Blejske novice - oktober 2021

Ane bukvice, iz tih se ti mladi inu preprosti Slovenci mogo lahku v kratkim času brati navučiti.

Primož Trubar

10

Blejske novice ISSN 2536-3700, oktober 2021

Gradbeno dovoljenje za kolesarsko povezavo Bled–Bohinj Za izgradnjo kolesarske povezave Bled–Bohinj je Upravna enota Radovljica 13. oktobra izdala gradbeno dovoljenje. Za nami so danes poleg gradbenega dovoljenja tako že uspešno prebrodeni izzivi priprave investicijske in projektne dokumentacije ter pridobitev sredstev iz Dogovora za razvoj regij, trenutno pa se pripravlja že razpisna dokumentacija za objavo razpisa. Občini sta skupaj z investitorjem, Direkcijo RS za investicije, v zadnjih dveh letih vložili veliko napora ne le v samo traso kolesarske povezave, ki je s tehničnega vidika izjemno zahtevna v etapi skozi Sotesko, ampak tudi v dogovore in pridobivanje mnenj in soglasij s strani soglasodajalcev ter ostalih deležnikov.

XXVeč na strani 6

2

Aktualno

Drage občanke, spoštovani občani, Sredi oktobra je ob Belem jezeru na avstrijskem Koroškem potekalo srečanje turističnih občin, vključenih v združenje Alpski biseri, ki si prizadevajo za trajnostno mobilnost. Slovenijo v združenju kot dober primer zastopata občini Bled in Bohinj, s katero nas v tem trenutku povezuje več prometnih projektov. Na prvem mestu je izgradnja prepotrebne kolesarske povezave. Veseli me, da sva z bohinjskim županom z državo podpisala pogodbo o financiranju izgradnje, le nekaj dni kasneje pa je ta državni projekt dobil gradbeno dovoljenje. Zraven so Slovenske železnice na področju potniškega prometa začele uvajati izboljšave tudi na z njihove strani skoraj prezrti bohinjski progi, katere turistični in s tem gospodarski potencial se že predolgo podcenjuje.

H koncu gre izgradnja mostu v Piškovci, ki smo ga uspeli postaviti skupaj z Občino Žirovnica. Enotno nastopamo tudi z občinama Gorje in Radovljica, saj moramo združiti vse moči in doseči boljšo zaščito vodnega vira Ovčje jame. Uredba, ki se na tem področju spreminja, namreč predvideva gnojenje travnikov takoj za ograjo, ki ščiti zajetje, kar ni nesprejemljivo. Ovčje jame so poglavitni vir pitne vode za več deset tisoč ljudi, sploh v turistično najbolj obiskanih mesecih.

Proračun Občine Bled za prihodnji dve leti je v javni razgrnitvi. Vsak občan lahko poda svoje pripombe in predloge, malo

naprej pa boste našli anketo o projektih, ki ste jih predlagali občini v izvršitev.

Vseh predlogov ne moremo uresničiti, nekateri so že zajeti v občinskih planih, nekaj pa je takih, ki jih bomo z veseljem realizirali skupaj.

Ko je bila ta številka Blejskih novic že v tisku, je Turizem Bled podelil nove certifikate v projektu Blejski lokalni izbor. Čestitke vsem, ki so ga prejeli. Ponosen sem na občanke in občane, ki se zavedajo, da je lokalnost projektov, vpetost hišnih idej in domačega znanja izjemno pomembno pri stikih z novodobnimi turisti. Ti v veliki večini ne iščejo več hiš s pozlačenimi kljukami, pač pa domove, kjer jih na pragu počaka nasmejan obraz, ki svojemu gostu ponudi tisto, kar ima, zna in ceni tudi sam.

31. oktobra bomo praznovali dan reformacije. Na Blejskem gradu smo skupaj z mag. Leonom Novakom, škofom evangeličanske cerkve v Sloveniji, odkrili spominsko ploščo Primožu Trubarju, ki je tu prespal na poti z nemškega ozemlja na slovensko. Umetnino akademskega kiparja Mirka Bratuša je priskrbel Zavod za kulturo. Vidite jo na naslovnici, še bolje pa bo, da na kak lep jesenski dan obiščete grad in si jo pogledate na kraju samem.

Morda ne veste, da imamo blejski občani prost vstop na grad. Več o Trubarju in razburkanem času reformacije in protireformacije na Bledu sem napisal na naslednjih straneh.

1. november je dan spomina na vse, ki jih ni na žalost ni več med nami. Tako nas je pred kratkim zapustila gospa Jožica Pazlar, dolgoletna tajnica Turističnega društva Bled in prostovoljka Rdečega križa. Že z mojim dobrosrčnim županskim predhodnikom, Jožetom Antoničem, sta skupaj s sodelavkami Rdečega križa obiskovala in priložnostno obdarovala naše najstarejše občane ob njihovih okroglih obletnicah. Njeni v Blejskih novicah objavljeni povzetki življenja generacije, ki je največ pripevala k našemu blagostanju, bodo nekoč še dragocen zgodovinski vir.

Trenutno zdravstveno stanje v državi teh obiskov ne priporoča, zato se jubilantom opravičujem, saj jim lahko voščim le po pošti ali po telefonu.

Karseda lepe jesenske dni vam želi

::: vaš župan, Janez Fajfar

Blejske novice 10 (ISSN 1855-4717) - Ustanovitelj in izdajatelj: Občina Bled, Cesta svobode 13, 4260 Bled, tel. 04 575 01 00, www.e-bled.si, e-pošta: obcina@bled.si. Pravice izdajatelja izvaja: Antus Jesenice. Odgovorna urednica Romana Purkart, uredniški odbor: Nuša Poljanec, Alojz Ropret. Lektoriranje: Mateja Erman Repe. Izid: 29. 10.

2021. Časopis izhaja v nakladi 3.500 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini Bled. Priprava za tisk, tisk in distribucija: Antus Jesenice. Elektronski naslov uredništva: blejskenovice.bled@gmail.com. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Časopis sodi med proizvode, za katere se obračunava 9,5 % DDV (Ur. l. RS št. 89/98). Blejske novice so vpisane v evidenco javnih glasil pod zaporedno številko 1720 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno št. 436. Trženje oglasnega prostora Antus Jesenice, 04 586 51 30, info@antus.si.

Naslednje Blejske novice izidejo 26. 11. 2021, prispevke sprejemamo do 17. 11. 2021 na: blejskenovice.bled@gmail.com

Poziv k podaji predlogov za imenovanje sveta zavoda Javnega zavoda Turizem Bled Dne 16. 10. 2021 je bil uveljavljen Odlok o preoblikovanju Turizma Bled, zavoda za pospeševanje turizma Bled, v Javni zavod Turizem Bled.

Nov svet zavoda se imenuje v roku 4 mesecev od uveljavitve odloka.

Svet zavoda sestavljajo:

- štirje (4) člani predstavniki ustanoviteljice; - dva (2) člana predstavnika zainteresirane javnosti s področja turizma; - en (1) član predstavnik delavcev zavoda.

S tem razpisom podajamo poziv za podajo predlogov za:

a) štiri (4) člane predstavnike usta noviteljice; b) dva (2) člana predstavnika zainte resirane javnosti s področja turizma. a) Na spletni strani Občine Bled je objavljen poziv k podaji predlogov kandidatov za člane sveta zavoda Javnega zavoda Turizem Bled. Kandidati morajo izkazati izkušnje in poznavanje področja turizma. b) Predstavnika zainteresirane javnosti imenuje Občinski svet Občine Bled na predlog zavezancev za plačilo turistične takse v Občini Bled. Predlogi se na podlagi javnega poziva podajo za: - enega (1) predstavnika iz sfere hotelirjev oz. turističnih podjetij na Bledu, - enega (1) predstavnika iz sfere sobodajalcev na Bledu.

Oba predstavnika zainteresirane javnosti po metodi večine prejetih glasov izvolijo na sestanku, ki ga skliče zavod.

Prosimo vse zainteresirane, da podajo predloge kandidata/ke za člana sveta zavoda Javnega zavoda Turizem Bled skupaj s priloženim soglasjem kandidata in navedbo izkušenj oziroma iz katere interesne sfere prihaja kandidat. Predloge s soglasji posredujte na naslov občine: Cesta svobode 13, Bled ali po elektronski pošti na naslov: obcina@bled.si. Rok za oddajo predlogov je do vključno 18.

11. 2021. Vabljeni k oddaji predlogov.

Volilni sestanek bo v ponedeljek, 22.11.2021, ob 17. uri v Festivalni dvorani Bled. Podrobnosti bodo objavljene na poslovnih straneh Turizma Bled.

::: Občina Bled, Javni zavod Turizem Bled

Aktualno

3

Primož Trubar na Blejskem gradu Tri tedne pred letošnjim dnevom reformacije nam je v prisotnosti prvega moža slovenske evangeličanske cerkve, škofa mag. Leona Novaka, končno uspelo tudi uradno odkriti novo spominsko ploščo Primožu Trubarju, vsaj po moje za usodo Slovencev najpomembnejšemu gostu Blejskega gradu vseh časov.

