajte toa da ve opu{ti, ne zaboravajte „Ne praveweto pravi ~uda!”

„^itaj za istorijata, spoznaj, ceni!” 277


Epilog

REPORTA@A OD KINESKIOT MRAVJALNIK Kaj veledrugarot Formao Na{iot specijalen reporter Diego Buwuel vo emisijata „Ne & ka`uvajte na majka mi kade sum”, hit serijal vo koj toj gi posetu­ va najopasnite i najegzoti~nite mesta vo svetot, vo dene{nata emisija }e go poseti mravjalnikot na vidot socijalni mravki Kinus Formikanus. Negovata vozbudliva reporta`a ja prenesuvame vo celost.

Na telefon, so tato i mama, koi se ubedeni deka Diego e na seminar vo sosednoto grat~e. 278


Prv pat se zainteresirav za svetot na mravkite koga go snimav mojot film „Andaluziska mravka� zaedno so mojot kolega, umetnikot El Salvador Aqende Dali. Toga{ soniv son deka vo rakata imam stotici mravki i re{iv toa da go stavam na celuloid. I eve, mnogu godini potoa, se nao|am vo svetot na gigantskite mravki Kinus Formikanus, so populacija pogolema od ~ovekovata, kolosalni gradbi i socijalna organizacija na koja mo`e da pozavidi celiot ~ove~ki rod. No, dosta muabet, da premineme na akcija. Prvata sredba so ovie ~udni su{testva me potseti na raskazot Metaformoza na pisatelot Fakfa, raskaz za transformiraweto na celata populacija na ostrovot Formoza vo gigantski mravki. Se rakuvavme, poto~no na{ite race gi doprea nivnite ~lenkovidni vlaknesti i leplivi ekstremiteti, po {to po~uvstvuvav potreba da go olesnam ru~ekot vo najbliskata grmu{ka. Dodeka go pravev toa, go naslu{nav muabetot pome|u dve Kinus mravki za toa kolku gadni i fizi~ki neprivle~ni sme nie, ~ove~kite su{testva. Vedna{ potoa ni gi zavrzaa o~ite i ni upatija nekolku prijatelski udari po glava, objasnuvaj}i ni deka toa e za na{e dobro (ako go doznaeme patot do nivnata civilizacija }e mora da n$ podgotvat za pojadok vo sulfurna kiselina, sekako vkusna zakuska za niv, no prili~no nezgodna rabota za na{ata ko`a). Koga se razbudivme, pred nas, vo kralski stol sede{e legendarniot drugar Formao, opkru`en so garda od mravki-vojnici, podgotveni na sekoe nepromisleno dvi`ewe da odgovorat so molnevito otkinuvawe glava na potencijalnata opasnost.

279


„Mo`ete da mu postavite nekolku pra{awa na veledrugarot Formao, po~nete” ni pora~a kralskiot sovetnik. „Koja e va{ata uloga vo ovaa imperija, drugar Formao?” „Nie go preferirame izrazot drugarstvo, po~ituvani posetiteli,” so iznenaduva~ki prijaten i vesel glas re~e onoj koj nie (zaedno so celata populacija za Zapadnata hemisfera) go smetavme za stra{en monstrum. I, na u{te pogolemo na{e ~udewe, site prisutni {tom go slu{naa zborot „drugarstvo” po~naa da peat: „Vo svetot postoi edno carstvo, vo nego vladee drugarstvo, vo nego s$ e ubavo, vo nego s$ e ne`no, vo nego site se smeeme!” zavr{ija so gromoglasna smea. Vi vetuvam deka ne sum videl voedno pogroteksna i poiskrena scena vo `ivotot. Tie navistina veruvaa vo toa. Drugarstvo, prokleto drugarstvo be{e nivnata filozofija! Sakav da go pra{am Formao dali toa drugarstvo podrazbira Veledrugar koj e nad drugite i koj mo`e da gi prinuduva na rabota i da im sudi koga i kako saka, no go ripnav pra{aweto pomisluvaj}i na supata od moja ko`a so koja prethodno mi se zakanija. „No, da vi odgovoram na pra{aweto,” re~e Formao, so nasmevka na nevino mravjo dete vrz negovoto lice. „Jas imam edna misija - da proizvedam {to e mo`no pove}e jajca od koi podocna }e se razvijat zdravi drugari koi }e Во светот rabotat za zaedni~koto dobro. постои едно Sekoj tuka ima rabota i nevraboцарство, во tenosta e apsolutna nula!” izнего владее javi toj, re~isi piskaj}i na posдругарство ledniot zbor.

