Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016
(predvsem gasilke veselice). Turistično najbolj obiskan je Kravji bal – tradicionalna prireditev, ki obuja tradicijo prihoda živine s planin (Slike 31). Slike 31: Prireditev Kravji bal v Bohinju
Vir: Turizem Bohinj
2.5 Popis in ovrednotenje ekosistemskih storitev v Bohinju Vrednotenje ekosistemskih storitev zahteva ocenitev strokovnih izhodišč uravnavanja: plinov, podnebja, (naravnih) motenj, vode; oskrbe z vodo; kontrole erozije in zadrževanja sedimentov; nastajanja prsti; kroženja hranil; obdelave odpadkov in odpadnih vod; oprašitev; biološke kontrole; zavetišč; proizvodnje hrane; surovin; genskih virov; rekreacije; kulture; ter prepoznavnosti krajine (ki ni uvrščena v seznam ekosistemskih storitev); ki lahko pomenijo dobrobit za širšo regijo in celo državo251.
Neprisotnost industrije v Bohinju potrjuje dejstvo, da ni potreb za uravnavanje plinov. Vpliv na podnebje je skorajda nemogoč, večji problem predstavljajo morebitne naravne motnje (npr. plazovi ali poplave) in erozija zaradi naravnih pojavov. Občina Bohinj izvaja protipoplavno zaščito na vodotokih. Razsežnost plazov, usekov in padanje kamenja se rešujejo sproti. Zaradi malo vrtnih in njivskih površin so nastajanje prsti, kroženje hranil in oprašitve pomembne predvsem v gozdovih, sadovnjakih, na travnikih in pašnikih. Čebele in drugi opraševalci v Bohinju dobro opravljajo svojo vlogo. Obdelavi odpadkov in odpadnih voda (skrb Režijskega obrata Občine Bohinj) se posveča še premalo pozornosti. V zadnjem času se uvaja bolj intenzivno ločeno zbiranje odpadkov. Problem odpadkov se pojavlja v višje ležečem alpskem prostoru, kjer upravniki planinskih koč in domov odvažajo odpadke v dolino. Podoben problem je na planinah, kjer kmetije same poskrbijo za odvoz.
Proizvodnja hrane je v Bohinju zaradi dolge zime, nadmorske višine in podnebnih značilnosti, izjemno nizka. Stari posevki (kot npr. gojenje ajde, pšenice idr. žit) so le redko prisotni (genski viri). Zato pa se ponovno obuja znano bohinjsko vrsto koruze 'trdinka', imenovana tudi turšca (temno rdeče, bakrene, pisane barve – Sliki 32), ki je bila včasih glavna sestavina tradicionalne domače bohinjske jedi - bohinjskih žgancev252. Njeno majenje253 – ličkanje obujajo danes kot tradicionalno prireditev. Bohinjska cika - bohinjsko govedo ni pravo
251
Žujo, Jasmina in Gregor Danev. Uporaba metod za vrednotenje ekosistemskih storitev na varovanih območjih narave. 2010, str. 65-84. 252 Arh et al. Bohinjski žganci, Turistična raziskovalna naloga OŠ Janeza Mencingerja. januar, 2008. 253 Majiti (ličkati) koruzo pomeni, da se koruznim storžem odtrga perje, pusti se le dva ali tri, ki se jih potrebuje za spletanje v kite (vir: http://www.foto-bohinj.com/majenje-lickanje-koruze/, 3. 6. 2012).
74