Na spodnjem grajskem dvorišču nas je pred ročno tiskalnico, ki jo je pred dvajsetimi leti postavil prav sam, pozdravil mojster Janez Rozman. Tu sprejema obiskovalce vseh stanov in od vsepovsod. Na samo njemu dani način jih kot nekakšna reinkarnacija Primoža Trubarja seznanja z začetki slovenske tiskane besede, za katero se moramo zahvaliti prav slovenskemu protestantskemu (luteranskemu) gibanju. Mojster Janez rad pove, da se je v juniju 1561, na 14. dan potovanja iz Tübingena v Ljubljano, v gostilni Cuznar v Podkorenu ustavil Primož Trubar. Gostilničar je na Blejski grad poslal sla z novico o prihodu že tedaj slavnega in le s strani državne in visoke cerkvene oblasti, ne pa tudi od deželne in dobrega dela ljudstva, nezaželenega avtorja prvih dveh slovenskih tiskanih knjig. Na gradu je tedaj letovala turjaška grofica Marija Kristina, žena Herbarda von Auersperga (Turjaškega), novi veri naklonjenega kranjskega deželnega glavarja in hkrati zakupnika blejskega gospostva. Izjemnemu gostu naproti je poslala tri konjenike, ki so uglednega »oporečnika« nato pospremili na grad, kjer ga je gostoljubno sprejela. Naslednji dan ga je po pridigi prevzel prav tako od nove vere ves prevzet grof Moritz von Dietrichstein, zakupnik sosednjega radovljiškega gospostva, ga povabil v Radovljico na kosilo in ga nato pospremil na Brdo pri Kranju …

Blejsko gospostvo je bilo od l. 1004 v lasti knezoškofov in Briksna na današnjem južnem Tirolskem. Zaradi velike oddaljenosti so ga bili prisiljeni upravljati s pomočjo posrednikov, ki so imeli sedež na Blejskem gradu. Sorazmerno veliko območje je obsegalo ozemlje današnje blejske, bohinjske in žirovniške ter deloma jeseniške in radovljiške občine. Čeprav je posestvo veljalo za enega najlepših in najbogatejših na Kranjskem, se naravnim nesrečam ter verskim nesoglasjem nemirnega 16. stoletja tudi tu ni dalo izogniti. Najprej je l. 1509 močan potres do tal podrl grad, naslednji dve leti pa je razsajala kuga. V sklopu velikega slovenskega kmečkega upora, boja »za staro pravdo« l. 1515, se Blejci niso uprli briksenskim knezoškofom, njihovim fevdalnim gospodom, temveč radovlji-

škim meščanom, ker so našim podjetnim kmetom preprečevali trgovino in obrt, kar naj bi bila izključna pravica meščanskega stanu. Za kazen so kot vsi podložniki na Kranjskem zato še dolgo plačevali puntarski davek. Leta 1536 je udar strele močno prizadel že skoraj na novo pozidani grad, v naslednjih dveh letih pa so posestvu s požigom polj in gozdov veliko škodo prizadejali Turki. Leta 1542 je toča uničila skoraj ves pridelek, kar je ostalo, pa so pobrali roji kobilic. Zaradi neke epidemije na Jesenicah l. 1572 so blejsko gospostvo popolnoma zaprli, celo podrli most čez Savo Dolinko. V letih 1583 in 1584 je Bohinj prizadela strahovita povodenj. Še bolj kot vse našteto pa je ta nehvaležni čas z nastopom Martina Lutra razburkal razkol v cerkvi. Protestantsko gibanje se je širilo s področja oglejskega patriarhata in se hitro razmahnilo po vsem Kranjskem.

Od vsega hudega utrujenim tlačanom se je obljubljala odprava davkov, tlake in desetine. Težko se je preživljala tudi nižja duhovščina, še največ pa si je od zmage protestantskega gibanja obetalo plemstvo. Rimskokatoliška cerkev bi poleg verske oblasti izgubila tudi obširna ozemlja in premoženje, česar se plemstvo seveda ne bi branilo. T. i. deželni stanovi, ki jih je sestavljalo domače plemstvo, so se kot deželna vlada na Kranjskem postavili na stran protestantov. Državna oblast, na čelu katere je bil tedaj nadvojvoda Karl v Gradcu (l. 1580 je med drugim ustanovil kobilarno v Lipici), in briksenski knezoškofje kot lastniki blejskega gospostva pa so prevladi protestantov seveda odločno nasprotovali. Na blejskem koncu se je protestantsko ali luteransko gibanje krepilo že od l. 1548 naprej. K novi veri je pristopil domači župnik Krištof Fašang, ki je okrog sebe zbral kar tisoč dvesto pripadnikov. Podobno je bilo v Bohinju, v Zasipu in v Lescah, kjer je deloval znameniti spreobrnjeni župnik Peter Kupljenik. Novi blejski katoliški zakupnik grof Lenkovič, ki je bil kot njegov že odstavljeni predhodnik, luteranski grof Turjaški, hkrati tudi kranjski deželni glavar, je s podporo briksenskega knezoškofa in nadvojvode Karla delovanje obeh pridigarjev prepovedal. Blejski si je našel zatočišče na Grimščah na Rečici, ki niso spadale pod Briksen, leški pa pri Dietrichsteinih na begunjski graščini, kjer sta na veliko nejevoljo katoliške strani delovala še nekaj let, dokler ju niso dokončno pregnali.

Katoliški strani je bil trn v peti še posebej Peter Kupljenik, ki so ga l. 1595 na Cvetnem trgu v Rimu celo zažgali na grmadi.

To je bila kazen za zelo hude nasprotnike,

na istem kraju so pet let kasneje zažgali Giordana Bruna … Kljub hudim kaznim in grožnjam, da bodo luterani z gospostva dokončno pregnani, se je nova vera hitro širila. Sovraštvo med pripadniki stare in nove vere je bilo vse hujše, prihajalo je celo do medsebojnega mučenja, škode na poljih ipd. Briksenski odposlanci in celo sam ljubljanski škof so prepričevali blejske odpadnike, naj se vrnejo k stari veri, pa še to ni kaj dosti zaleglo. Da bi se že pregnani protestanti lahko vrnili na svoje domove, so deželni stanovi na Bled poslali v bojih s Turki proslavljenega vojskovodjo Adama Ravbarja, ki je v Lescah zbral vojsko kakih dvesto mož, na drugi strani pa sta Blejskem gradu briksenska odposlanca zbrala svojo, predvsem iz Bohinjcev sestavljeno vojsko. Do oboroženega spopada na koncu k sreči ni prišlo, saj je obveljala volja najvišje, državne oblasti.

Posestva najbolj trdovratnih upornikov so ocenili, jim izplačali odškodnino in v končni fazi l. 1589 triintrideset velikih kmečkih družin z Bleda za vedno pregnali. Največ jih je bilo iz vasi Grad – kmetje Finžgar, Legat, Korošec, Kosmač in Krevljič ter krojač Valter in kovač Masali, z Rečice Pretnar in Rogač, z Ribnega mlinar Pretnar, Terpinc in Krištofelc iz Bodešč, Jernejc s Kupljenika. Nekaj povratnikov v katoliško vero je moralo obljubiti zvestobo knezoškofu, če pa bi se ponovno spreobrnili, bi jim odvzeli kmetijo in zaplenili vse premoženje. Morebitni povratniki iz pregnanstva ali novi luteranski prišleki so morali računati z visoko kaznijo.

Kje so našli zatočišče, ne vemo zagotovo. Sam predvidevam, da na Koroškem, kjer je precej krajev, ki imajo v nazivu »Windisch«, kar je v tedanji nemščini oznaka za Slovence. Pri naseljih, ki so še danes večinoma evangeličanska, lahko sklepamo, da so potomci teh nesrečnih pregnancev, če pa so katoličani, je bržkone govora o staroselcih.

V blejskem gospostvu sta tako počasi zavladala spet red in mir, kar pa brez odločnega posredovanja nadvojvode Karla ne bi bilo mogoče.

::: Janez Fajfar

4

Aktualno

V nastajajočem Medgeneracijskem centru Vezenine Bled tudi dnevno varstvo za starejše Dnevno varstvo za starejše je oblika institucionalnega varstva, namenjenega posameznikom, ki še ne potrebujejo zahtevne zdravstvene nege in stacionarne oskrbe.

Namenjeno je ljudem, starejšim od 65 let. Sodi med oblike varstva, ki so uporabniku prijazne, saj ne predvideva zapustitve domačega okolja v celoti, ampak povezuje oboje: "ostati doma" in "biti varen in oskrbovan" v času odsotnosti svojcev.

To pomeni, da se uporabnik dnevno vrača domov.

V Medgeneracijskem centru Vezenine Bled bo dnevno varstvo za starejše izvajal

Dom dr. Janka Benedika. Storitve bodo v prvi vrsti namenjene občanom Bleda.

V primeru prostih kapacitet bo varstvo mogoče tudi za starejše prebivalce ostalih občin. Dnevno varstvo za starejše bo predvidoma na voljo od ponedeljka do petka med 7. in 16. uro. V okviru dnevnega varstva za starejše je uporabnikom zagotovljena socialna oskrba in varstvo ter zdrava prehrana, ki vključuje tudi dietne menije.

Uporabniki bodo sočasno lahko koristili tudi programe, ki se bodo odvijali v Medgeneracijskem centru Vezenine Bled

(programi Ljudske univerze Radovljica) in širili svoja obzorja z obiskom knjižnice v 2. nadstropju centra.

Z namenom, da bi bili programi oblikovani v skladu s potrebami potencialnih koristnikov dnevnega varstva za starejše, vas prosimo, da izpolnite kratko anketo, in sicer najkasneje do 30. 11. 2021. Oddate jo lahko fizično ali jo pošljete po pošti na naslov Občina Bled, Cesta svobode 13, 4260 Bled. Anketa je objavljena tudi na spletni strani Občine Bled (https://www.e-bled. si/) oz. na spletnem naslovu: https:// forms.gle/8EQkgmtRPNv5BUCHA.

1. Kolikokrat tedensko bi koristili storitev dnevnega varstva? (storitev se izvaja ob delavnikih) 1- do 2-krat tedensko

2- do 3-krat tedensko

5-krat tedensko

Takšna storitev me ne zanima.

6 do 8 ur

8 ur ali več

2. Koliko ur bi preživeli v dnevnem varstvu?

2 do 4 ure

4 do 6 ur

3. Katere dejavnosti bi bile za vas najbolj zanimive? (obkrožite lahko več odgovorov) gospodinjske aktivnosti

vaje za spomin

ročna dela

bralne urice

pevske urice

telovadba

sprehodi

družabne igre

predvajanje video vsebin

tematske delavnice (pust, velika noč ipd.)