280


Samata pomisla deka od toa su{testvo izleguvaat jajca koi podocna stanuvaat vozrasni mravki me natera povtorno da go ispraznam ostatokot pojadok, ovoj pat vrz kralskiot tepih. Mravkite koi n$ pre~ekaa nadvor me poglednaa i potoa duhovito dodadoa deka izgleda ~ove~kiot rod ima obi~aj ~esto da si ja prazni utrobata i deka toa e nekoj na{ vid smeewe ili iska`uvawe radost. Nie, za da izbegneme nepriliki, se soglasivme i site kolektivno si gi ispraznivme utrobite, na {to mravkite gromoglasno se smeeja. „Vie, lu|eto, ste interesen vid. Ponekoga{ ste navi­ stina umni, no ne nau~ivte nekoi osnovni raboti. Va{ite op{testva se vistinski primer na al~nost, egoizam i sueta. Ne nau~ivte da delite i da spodeluvate. Mo`ebi nikoga{ i nema, za{to vie, po priroda, ste al~ni su{testva. Tokmu zatoa ja dozvolivme ovaa poseta, da go vidite na{eto veli~estveno op{testvo i da nau~ite ne{to od nas. Podgotveni li ste za pro{etka?” Na{iot hor na zgrozeni individui se sozema od probata na „Rigoleto” i be{e podgotven za pate{estvieto vo vnatre{nosta na mravjalnikot. Veledrugarot Formao

281


Vo vnatre{nosta Se smestivme vo vozilo koe nalikuva{e na vozovite od luna parkot na stravata i u`asot i trgnavme. Na{iot vodi~, so mehani~ki glas, zboruva{e: „Ova e rodili{teto. Od va{ata desna strana gi gledate rabotni~kite dadilki kako se gri`at za potomstvoto.” Poljana prekriena so beli top~iwa se prostira{e do kade {to ni dopira{e pogledot. Dadilkite zabrzano odea od edno do drugo jajce, gi ~istea, ranea, prenesuvaa. „Zabele`uvate deka dadilkite gi nosat mladite od mesto na mesto. Toa se slu~uva nekolku pati dnevno: nautro gi nosat do povr{inata, kade {to e najtoplo; a potoa koga nadvor stanuva pretoplo, povtorno gi nosat podolu kade e poladno. Tie pravat s$ za da gi odr`at optimalnite nivoa toplina i vla`nost potrebni za pravilen razvoj na potomstvoto. Za vreme na `e{kite branovi ili su{a, rabotni~kite se zdru`uvaat vo „brigadi” i tr~aat nasekade prenesuvaj}i voda od usta vo usta i na kraj vrz yidovite i podot na gnezdoto. Dadilkite, isto taka, se gri`at za higienata, ~istej}i gi jajcata so sopstvenite fungicidni i antibiotski izla~uvawa za da gi ubijat parazitite.” prodol`i mehani~ki na{iot vodi~, kako da sme vtorooddelen~iwa. Vo me|uvreme zadremav i otkako laden mlaz voda me izbawa od glava do petici, so nasmevka na liceto prodol`iv da go slu{am monotoniot glas. „Na{ite sobira~i na hrana ja predavaat hranata na dadilkite, koi gi hranat mladen~iwata, no ne sekoe podednakvo. Vo zavisnost od koli~estvoto hrana koja }e ja izedat tie stanuvaat rabotnici, vojnici, sobira~i 282