4. Ali bi v okviru storitve koristili tudi prehrano? da, zajtrk

da, zajtrk in kosilo

da, kosilo

Ne želim koristiti prehrane.

5. V primeru, da se udeležujete drugih aktivnosti v MGC Bled, ali bi bili zainteresirani pri nas koristiti storitve prehrane (kosilo)? da, zagotovo

mogoče

Ne želim koristiti prehrane.

6. Ali bi nam želeli sporočiti še kaj? Pobude, vprašanja, ...

Za vaše sodelovanje se vam najlepše zahvaljujemo. ::: Občina Bled

Aktualno

Mobilna aplikacija ARikli

Nezadržno se približuje 200-letnica Riklijevega rojstva. Zaradi svetovne slave in pomembnosti opravljenega prispevka k razvoju blejskega turizma bi si veliki pionir naravnega zdravljenja nedvomno zaslužil, da 14. februarja 2023 v njegov spomin to pomembno obletnico tudi primerno počastimo.

Prav s tem namenom se pripravlja kar nekaj idejnih zasnov dogodkov, s katerimi bomo življenje in delo Arnolda Riklija dostojno predstavili tudi v širšem evropskem prostoru.

Medtem ko je v preteklosti dokumentiranje v muzejih potekalo analogno, so se z razvojem informacijsko-komunikacijskih tehnologij in dokumentacijskih programov začeli procesi digitalizacije kulturne dediščine. Številne lokalne turistične organizacije so se v svoji zavezanosti h glavnim vrednotam, kot je predvsem zeleni trajnostni razvoj in valorizacija naravne in kulturne dediščine, usmerile tudi k strmenju k digitalni transformaciji v dobrobit turističnih destinacij. Močne spodbude na tem področju zagotavljajo tudi različne evropske in nacionalne smernice.

Tako je bilo v okviru razpisa Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo za vodilne destinacije 2020–2021 potrjenih tudi 31 projektov s ciljem, da se pri vsakem digitalizira vsaj tri elemente nepremične kulturne dediščine in iz tega razvije nov turistični produkt v rangu »petzvezdičnega doživetja«, t. i. Slovenia

Unique Experience. Pomembnost javnega razpisa se kaže tudi v izredno visokem zastavljenem cilju, saj naj bi »Slovenija postala vodilna država v Evropi, ki bo s sistematičnim digitalnim inoviranjem kulturne dediščine ustvarila unikatna turistična doživetja«. Sam projekt »Digitalnega inoviranja kulturne dediščine MGRT« se je uvrstil med finaliste prestižne nagrade ECTN Awards 2021 v kategoriji Digitalizacija trajnostnega kulturnega turizma v smeri razvoja pametnih destinacij. Podelitev nagrad je bila 22. oktobra v Atenah, v sklopu 14. Evropske konference o kulturnem turizmu na tematiko »Obnova evropskega turizma skozi kulturo, dediščino in ustvarjalnost«, kjer je bil projekt uvrščen na drugo mesto. Prvo mesto je bilo v ostri mednarodni konkurenci presenetljivo podeljeno mariborski obnovi in digitalizaciji stare vinske hiše.

Prav vsi 3D-modeli kulturne dediščine bodo v letu 2021 v Sloveniji umeščeni na nacionalni spletni portal za digitalizirano kulturno dediščino, ki ga bo skupaj z zunanjim izvajalcem izdelalo ministrstvo, posledično pa bodo dostopni tako turistom kot strokovni turistični javnosti, kreativnim industrijam, vključeni bodo v mednarodne portale kulturne dediščine in predani v nacionalne arhive, kar odraža veliko pomembnost zastavljenega projekta mobilne aplikacije ARikli. 16. septembra je bila v okviru turističnega posveta »Slovenski turizem po soočenju s pandemijo covid-19« na 53. MOS-u v Ce-

lju predstavljena celotna zasnova projekta in tudi nekateri digitalizirani primeri dobre prakse, kjer smo lahko na enem od osmih prikazov videli tudi digitalizirano podobo Riklijevega spomenika na Straži.

Kot so lahko nekateri obiskovalci ob jezeru opazili, se je sredi septembra na Blejski promenadi zaključila razstava, kjer se je poleg kronološkega pregleda najvažnejših dogodkov iz Riklijevega življenja predstavil tudi drzen projekt Turizma Bled, da v okviru odobrenega javnega razpisa digitalizacije kulturne dediščine digitalizira najvažnejše enote, povezane z Arnoldom Riklijem in pripravi aplikacijo ARikli, ki bo kmalu dosegljiva tudi na spletni strani www.bled.si.

Projekt Turizma Bled DIGIRIKLI BLED predstavlja “začetek sistematičnega pristopa k razvoju in oblikovanju novih unikatnih doživetij z digitalnim inoviranjem kulturne dediščine. Glavni cilj je v razvijanju celovitega produktnega koncepta dediščine Arnolda Riklija, ki bo predstavljal podlago za razvoj edinstvenih, zelenih, butičnih doživetij, prilagojenih željam in interesom glavnih ciljnih skupin gostov …”. Tako bodo v moderni aplikaciji ARikli pred nami ponovno oživeli nekateri Riklijevi zdraviliški objekti ter nekdanje poti do svetlobno zračnih parkov (Riklijev vrh, Greben za Pasjim hrbtom – Arnoldove višave, Ženski hrib Hom ...). Vzorec Riklijevih vegetarijanskih receptov pa nas bo seznanil z jedmi, ki so se nekdaj stregle v njegovem znamenitem zdravilišču.

Zaradi narodne in zgodovinske pomembnosti je bila sedanja »Riklijeva podrtija« leta 1991 proglašena za kulturni spomenik. Sedaj se tako kot nekdaj njen lastnik kljubovalno upira zobu časa, a žalostno in nezadržno propada … Virtualni prikaz Riklijevega Zdraviliškega salona v mobilni aplikaciji ARikli bo za vse uporabnike in zanamce ohranil originalno podobo tega nekdaj tako imenitnega objekta.

Z uradno razglasitvijo vključitve kolonije zračnih ut ob jezeru v atmosfersko zdravljenje leta 1873 se je Riklijevim pacientom predstavila komfortna verzija nenavadne namestitve z vsem funkcionalnim razkošjem tistega časa. Od skupno 44 ut v dveh kolonijah se na žalost do danes ni ohranila nobena.

Mobilna aplikacija ARikli nas bo v virtualnem 3D-pogledu vrnila v preteklost ter nam nazorno pričarala edinstveni primerek nekdanje Riklijeve zračne ute pod farno cerkvijo. S postavitvijo obeležja na leseni vremenski hišici v Zdraviliškem

5

6

Aktualno

parku se je v imenu večine Blejcev Rikliju le priznala pionirska vloga pri razvoju organiziranega turizma na Bledu. Mobilna aplikacija ARikli nas bo virtualno varno popeljala do tega pomembnega spomenika.

Riklijev spomenik na Straži je bil leta 2001 obnovljen pod nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine in ga lahko sedaj v vsem sijaju že skoraj dve desetletji zopet občudujejo številni domači in tuji pohodniki.

V mobilni aplikaciji ARikli nam bo ta pomemben spomenik nedvomno zasijal še v svetlejši luči. Na nekdaj svetovno zna-

no 'stezo Riklijeve čudežne ozdravitve' na Straži danes spominja le še razbita spominska plošča z vklesano letnico 1884 ter v gotici vklesana črka R sredi zavitega kroga, ki simbolno upodablja Riklijevo pot oz. »postajo svetlobno zračnih kopeli 'Riklikulm', namenjeno uporabi šibkejšim gospodom«. Tako nas bo nova mobilna aplikacija ARikli sedaj varno vodila po slikoviti Straži in nekdanjih Riklijevih bosonogih stopinjah.

Tudi na grebenu za Pasjim hrbtom nad Poljšico pri Gorjah, na kraju, ki bi ga morali brez dvoma slaviti kot ustanovni kraj atmosferike, nas mobilna aplikacija

ARikli po nekdanji Riklijevi stezi zopet popelje do nekdaj tako priljubljenega in znamenitega »svetlobno zračnega parka za krepkejše gospode«. Še posebno nas bo razveselilo nekaj originalnih receptov iz vegetarijanske kuharice z recepti jedi, pripravljenih prav za vsak dan v letu, ki jo je Rikli spisal leta 1872 v Trstu.

Kako se nam bo v »posebnem turističnem doživetju« predstavil sam naravni zdravilec Arnold Rikli, pa v Turizmu Bled še vedno skrbno čuvajo kot posebno skrivnost.

::: Vojko Zavodnik

Gradbeno dovoljenje za kolesarsko povezavo Bled–Bohinj

Za projekt izgradnje kolesarske povezave Bled–Bohinj, za katerega si na Bledu in v Bohinju prizadevamo že nekaj let, je Upravna enota Radovljica 13. oktobra 2021 izdala gradbeno dovoljenje. Za nami so danes poleg gradbenega dovoljenja tako že uspešno prebrodeni izzivi priprave investicijske in projektne dokumentacije ter pridobitev sredstev iz Dogovora za razvoj regij, trenutno pa se pripravlja že razpisna dokumentacija za objavo razpisa. Občini sta skupaj z investitorjem, Direkcijo RS za investicije, v zadnjih dveh letih vložili veliko napora ne le v samo traso kolesarske povezave, ki je s tehničnega vidika izjemno zahtevna v etapi skozi sotesko, ampak tudi v dogovore in pridobivanje mnenj in soglasij s strani soglasodajalcev ter ostalih deležnikov.

Kolesarska povezava med Bledom in Bohinjsko Bistrico z vidika trajnostne mobilnosti predstavlja eno izmed strateških kolesarskih povezav obeh občin in Gorenjske. Tako Občina Bled kot tudi Občina Bohinj sta sprejeli Celostni prometni strategiji, s katerima sta začrtali vizijo trajnostne prometne politike. V skladu z obema strategijama je oblikovanje pogo-

jev za izkoriščanje potencialov kolesarjenja opredeljeno kot eno od strateških stebrov nove prometne politike občin Bled in Bohinj, kot eden ključnih ukrepov pa je v obeh strategijah izpostavljena prav kolesarska povezava med obema zaposlitvenima in turistično-gospodarskima središčema, Bledom in Bohinjsko Bistrico.

Trasa povezave je razdeljena na odseke in etape:

1. Odsek 1: Bled–Obrne, ki vključuje 4 etape, in sicer: a. Etapa 1: Mačkovec–Bled, b. Etapa 2: Mačkovec, c. Etapa 3: Mačkovec–Bohinjska Bela, d. Etapa 4: Bohinjska Bela–odcep Obrne.

2. Odsek 2: trasa skozi sotesko, ki vključuje 7 etap, in sicer: a. Etapa 1: Obrne nadvoz, b. Etapa 2: Obrne–soteska, c. Etapa 3: Most soteska–servisna cesta ob železniški postaji, d. Etapa 4: Servisna cesta ob ŽP–obračališče HE, e. Etapa 5: Obračališče HE–podvoz pod železniško progo (mimo galerije ŽP), f. Etapa 6: gozdna cesta,

g. Etapa 7: most čez Savo Bohinjko (Mokri log).

3. Odsek 3: soteska–Bohinjska Bistrica (predmet uveljavljanja sofinanciranja).

Celotna trasa kolesarske povezave znaša 19.944 m, pri čemer je dolžina prvega odseka 5.888 m, drugega odseka 5.097 m in tretjega odseka 8.959 m.

Vrednost projekta, ki vključuje gradbena dela, projektno tehnično in investicijsko dokumentacijo, informiranje ter nadzor z inženiringom, je ocenjena na preko 16 mio EUR. Občini Bled in Bohinj sta pretežno turistični občini, zato sta prometni sistem in tudi dnevna migracija prebivalstva zelo odvisna in obremenjena z individualnim motornim prometom, ki ga dodatno generira turistični obisk. Obe občini sta na podlagi sprejetih strategij aktivno pristopili k preobrazbi tradicionalnega »motoriziranega« prometnega modela k bolj trajnostni prometni politiki. Kolesarska povezava Bled–Bohinj je velik korak k temu cilju.

::: Rok Prešern, Občina Bled

Aktualno

Podpisana pogodba za kolesarsko povezavo Bled–Bohinj Državni sekretar Aleš Mihelič je z županom Občine Bled Janezom Fajfarjem in županom Občine Bohinj Jožetom Sodjo podpisal sporazum o sofinanciranju ureditve kolesarske povezave Bled–Bohinj.

Vrednost sporazuma je več kot 17,8 milijona evrov, od tega bo Ministrstvo za infrastrukturo prispevalo dobrih 11,5 milijona evrov. Izgradnja kolesarske povezave bo zaključena leta 2023.

Državni sekretar Mihelič je ob podpisu sporazuma izrazil zadovoljstvo, da je končno prišlo do podpisa ter pričakovanje, da bo v najkrajšem možnem času prišlo tudi do začetka del. "Trajnostna mobilnost, med drugim tudi kolesarjenje, je visoko na lestvici prioritet Ministrstva za infrastrukturo. V sofinanciranje infrastrukture za kolesarje namenjamo zna-

tna sredstva ter spodbujamo načrtovanje in izvedbo celovitih projektov na državni ravni. Kolesarska povezava med dvema turističnima biseroma bo ponudila velik potencial za razvoj turizma, večjo varnost za vse udeležence v prometu ter dodano vrednost za celotno regijo," je dejal državni sekretar. Župana Občine Bled Janez Fajfar in Občine Bohinj Jože Sodja sta se ob podpisu sporazuma zahvalila Ministrstvu za infrastrukturo in poudarila, da bo kolesarska povezava med Bledom in Bohinjem prispevala k razvoju zelenega trajnostnega turizma v regiji ter k varnosti kolesarjev, saj bodo ti preusmerjeni z zelo prometne regionalne ceste na novo kolesarsko stezo, so sporočili z Ministrstva za infrastrukturo.

Janez Fajfar pravi, da »je nesprejemljivo, da sta bili obe občini toliko časa brez varne kolesarske povezave, saj sta obe zavezani trajnostnemu razvoju.«

Dr. Danica Purg: Vsak voditelj je odgovoren ne le za svoje podjetje, ampak tudi za razvoj celotne družbe držav. Že od začetka sem imela vizijo šole kot mednarodne institucije s profesorji z najboljših poslovnih šol s celega sveta in mednarodnimi udeleženci.

Mreža IEDC-diplomantov, tistih, ki so zaključili daljše programe, danes šteje že 5.499 članov iz 75 držav, od teh je 1.465 MBA-diplomantov in 11 doktorandov.

Alumni klubi delujejo v 16 državah.

Ena izmed osrednjih tem razvoja na več področjih, tudi na poslovnem, je trajnostni razvoj. Kako ga vpletate v svoje učne procese?

IEDC – Poslovna šola Bled letos praznuje 35 let obstoja. Kakšni so bili pravzaprav začetki šole, so se takratni in zdajšnji cilji, ki jih imate pred seboj, razlikovali?

IEDC – Poslovno šolo Bled sem ustanovila leta 1986 na Brdu pri Kranju kot eno prvih poslovnih šol v Srednji in Vzhodni Evropi, ki se je ob prelomu tisočletja preselila na Bled. Šola je bila ustanovljena z namenom profesionalizacije menedžerskega poklica. Na začetku je bil poudarek na funkcionalnih znanjih in spoznavanju zakonitosti tržnega gospodarstva. Danes pa se osredotočamo na razvoj voditeljstva in menedžerjev, da bodo znali motivirati in inspirirati svoje zaposlene, delovati v skladu z največjimi etičnimi standardi, poslovati globalno in zgraditi zaupanje med delodajalcem, zaposlenimi, potrošniki oz. strankami ter ostalimi deležniki.

Komu je šola namenjena danes, kdo so vaši študentje?

Od ustanovitve do leta 2021 se je na šoli izobraževalo več kot 94.000 menedžerjev in bodočih menedžerjev iz 100

Eno izmed glavnih poslanstev IEDC – Poslovne šole Bled je izobraziti odgovorne voditelje, ki bodo vodili poslovanje na drugačen način. Vsak voditelj je v bistvu odgovoren ne le za svoje podjetje, ampak tudi za razvoj celotne družbe. V tem smislu so trajnostni razvoj, umetnost in voditeljstvo v povezavi z etiko in vodenjem podjetij trije glavni stebri našega izobraževalnega procesa.

Smo ena prvih šol na svetu, ki je v svoj program vključila vsebine, vezane na družbeno odgovornost in trajnost.

Predmet poslovna etika smo tako kot ena izmed prvih menedžerskih šol na svetu vključili kot obvezen predmet na podiplomskem študiju menedžmenta MBA, že leta 1993. A zgolj vključevanje tovrstnih predmetov vsekakor ni dovolj, temveč se moramo truditi, da se trajnostne vsebine, načela in vrednote upošteva in integrira v celoten študijski program.

To je namreč edini način, da dosežemo tisto, kar je zares pomembno, to pa je, da pri študentih vzgajamo trajnostni način razmišljanja. Na naši šoli deluje-

ta od leta 2008 Coca-Colina katedra za trajnostni razvoj, od leta 2018 pa Inštitut WISE (World Institute for Sustainability and Ethics in Rising Economies). WISE je globalni inštitut za trajnostno in etično delovanje v rastočih gospodarstvih. Sedež ima na Bledu, regijske prostore v Kölnu, na Kitajskem in v Afriki, v kratkem pa se širi tudi v Rusijo, Južno Ameriko in Indijo. Ustanoviteljice inštituta so štiri mednarodno znane poslovne šole: IEDC –Poslovna šola Bled, Slovenija; Poslovna šola v Kölnu, Nemčija; Poslovna šola Univerze v Stellenboschu, Južna Afrika; Nacionalni inštitut za inovacije v menedžmentu na Univerzi Zhejiang, Kitajska.

Delovanje WISE inštituta podpirata tudi NLB in Luka Koper, ki sta tudi ustanovna člana inštituta.

Kakšna je po vašem mnenju prihodnost izobraževanja, kakšna znanja bodo potrebna čez 10, 20 let?

V prihodnosti bodo imele večjo vlogo veščine, kot so navdih, inspiracija, intuicija, čustvena inteligenca in odprtost za velike, nove ideje. V bistvu gre za ravnotežje med visoko tehnologijo in velikim vplivom intuicije in inspiracije. Temu večkrat rečem razmerje med »high-tech« in »high-touch«. Da bi imeli več časa za tisto drugo, torej »high-touch«, moramo imeti več pomoči napredne tehnologije.

Podjetja bodo morala storiti veliko več za razvoj in obstanek talentiranih ljudi pri njih. Strateško planiranje kadrov bo postalo najpomembnejši izziv za vodilne in mlajši bodo pomagali starejšim pri učenju digitalnih spretnosti, starejši pa bodo

7

8

Aktualno

postali bolj cenjen kader zaradi svojih izkušenj in intuicije.

Pri nas na IEDC – Poslovni šoli Bled se trudimo, da bi razvili intuicijo pri študentih in jih prek metafore umetnosti naučili poslušati, opazovati, čutiti.

Naša šola je umetniška galerija in imamo lepo zbirko več kot 150 umetniških del.

Potreba po vseživljenjskem izobraževanju je danes več kot očitna. Menite, da se zaradi hitrega razvoja znanosti in tehnologije lahko spremeni tudi formalni način izobraževanja?