ili, vo krajna linija, naslednici na veledrugarot Mao.” Ona {to me za~udi vo ova (osven toa {to neodo­­ livo me potsetuva{e na selekcijata individui vo romanot „Ostar orev” na Aldoz Haks Li) e toa kako vo ova op{testvo na prividna ednakvost i drugarstvo, celiot sistem e zasnovan na kasti. Mojot um, vospitan vo duhot na demokratijata, pravoto na izbor, verbata vo mo`nosta za uspeh na sekoja individua, nezavisno od nejzinoto poteklo. Sekoj Amerikanec mo`e da stane milijarder, pretsedatel, kosmonaut, svetski prvak, samo ako se trudi, samo ako veruva, i ne zavisi od toa kolku hrana mu davaat negovite roditeli. Naprotiv, koli~estvoto hrana koe Amerikanecot go vnesuva vo svoeto telo e obratnoproporcionalno so negoviot ekonomski i `ivoten uspeh...

Mravjo op{testvo 283


Na{iot voda~ go zasili tonot, zabele`uvaj}i deka negovite u~eni~iwa izgubile koncentracija: „Va{iot vid misli deka e tooolku poseben!! Vie mislite deka se ra­ zlikuvate od drugite vidovi spored sposobnosta da ja menuvate okolinata spored svoite potrebi, namesto da se prilagoduvate na nea. Golema rabota! Nie go izmislivme napredniot lov, zemjodelstvoto, sto~arstvoto milioni godini pred ~ovekot...” E, navistina mi be{e dosta. Mojata ~ove~ka i amerikanska gordost be{e povredena. Re{iv malku da gi razmrdam rabotite. „Navistina se naslu{av s$ i se{to! A, kako toa, ve molam, vie ste go izmislile zemjodelstvoto i sto~arstvoto?” pra{av so cini~en ton, na {to voda~ot podgotveno odgovori: „Ne samo {to nie neguvame posevi od gabi vrz lisjata na rastenijata, tuku i gi za{tituvame istite so prirodni antibiotici i simbiotski bakterii. A na{eto sto~arstvo gi koristi rastitelnite vo{ki poradi vi{okot medena rosa koja tie ja izla~uvaat. Na{ite fabriki za medena rosa se sostaveni od stotici rastitelni vo{ki koi ni obezbeduvaat hrana i zgolemuvawe na populacijata pove}e otkolku samo da lovime.” Nemav komentar, se ~uvstvuvav nemo}no. Posakav ovoj naduen monstrum da go pratam tamu kade {to pripa|a - vo mravjiot pekol. I, kako nekoj da gi ~ita{e moite misli, vozot naedna{ so silno ~kripewe zastana. Potoa sledea vikotnici, pukotnici, kr{ewe, vikawe... i s$ se stemni.

Ние го измисливме ловот, сточарството, земјоделството... - Веледругарот Формао

284


Kaj Mravkata Bob Maglata okolu mene popu{ta{e i prvite zraci svetlina dopiraa do mene. Bev vo nekoja prostorija {to potsetuva{e na bunker. Do mene sede{e mojata neguvatelka, pripadni~ka na `enskiot rod mravki, koja so nejzinite groteksni race gi neguva{e moite rani. „Kade se nao|am?” „Na sigurno.” Toa bea edinstvenite zborovi koi gi slu{nav pred povtorno da se onesvestam. Koga se razbudiv po vtor pat, ve}e se ~uvstvuvav podobro. Vo prostorijata ima{e nekolku Kinus mravki. Me nabquduvaa so interes. „Kako se ~uvstvuva{?” „Za{emeteno... {to se slu~i?” „Te spasivme.” „Od koj?” „Od tiranite, la`govcite, ubijcite, feudalcite... od svetot na ropstvo i sizifovska rabota... ete od kade.” „Ne razbiram?” „S$ {to slu{a{e, za uspehot na mravjata populacija, za na{eto sovr{eno op{testvo, za na{ata sre}a... se e laga! Nie sme porobeni od roboti, site tie se tie bes~uvstvitelni ma{ini, na ~elo so Formao. I {to e najtragi~no, nie gi sozdadovme... za {to? Za da rabotime za niv, gradej}i go nivniot sovr{en svet.