Da. Danes morajo biti izobraževalne ustanove fleksibilne, da lahko prilagajajo svoje programe vedno spreminjajočim se potrebam podjetij in družbe. To pomeni tudi fleksibilnost pri angažiranju profesorjev, ki k nam prinesejo nova znanja.

Kakšna je vpetost šole v lokalno, blejsko okolje, kaj šola lahko ponudi domačinom?

Bled je postal del identitete in blagovne znamke IEDC-ja. Šola je tesno vpeta v lokalno okolje, sodelujemo z občino, ki je tudi ena izmed naših lastnikov, z blejskimi hoteli in privatnimi namestitvami, saj naši udeleženci in študentje prispevajo na Bledu tudi več kot 24.000 nočitev

na leto, mnogi od njih ostanejo tu več tednov. V preteklosti je skupina študentov podiplomskega študija menedžmenta pripravila MBA-projekt za razvoj blejskega turizma, za šolanje pri nas pa smo tudi že podelili nekaj štipendij blejskim turističnim delavcem. Pri določenih izobraževalnih programih, npr. pri seminarju o razvoju tima, angažiramo Janija Klemenčiča in Miha Piriha ter z njima organiziramo praktični del seminarja, t. j. veslanje na Blejskem jezeru.

V 21 letih, odkar smo na Bledu, smo prenovili oz. na novo zgradili tri stavbe, ki so bile prej v slabem stanju in s tem prispevali k lepoti stavbne dediščine na Bledu. Ker je šola tesno povezana z umetnostjo, poleg stalne zbirke prirejamo tudi gostujoče razstave slovenskih umetnikov.

Tako smo npr. pred tremi leti gostili razstavo Rudija Skočirja, letos pa smo razstavljali dela Melite Vovk v okviru vseblejske razstave. Ti dogodki so vedno odprti za javnost in vedno smo veseli obiska občanov Bleda kot tudi vodstva občine.

Primerov sodelovanja in kaj šola nudi lokalnemu okolju, je seveda še veliko več.

Lahko zatrdim, da se bomo še naprej trudili biti tesno povezani z Bledom in njegovimi prebivalci ter delati po principu, da ne nudimo le odličnega znanja, ampak da smo tudi relevantni za aktualne probleme družbe (lokalne, regionalne in globalne).

Kaj si želite za prihodnost?

Moja želja je, da kot družba najdemo trajnostne rešitve za naše probleme in da mi, kot šola, »vzgajamo« menedžerje, ki bodo usposobljeni za pravilno reševanje teh izzivov. To je naša odgovornost in tudi poslanstvo. Na vseh področjih dela stremimo k izboljšanju, inovacijam in postati še bolj mednarodni.

Pred nami pa je nov projekt, in sicer prenova TVD-ja Partizan, ki smo ga pred nekaj leti kupili od občine. S prenovo ne bomo le polepšali okolice, ampak bomo pridobili dodaten prostor za različne dejavnosti, od izobraževalnih, kulturnih do športnih in mu s tem ohranili pridih, ki ga je včasih imel. Veseli me, da so priprave v teku.

::: Iva Eibel in Romana Purkart

Predsednica Slovaške republike Zuzana Čaputová med obiskom Slovenije obiskala tudi Bled Na povabilo predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja se je na uradnem obisku v Republiki Sloveniji mudila predsednica Slovaške republike Zuzana Čaputová.

Predsednica Čaputová se je skupaj z župani slovaških mest, ki so bili v njeni delegaciji, seznanila z upravljanjem z odpadki v Ljubljani. Obiskala je tudi Triglavski narodni park, kjer se je seznanila z načinom upravljanja z narodnimi parki.

Predsednik Pahor in predsednica Čaputová sta nato obiskala IEDC – Poslovno šolo

Bled. Ob 35-letnici IEDC-ja in v trajen spomin na uradni obisk slovaške predsednice v Sloveniji sta posadila drevo, ki ga je podaril Biotehnični center Naklo.

Uradni obisk se je zaključil s svečano večerjo, ki jo je v čast predsednici Slovaške republike Zuzani Čaputovi priredil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor v Vili Bled. Večerje sta se udeležila tudi blejski in bohinjski župan, Janez Fajfar in Jože Sodja.

::: RP

Sodelovanje, trajnost, skupnost v Biosfernem območju Julijske Alpe UNESCO je leta 2003 sprejel sklep o vključitvi Julijskih Alp, Triglavskega narodnega parka in dela Karavank v mednarodni program UNESCO Človek in biosfera. Julijske Alpe so postale del svetovne mreže vzorčnih regij trajnostnega razvoja. Območje obsega 10 občin – Bled, Bohinj, Gorje, Radovljica, Žirovnica, Jesenice, Kranjska Gora, Bovec, Kobarid in Tolmin.

Cilj mreže je spodbujati razvoj, ki temelji na trajnostni rabi naravnih virov in ohranjanju biotske raznovrstnosti.

Skupnost Julijske Alpe je skupnost turističnih destinacij v Julijskih Alpah.

Nekatere izmed njih so hkrati najbolj obiskane v Sloveniji. Upoštevaje nove

razmere novelacija Razvojnega načrta (2020) turizem obravnava kot panogo, ki ni »samostojna«, pač pa je »posledica« okolja, ki je prijazno domačinom in posledično privlačno obiskovalcem, tako z naravovarstvenega, okoljskega, socialnega, prostorsko-načrtovalskega, kulturnega in gospodarskega vidika. Turizem izpostavlja kot medsektorsko in ne kot samostojno gospodarsko panogo.

V zadnjem času je zaradi podnebnih sprememb, povečane potrebe ljudi po sprostitvi v naravi in po zdravem načinu življenja, posledic epidemije in vsesplošne priljubljenosti rekreacije na prostem opazno vedno večje število obiskovalcev v naravnem okolju. Obiskovalci informaci-

je iščejo po spletu pred prihodom v destinacijo in med obiskom naravnega okolja. Potreba po razvoju digitalizacije na področju usmerjanja obiska v naravnem okolju je nujna. Digitalna kartografska podlaga in digitalne aplikativne vsebine so namenjene brezstičnemu in učinkovitemu informiranju, izobraževanju in pravočasnemu opozarjanju obiskovalcev.

Podatki bodo prikazani na uporabniku prijazen in razumljiv način. Digitalizacija je eden izmed osrednjih ciljev Razvojnega načrta in hkrati eden izmed največjih izzivov. Certifikat znaka kakovosti zasleduje vrednote in poslanstvo Triglavskega narodnega parka (TNP) na celotnem Biosfernem območju Julijske

Aktualno

Alpe (BO JA). Glavni pogoj za pridobitev certifikata je zagotavljanje in konkretno dokazovanje, da imajo izdelki in storitve nadstandardno splošno in predvsem specifično okoljsko kakovost. Znak kakovosti se podeljuje za področje kmetijstva, turizma, domače in umetnostne obrti, gozdarstva, zeliščarstva, izobraževanja, … Družini nosilcev so se letos pridružili: Turistična agencija Hike and Bike, Hotel in vila Stare, Kamp Špik, Pehtra.si, Lesbled, Ekokmetija d.o.o. in 8 osnovnih šol, članic Skupnosti šol Biosfernega območja Julijske Alpe.

Na področju ozaveščanja in izobraževanja posebno pozornost namenjamo osnovnošolski ciljni skupini. Leta 2018 je bila ustanovljena Skupnost šol Biosfernega območja Julijske Alpe, ki združuje kar 38 šol (19 matičnih šol s podružnicami – skupaj več kot 7.000 učencev) v vseh treh

upravnih enotah. Dolgoročni cilj skupnosti je povezati bodoče nosilce razvoja ter upravljavca in deležnike na edinstvenem območju Triglavskega narodnega parka in Biosfernega območja Julijske Alpe ter s tem zagotoviti ravnovesje med biotsko pestrostjo in trajnostnim razvojem tudi v bodoče.

Center Triglavskega narodnega park Bohinj trenutno deluje kot center z info pultom in trgovinico ter kot prostor različnih prireditev in izobraževalnih delavnic za različne ciljne skupine, tudi za dejavnosti lokalne skupnosti. V prihodnjih letih Centru TNP Bohinj načrtujemo dodati širšo komponento in ga prestrukturirati v Center Biosfernega območja Julijske Alpe. Prepričani smo, da tovrstne centre biosferno območje potrebuje – ne le enega – zaradi velikosti in pomembnosti bo centrov v bodoče zagotovo več. UNESCO

MAB Biosferno območje Julijske Alpe je zgodovinsko gledano gorsko območje dolgotrajnega odseljevanja in hkrati že več kot stoletje priljubljena turistična destinacija. Dodana vrednost Biosfernega območja Julijske Alpe je v povezovanju tradicionalnih gospodarskih panog območja, izobraževanju otrok in mladine v duhu vrednot območja ter predvsem odgovornem poseganju v naravo.

Cilj deležnikov biosfernega območja je zagotoviti trajnostni razvoj v edinstvenem območju Julijskih Alp, nadaljevati večtisočletno sobivanje človeka z naravo, omogočiti domačinom kvalitetne bivanjske pogoje, obiskovalcem – željnih doživetij – pa nuditi najboljše ob njihovem zavedanju, da so gostje dragocenega območja narave in kulturne dediščine generacij, ki prihajajo.

::: Javni zavod Triglavski narodni park

Kako premagovati razdalje, če nimam lastnega prevoznega sredstva?

Na minuli seji občinskega sveta Občine Bled je bila med drugim podana pobuda o uvedbi mestne avtobusne linije za potrebe starejših in gibalno oviranih oseb. Pobudo bomo preučili, vseeno pa vas želimo seznaniti z možnostmi premagovanja razdalj na Bledu in v okolici, za katere ugotavljamo, da jih občani ne poznajo. V članku povzemamo nekaj možnosti:

1) Javni potniški promet na Bledu izvajata avtobusna prevoznika Arriva in Nomago. Avtobusna prevoznika zagotavljata prevoze v smeri proti Ljubljani (Lesce, Radovljica, Kranj), proti Gorjam oz.