285


Tie kontroliraat s$ - na{eto potomstvo, na{iot `ivot, na{eto vreme, na{iot svet.” „Koi ste vie?” „Jas sum mravkata Bob, a ova se moite soborci. Nie sme buntovnicite, progoneti od svetot na mravkite i bezumieto, zaedno so tebe i tvoeto poznavawe na demokratskite bore~ki ve{tini, nie }e ja soborime tiranijata na Formao.” „Zo{to jas?” „Ka`i mi, kakov televizor ima{ doma” „Zatoa {to ti si toj.” „Neo...” „Koj?” „Hm... a fri`ider i {poret?” „Izbraniot, Neo.” „Pa... Neo.” „No, jas ne sum Neo?” „Gleda{, toa se signalite koi ti gi ispra}a tvojata potsvest. Si gi ~uvstvuval, dlaboko vnatre vo tebe, sekoj pat koga si kupuval bela ili crna tehnika ne{to zatreperuvalo... toa e toa, Neo!” Ne znaev {to da re~am, no so sekoj zbor kako da im veruvav s$ pove}e na ovie ~udni buntovnici. No, bez da razmislam, od mene izblikaa zborovite.

Mravkata Bob 286


„Zo{to da ne! Po |avolite, zo{to da ne im pomognam? Zarem sekoj ne zaslu`uva demokratija, pravo na izbor, sre}a, supermarketi i morbidna debelina, krediti koi gi vra}a do smrt i nepotrebni aparati po doma, Fejsbuk namesto vistinska komunikacija, zafrknato golem ramen LCD televizor, ma{ini za perewe, muzi~ki sistemi, elektri~ni no`evi, ceda~i i otvora~i, dom so 6 spalni i 4 bazeni, gara`a so 3 koli, debeli deca na koi nema da im posvetuva vreme, za{to ednostavno go nema, rabotej}i za kompanija koja `ivee gazej}i vrz trupovite na rabotnicite, i, ne zaboravajte supermarketi, mno{tvo, mno{tvo ne{ta koi ne vi trebaat, no sepak }e gi imate, sekoj den, se pove}e... korporacii koi vladeat so svetot, biznis, pari, odano~uvawe ci­ gari, odano~uvawe jaglerod dioksi, odano~uvawe voda i vozduh, demek dvi`ewe za za{tita na sredinata, samo pari, pari, pari, i, sekako, zabava, zabava, zabava, sekoj den, vo sekoj mig, na ekranite na{ite soni{ta, na{ite `elbi, ona {to go posakuvame i `iveeme... edno svetsko carstvo, edna imperija na zabavata i smeata... Zo{to da ne!?”

Moite hrabri no­ vi prijateli i so­ borci me gu{naa i zaedno trgnavme vo borba, vo borba za za~uvuvawe na zabavata i hedonizmot.

Da `ivee zabavata!

Ние сме бунтовниците прогонети од светот на мравките и безумието. Заедно со тебе, Нео, и твоето познавање на демократските боречки вештини, ние ќе ја собориме тиранијата на Формао. 287



Branko Prqa e roden vo Saraevo vo 1977 godina. Od 1990 godina `ivee i raboti vo Skopje. Se zanimava so grafi~ki dizajn i pi{u­vawe; ima u~estvuvano na pove}e grupni izlo`bi i performansi. Osnova~ e na edinstveniot elektronski konkurs za lite­ratura vo Makedonija, Elektrolit i na nezavisnata organizacija za Kreativen aktivizam pre­ku parodija, kritika i alegorija, Kapka. Ima objavuvano vo zemjava i vo stranstvo.

Ovaa kniga e sostavena od: Tri prethodno objaveni publikacii, Vesti vo zemjata na ~udata (2005) Vesti od svetot na parite (2006, objavena kako “Parite se otepuva~ka”) Vesti od podzemjeto (2007, objavena kako “Vesti od podrumot na baba mi”) ^etvrtata publikacija, Vesti od Kina e dosega neobjavena.