Krnici, Bohinju in Jesenicam. Vozni redi so objavljeni na avtobusnih postajališčih in na spletnih straneh Arrive in Nomaga. Projekt integriranega javnega potniškega prometa Ministrstva za infrastrukturo (IJPP) omogoča uporabo različnih vrst javnega prevoza, kar pomeni, da lahko na določeni relaciji znotraj Slovenije prosto prestopate med različnimi prevoznimi ponudniki.

Upokojenci, imetniki invalidske evropske kartice, vojni veterani in vsi, starejši od 65 let, lahko z vlaki in avtobusi potujejo brezplačno. Pogoj je pridobitev »rdeče kartice IJPP« oz. vozovnice »Slovenija«, ki jo posameznik lahko pridobi na vseh prodajnih mestih IJPP-ja (Slovenske železnice, Nomago, Arriva, …).

Strošek nabave kartice je 3 evre.

2) Šolske prevoze na Bledu izvaja Avtoprevozništvo Frelih. Skladno s 56. čle-

nom Zakona o osnovni šoli imajo učenci pravico do brezplačnega prevoza, če je prebivališče oddaljeno več kot 4 kilometre od osnovne šole, če obiskujejo 1. razred osnovne šole ter tisti učenci, za katere pristojni organ za preventivo v cestnem prometu ugotovi, da je ogrožena varnost učenca na poti v šolo. Za izvajanje šolskih prevozov letno Občina Bled nameni več kot 130.000 EUR. Šolarje prevažajo tri prevozna sredstva. S 50-sedežnim avtobusom pokrivamo območje Zasipa in Rečice, 30-sedežni avtobus pokriva območje naselij Ribno, Bodešče, Koritno in Selo pri Bledu. Vsi avtobusi vozijo dvakrat zjutraj in trikrat popoldne. Ponovno apeliramo na vse občane, da v skladu s 54. členom Zakona o prevoznikih v cestnem prometu pod pogojem zadostne zmogljivosti vozila šolske prevoze lahko koristijo tudi drugi uporabniki, kar v praksi pomeni, da se v primeru, ko šolski avtobus ni poln, z njim lahko brezplačno prevažajo tudi nešolarji.

3) Vožnja z vlakom. Prebivalci, ki živijo v bližini železniških postaj Bohinjska Bela, Bled Jezero in Podhom in dnevno migrirajo proti Jesenicam, Bohinju ali naprej proti Novi Gorici, razdalje lahko premagujejo tudi z vlaki. Resda proga ni najhitrejša, vozni redi niso optimalni, vendar je v zadnjem času že opaziti trend obračanja na bolje. Občasno po progi vozi novejši vlak »Stadler Flirt«, prilagojen tudi kolesarjem. Upanje na boljše čase vzbuja tudi sredi oktobra podpisan dogovor med Slovenskimi železnicami in združenjem

Alpine Pearls o povezovanju med kraji članicami Alpine Pearls.

4) Avtobusni prevozi, organizirani s strani Turizma Bled, ki so v osnovi namenjeni turistom, a jih lahko koristijo tudi domačini.

V poletnem času pa so organizirani poldnevni izleti v okolici Bleda »obišči in razišči«. V naslednjem letu je v planu Turizma Bled ponovna aktivacija blejskega poletnega shuttle prevoza, ki vozi v času podaljšane poletne turistične sezone in z dvema avtobusnima linijama povezuje vsa avtobusna postajališča na Bledu tudi z Vintgarjem in Rudnim poljem na Pokljuki. Prevoz so lahko koristili tudi domačini po simbolični ceni 1 EUR.

5) Storitev Prostofer, ki je namenjena izključno nujnim opravkom, kot so obisk zdravnika, lekarne ali prevoz v varstveno-delovni center. Koristijo ga lahko starejši, ki ne vozijo sami, nimajo sorodnikov in imajo nizke mesečne dohodke. Za prevoz se je potrebno naročiti na brezplačni telefonski številki 080 10 10. Klicni center je za rezervacije prevozov na voljo vsak delavnik med 8.00 in 18.00, rezervacijo prevoza pa je potrebno najaviti vsaj 3 dni pred izvedbo storitve. Vozniki prostovoljci praviloma prevoze opravljajo od ponedeljka do petka med 8.00 in 16.00, izjemoma tudi po dogovoru. ::: Občina Bled

9

10

Aktualno

Glasovanje za izbrane projekte »Moj kraj, moj projekt« Julija smo v okviru spletne ankete in ankete, objavljene v Blejskih novicah, občane in občanke pozvali k oddaji predlogov za boljši Bled. Do septembra smo na Občino Bled prejeli skupno 33 predlogov. Strokovne službe smo v tem času preverile izvedljivost posameznih projektov.

V nadaljevanju predstavljamo posamezne predloge in vas prosimo za glasovanje. Glede na to, da za posamezne krajevne skupnosti nismo prejeli zadostnega števila predlogov, smo se odločili, da upoštevamo predloge, ki so vredni do cca. 50.000 EUR. O izboru projektov oz. umestitvi v proračun Občine Bled za leto 2022 lahko občan, ki je starejši od 14 let, glasuje le enkrat, pri tem pa se je potrebno izkazati z e-mail naslovom ali imenom in priimkom. Občan izbere projekte do skupne vrednosti 50.000 EUR v letu 2022. Glasovi, ki bodo presegli skupno vrednost 50.000 EUR, bodo izločeni. Vaše glasove pričakujemo do vključno 15. 11. 2021. Anketo lahko oddate fizično ali jo pošljete po pošti na naslov Občina Bled, Cesta svobode 13, 4260 Bled. Anketa je objavljena tudi na spletni strani Občine Bled (https://www.e-bled.si/) oz. na spletnem naslovu: https://forms. gle/3YpwwCdNHxTvApV56.

Izbrani projekti, o katerih glasujete občani in občanke

1. Ureditev dostopa od Trgovskega centra Bled do Hotela Rikli in Kompas tudi gibalno oviranim (5.000 EUR). Predvideva se preureditev obstoječega stopnišča med Ljubljansko cesto (parkiriščem Trgovskega centra Bled) in Cankarjevo cesto ob vzhodni stranici Hotela Kompas. Obstoječe dolge nizke stopnice se preuredijo v klančino.

2. Ureditev raztrosnega prostora na pokopališču Bled (5.000 EUR).

V prvi fazi je predvidena priprava krajinske ureditve, v nadaljevanju pa ureditev raztrosnega prostora v skladu z načrtom krajinske ureditve.

3. Zaključek Zagoriške ceste (8.500 EUR). Projekt predvideva asfaltiranje neugledne povezave, namenjene le pešcem in kolesarjem Zagoriške ceste z Ribensko cesto ob križišču z Ljubljansko cesto.

Postavili bi še nekaj ovir za preprečevanje dostopa z avti.

4. Postavitev pumptracka oz. koloparka (50.000 EUR). Postavitev premičnega pumptracka ob vhodu v Športni park Bledec z ureditvijo okolice.

5. Ureditev javne razsvetljave mešane površine za pešce in kolesarje ob severni razbremenilni cesti – 1. faza (38.000 EUR). Postavitev svetilk javne razsvetljave in potrebnih elektrovodov od križišča severne razbremenilne ceste s Seliško cesto do semaforiziranega križišča na Buču skupaj z asfaltiranim odsekom do kapelice na Poljski poti.

6. Ureditev javne razsvetljave mešane površine za pešce in kolesarje ob severni razbremenilni cesti – 2. faza (38.000 EUR). Postavitev svetilk javne razsvetljave in potrebnih elektrovodov od semaforiziranega križišča na Buču mimo Športnega parka Bled do križišča s Kolodvorsko cesto.

Izločeni predlogi projektov V samem postopku preverbe izvedljivosti smo izločili kar nekaj projektov. Izven finančnega okvira so projekt nov gasilski dom PGD Bled (več mio EUR), izgradnja pravega doma starostnikov, ureditev pločnika na Kolodvorski cesti pri Rogaču, asfaltiranje povezave Koroška cesta in Rečiška cesta pod Turnčem (120.000 EUR), infrastrukturna ureditev Koroške ceste (250.000 EUR), preplastitev Izletniške ulice (85.000 EUR), izgradnja javne razsvetljave na Jelovški cesti in ureditev Ljubljanske ceste na križišču z Ulico narodnih herojev. Pločnik pri Rogaču bo izveden v okviru 2. faze investicije Kolodvorske ceste, ki zajema tudi ureditev komunalnih vodov (predvidoma v letu

2023), v osnutku proračuna za leto 2022 je potrjena investicija 1. faze rekonstrukcije Kolodvorske ceste. Projektna dokumentacija je pripravljena tudi za komunalno ureditev Izletniške ulice z ureditvijo križišča v dveh delih. Celotna investicija je ocenjena na več kot 1 mio EUR. V načrtih je tudi obnova komunalnih vodov, izgradnja javne razsvetljave in asfaltiranje Jelovške ceste v skupni vrednosti 450.000 EUR. Projekt bo realiziran, ko bodo v proračun umeščena sredstva za ta namen. Za celostno ureditev Ljubljanske ceste v skupni vrednosti cca. 1 mio EUR pa bo potrebno počakati vsaj še na izgradnjo južne razbremenilne ceste.

Nekateri projekti so bili izločeni, ker bi jih izvedli tudi brez vaših predlogov. Stojala za kolesa bomo postavljali v okviru projekta Medgeneracijski živ žav s sredstvi iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, predvidoma v letu 2022. V okviru novega Medgeneracijskega centra Vezenine Bled bomo eno pisarno s štirimi delovnimi enotami oddali kot coworking prostor.

Tu bo prostor za delovanje lahko poiskal tudi Mladinski center Bled. Kolesarske poti bodo označene v okviru projekta Gorenjsko kolesarsko omrežje. Projekt v sodelovanju z občinami in Direkcijo RS za infrastrukturo vodi Razvojna agencija Zgornje Gorenjske. Lokalne kolesarske povezave označuje Turizem Bled.

Informacijske tablice za popotnike, izletnike in kolesarje so sicer že postavljene na ključnih razglediščih (npr. Talež, Straža, Babji zob, …). V septembru smo jih z zemljevidi in označenimi lokacijami »tukaj ste« namestili tudi na urejena avtobusna postajališča znotraj Občine Bled. Infrastruktura Bled je v zadnjih mesecih aktivna na področju urejanja obrobnih površin stadiona Bled, aktivno pripravlja projektno dokumentacijo za selitev zbirnega centra in upravne stavbe na območje Pod Kozarco. V naslednjih tednih bo zamenjana tudi umetna trava na pomožnem nogometnem igrišču v okviru Športnega parka Bled.

Izločeni so bili tudi projekti, iz katerih ni bilo mogoče razbrati, česa natančno si želite občani in niste pustili kontakta, da bi se na vas obrnili z vprašanji. Takšna predloga projektov sta npr. ograja pod Vilo Bled in v les oblečene sanitarije.

Za zbiranje mnenj glede domnevno neustrezne prometne in prostorske ureditve spalnega naselja Alpski bloki smo pripravili anketo, ki bo v teh dneh stanovalce območja pričakala v poštnih nabiralnikih. Sočasno bo objavljena tudi na spletni strani Občine Bled. Glede na pridobljene rezultate se bomo naprej odločali o smiselnosti uvedbe novih ukrepov.

Ker Občina Bled ne more posegati na tuja zemljišča oz. vlagati na zemljišča zasebnikov, smo bili prisiljeni izločiti tudi pobude, kot so zniževanje živih mej po privatnih zemljiščih ob Cankarjevi cesti (višino sicer nadzira Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Bled, Bohinj in Železniki), informacijske table ob plezalnih stenah na Bohinjski Beli, Kupljeniku in v Bodeščah (predhodno je potrebno urediti pogoje za varno izvedbo plezanja, urediti promet in parkirišča, …), travniški sadovnjak, kozolec in etnološka zbirka na prostem, podaljšanje lipovega drevoreda na Kolodvorski cesti, celostne sanacije makadamske poti od cerkve sv. Martina do Veslaške promenade ter ozelenitev Trgovskega centra Bled.

Za nekatere projekte Občina Bled trenutno ne razpolaga z zemljišči, kamor bi določene dejavnosti lahko umestili. Takšnega značaja je npr. postavitev balvanske stene za plezanje (15.000 EUR), umeščanje klopi in nadstrešnic za potrebe športnikov, ki koristijo Športni park Bledec in ureditev fitnesa na prostem (5.000 EUR). Občina Bled ima namen v prihodnjem letu pristopiti k izdelavi strokovnih podlag za urejanje prostora Pod Ribensko goro. V kolikor bo mogoče in se bodo o umestitvi balvanske stene in večjega pumptracka pod Ribensko goro strinjali

Aktualno

tudi ostali soglasodajalci (Zavod za varstvo narave, Zavod za varstvo kulturne dediščine), bomo v naslednjih letih na navedenih površinah zagotovili tudi dodatno športno infrastrukturo za vse mlade in mlade po srcu.

Nekateri, turistično obarvani predlogi projektov, kot sta npr. tematska pohodna pot Dolinka in ohranjanje dediščine so v pristojnosti javnega zavoda Turizem Bled. Ureditve tematskih pohodnih poti so umeščene v srednjeročne načrte.

Dogajanja

11

V okviru ankete je bil podan tudi predlog za ureditev območja bajerja pri Debeli peči v Ribnem. Projekt je ocenjen na več kot 50.000 EUR. Za predmetni predlog bomo iskali dodatne vire financiranja v evropskih projektih, ki so v tej finančni perspektivi še posebej naklonjeni ohranjanju biodiverzitete in blaženju klimatskih sprememb.

::: Občina Bled

Glasovanje projektov »Moj kraj, moj projekt«: E-poštni naslov oz. ime in priimek: Spol:

Moški

Starost:

14–25 let

Ženski 26–35 let

36–45 let

46–55 let

več kot 56 let

Projekti, za katere glasujem, da se izvedejo v letu 2022, so (do najv. zneska 50.000 EUR): Ureditev dostopa od Trgovskega centra Bled do Hotela Rikli in Kompas tudi gibalno oviranim (5.000 EUR).

Ureditev raztrosnega prostora na pokopališču Bled (5.000 EUR).

Zaključek Zagoriške ceste (8.500 EUR).

Postavitev pumptracka oz. koloparka (50.000 EUR).

Ureditev javne razsvetljave mešane površine za pešce in kolesarje ob severni razbremenilni cesti – 1. faza: od križišča SRC s Seliško cesto do križišča na Buču s krakom do kapelice na Poljski poti (38.000 EUR).

Ureditev javne razsvetljave mešane površine za pešce in kolesarje ob severni razbremenilni cesti – 2. faza: od križišča na Buču do križišča s Kolodvorsko cesto (38.000 EUR).

Prgarski dnevi Letošnji prgarski dnevi, 7. po vrsti, so potekali od 1. do 3. oktobra v okviru Kulturno-umetniškega društva Zasip, tokrat zaradi razmer v okrnjeni obliki, torej brez večjih kulturnih dogodkov v živo.

V Domu krajanov Zasip sta bili na ogled razstavi ročnih del krožka vezilj Katarine in slikarskih del domačih likovnih in slikarskih ustvarjalcev. V preddverju je bila bogata degustacija številnih okusnih jedi po novih in starih receptih iz prge, ki so jih pripravile v Aktivu žena Prgarije. V treh dneh se je ob čudovitem vremenu in vikendu zvrstila množica obiskovalcev, ki so imeli kaj videti in kaj okusiti.

Slogan »Dobrodošli v svet Prgarije« je bil resnično z obiskom domačinov ter ostalih obiskovalcev udejanjen. Vezilje krožka Katarine so svojo razstavo v Zasipu v teh »prgarskih dneh« razširile tudi v Festi-

valni dvorani Bled, kjer so se predstavile skupaj z ostalimi gorenjskimi sekcijami ročnih del. Tudi tam »lepa paša za oči«, s čudovitimi izdelki, v katerih je na milijone vbodov, trenutkov, s katerimi so izražale ljubezen do ročnih del ter do tistih, ki so jim izdelki namenjeni. In tako so vezilje Katarine, amaterske likovne umetnice in slikar, prgarske gospe z bogatim asortimajem jedi, popestrili vikend, ki se ga bomo v društvu kot širše še velikokrat s ponosom spomnili. S prgarskimi dnevi smo pozdravili jesen, njene lepote in si ob njih želeli zdravja ter druženj z vsemi, ki so to tradicijo praznovali z nami in namenom ohranjanja kulturne, kulinarične in zgodovinske dediščine.

::: Mag. Dragica Marta Sternad Kenda, predsednica KUD Zasip

12

Aktualno

Dogajanja

Fijakerji na ekskurziji v Bosni Člani Društva blejskih fijakerjev smo tudi letošnji zaključek poletne turistične sezone izkoristili za nova doživetja na tradicionalni jesenski ekskurziji.

Drugo oktobrsko nedeljo smo se v zgodnjih jutranjih urah s kombijem odpravili proti Bosni. V Gradiški smo si na znameniti tržnici že za zajtrk privoščili odlične čevapčiče. Po ogledu ponudbe in nekaj nakupih nas je pot vodila proti Donjemu Vakufu. V sosednji vasi Kutanja so se namreč ta vikend odvijale njihove tradicionalne bikovske borbe. Za nekatere šport, za druge mučenje živali, za lokalno prebivalstvo pa največji spektakel v letu z več tisoč obiskovalci.

Deževno in vetrovno vreme je poskrbelo za predčasen odhod do prvega prenočišča v kraju Travnik. Seveda se tudi tam nismo branili dobrot z žara. S sprehodom po tamkajšnjih ulicah smo zaključili dan.

Drugi dan naše ekskurzije je poskrbel za vožnjo do Sarajeva, kjer ob izviru reke Bosne svojo dejavnost opravljajo naši cehovski kolegi, sarajevski fijakerji. Gosta megla nam je preprečila obisk Jahorine, smo si pa zato temeljiteje ogledali Baščaršijo in sosednje ulice. Burek izpod peke in ostali kulinarični presežki so poleg nostalgije in zgodovinskih dejstev razlog, da se tja v prihodnje še vrnemo.

Zadnji, tretji dan našega popotovanja je sledil povratek proti domu. Z okusno večerjo na turistični kmetiji Čeh v vasi Kolovec pri Radomljah smo zaključili čudovito in nepozabno druženje.

::: Toni Mežan

Komemoracije ob prvem novembru Iz Združenja borcev za vrednote NOB Radovljica sporočajo, da bosta komemoraciji s kulturnim programom 1.

11. 2021 ob 10. uri v Dragi, v Begunjah na Graščinskem vrtu pa ob 11. uri. Govornik v Dragi bo župan Občine Bled Janez Fajfar, v Begunjah pa podpredsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Bojan Pahor.

Komemoraciji bosta potekali ob upoštevanju veljavnih navodil NIJZ in pogojev PCT.

::: ZB NOB Radovljica

Leto dni tržnice Bled Tržnica Bled v oktobru praznuje leto dni delovanja. Občina Bled je prostor, kjer je nekoč stala bencinska črpalka, spremenila v prostor druženja, kjer se srečujejo ponudniki lokalno pridelane hrane in ostalih izdelkov ter domačini in obiskovalci. Preteklo soboto je bil na tržnici dan odprtih vrat, ki se ga je udeležil tudi blejski župan Janez Fajfar. Pohvalil je tako ponudnike kot kupce in dodal, da se bo na Bledu kmalu odprl še en podoben prostor. »Druga bencinska črpalka na Ljubljanski cesti se bo namreč preselila ob južno razbremenilno cesto, tako da bomo dobili še en prostor, ki mu bo treba dati novo vsebino. Opravili bomo javno raz-

pravo in občane vprašali, čemu oziroma kateri dejavnosti bi bil ta prostor lahko namenjen,« pravi župan.

Na tržnici vsako soboto in nedeljo srečamo prodajalce sadja, zelenjave, različnih mok, pijač, pekovskih izdelkov, naravnih okraskov in suhe robe, mesa in vina in še bi lahko naštevali.

Tržnica pa bo v pokritem delu dobila tudi trgovinico, ki bo delovala po principu »družbe brez odpadkov«, kar pomeni, da bo različne izdelke možno kupiti brez embalaže. Na razpisu je bila izbrana kmetijsko-gozdarska zadruga Gozd Bled.

::: Romana Purkart

Kultura

Velika nagrada ex tempora Tetyani Donets

Letošnji 6. mednarodni slikarski Ex tempore Bled 2021 lahko že poimenujemo tradicionalen blejski kulturni dogodek.

Veseli smo bili udeležbe 67 likovnikov iz vse Slovenije, ki so se »pomerili« v ustvarjanju na teme Sreča, Bled in prosto temo.

Strokovna žirija, ki so jo sestavljali likovna kritičarka Petra Vencelj, akademski kipar in slikar Nikolaj Mašukov in umetnostna zgodovinarka Ana Marija Kunstelj, je pregledala 86 oddanih del ter podelila naslednje nagrade: Veliko nagrado Bleda – grand prix je »za posrečeno sintezo med slikarsko tradicijo upodobitve tihožitja in tromp l'oeil ter sodobne rešitve, s katerimi opozarja na ekološko problematiko današnjega časa« v delu Varujmo naravo. Rešimo čebele. prejela Tetyana Donets.

Prenos v živo – tradicija je delo avtorice Špele Jensterle, ki je »žirijo navdušila s svojo dinamično kompozicijo in usklajenostjo barv«. Podeljena ji je bila nagrada mlademu ustvarjalcu do 35 let.

Posebno priznanje žirije je »za sproščeno, barvno intenzivno delo, razgibano z različnimi prostorskimi ključi« Pogled od spodaj prejela avtorica Alenka Ana Stante.

Kar 39 del je bilo ustvarjenih na temo Sreča. V tej kategoriji je bila nagrajena slika Vidiš jo v očeh avtorice Andreje Srna, ki ji je žirija podelila nagrado »za tehnično in vsebinsko dovršen portret, ki s simbolično nakazanimi elektronskimi vezji povezuje

preteklost z digitalnim časom«. Slika Ti si moja sreča avtorja Luke Miklavžiča pa je bila nagrajena »za osebno reinterpretacijo modernizma tako v likovnem kot v filozofskem smislu«.

Na temo Bled je bila »za interpretacijo znanega motiva skozi intenziven kolorit, ki delu da dodatni čustveni naboj in simbolnost« podeljena nagrada sliki Zadnji sončni žarek avtorja Sergeja Hahonina. »Za fluidno interpretacijo osebnega hipnega vtisa trenutka« pa je bila nagrajena slika Sreča, da te lahko vidim avtorice Milivojke Cerar.

V kategoriji Prosta tema je bila »za ekspresivno izražen aktualni problem s pomočjo svetlobnega jedra« nagrajena slika Narodni razkol avtorja Romana Verasa.

Pohvalo strokovne žirije so dobili Drago Hajdarovič za sliko Tišina, Dajana Čok za sliko Obzorje in Zdravko Purgar za sliko Srečni, ko ga gledajo.

Posebna in nova kategorija blejskega ex tempora je nagrada Melite Vovk za delo na papirju – ilustracijo, ki jo je žirija »za estetsko minuciozno risbo in uravnoteženo kompozicijo« dodelila delu Po bezgu je dišalo in jo je kot prva nagrajenka prejela avtorica Branka Pirc.

Razglasitev nagrad je bila letos tudi »online« na www.extemporebled.si, za kar se zahvaljujemo ekipi Bled.TV. Dogodka ne bi bilo brez pomoči sponzorjev in donatorjev, ki se jim vsako leto zahvali-

mo z nagrajenimi deli in njihove logotipe objavimo v biltenu.

Dela vseh udeleženih likovnikov so bila razstavljena med 9. in 23. oktobrom v preddverju Festivalne dvorane. Razstava je bila dobro obiskana. Priložnost ogledati si slike pa so imeli tudi obiskovalci in udeleženci drugih dogodkov, ki so potekali v Festivalni dvorani v tem času. Člani in članice Slikarskega društva Atelje Bled bomo z veseljem pričakovali Ex tempore Bled v oktobru 2022!

V KUD Zasip ponosni na vsestranskega umetnika Cirila Kraigherja Član Kulturno-umetniškega društva Zasip, Ciril Kraigher, rojen 13. 3. 1946 v Zasipu, je osnovno šolo zaključil na Bledu. Šolanje je nato nadaljeval na Šoli za oblikovanje v Ljubljani. Leta 1967 se je zaposlil kot grafični oblikovalec v podjetju Iskra v Kranju, leta 1971 pa v podjetju LIP Bled, kjer je soustvaril propagandni sektor, ki se je kasneje preimenoval v oddelek za marketing. Že med služenjem vojaškega roka je ustvaril likovna dela, ki so bila razstavljena v Senti, Adi, Novem Sadu in Beogradu. Imel je srečo, saj je takrat praktično ustvarjal na željo komandanta kasarne, ki je bil velik ljubitelj umetnosti. Razstava

njegovih del v mestni galeriji v Senti je bila izjemno odmevna, saj je bil Kraigher prvi vojak, ki je med služenjem vojaškega roka ustvaril likovno razstavo v takratni JLA. Razstavljenih je bilo preko 70 akvarelov in 26 portretov znanstvenikov elektro stroke, ki še danes krasijo učilnice in druge prostore tamkajšnje vojaške šole.

Leta 1972 je bil pobudnik in soustanovitelj slikarske skupine Likor pri Zvezi kulturnih organizacij v Občini Radovljica.

Deset let je bil tudi njen predsednik, do leta 1983. Skupina je štela 42 slikarjev in kiparjev, in sicer so bili vključeni vsi slikarji in kiparji z današnjega področja občin Radovljica, Bled, Bohinj in Gorje. De-

::: Zora Završnik Črnologar, prireditveni odbor Ex tempora Bled

13

14

Kultura

lovala je pod strokovnim vodstvom akademskih slikarjev pedagogov Franca Boltarja, Janeza Ravnika, dr. Ceneta Avguština, dr. Damirja Globočnika in drugih. V tem obdobju je Ciril razstavljal v Zasipu, na Bledu, Jesenicah, v Gradcu, Kranju, na Brdu, v Bohinju in drugje. Sodeloval je še na mnogih skupinskih razstavah v okviru občine, okrajev in na republiškem nivoju. V letih od 1971 do 1985 je ustvaril predvsem vrsto grafičnih risb in opremil kar nekaj pesniških zbirk. Moč grafičnega izražanja je bila v tem obdobju najmočnejša, slikarstvo pa je bilo izraženo v akvarelni in pastelni tehniki. Nastalo je kar nekaj portretov, mnogo tihožitij, predvsem pa krajine. Zadnje so nastajale na

kraju samem. Leta 1992 je bil tudi med soustanovitelji Triglavske likovne galerije, ki jo zdaj že 19 let tudi vodi. V njej so že skoraj 30 let združeni slikarji in kiparji iz Slovenije in drugih držav – Italije, Avstrije, Nemčije, Rusije, Hrvaške ... Do danes je na projektih sodelovalo že 384 slikarjev in 38 kiparjev. Njihovi slikarsko-kiparski tabori na Pokljuki spremljajo vsakoletne pohode na Triglav in pomenijo svojevrstni spremljajoči kulturni dogodek.

Stotine prostovoljnih ur in dni je vtkano v Cirilovo delo, kulturo in umetnost, ki krasijo in bogatijo njegovo vsakdanje življenje. Pri svojem delu si je zadal eno od glavnih nalog, kako v vasi in izven nje obdržati sožitje in vedno znova zagotoviti

sodelovanje vseh vaščanov, v dobro vseh, ob vsem pa si prizadevati ohranjati tradicijo in dediščino svojih staršev, sorojencev in ves svoj življenjski opus prenesti na mlajše rodove. O Cirilu se je pisalo, slikalo, poslušalo, bralo … in njegova jesenska nagrada na 6. mednarodnem ex temporu na Bledu, kjer razstavlja tudi sam, ni zadnje v njegovem vsestranskem angažiranju. S svojim umetniškim ustvarjanjem se je tokrat na prosto temo lotil Bodešč. Čestitke Cirilu, seveda na njegov trud ne bomo pozabili v našem društvu, ki ga je tudi sam vodil vrsto let.

vas, v četrtek, 18. 11., v knjižnicah Begunje in Kropa, v petek, 19. 11., v knjižnicah Bohinjska Bistrica, Brezje, Gorje in Lesce ter 19. in 20. 11. v knjižnicah Bled in Radovljica.

Sreda, 17. 11., ob 10.00, splet: Kdaj začeti z gosto hrano? – Predavanja Mama - mami. Srečanja bodo potekala prek zooma. Število mest je omejeno. Več informacij v Facebook skupini Spletna srečanja za mamice z dojenčki. Četrtek, 18. 11., ob 19.30: Po sledeh Arnolda Riklija – Življenje Arnolda Riklija, prva svetlobna postaja, prva zračna uta na svetu, edinstveno atmosfersko zdravljenje, blejska železna voda, čudodelna klima, ... so izvirne zgodbe Bleda, ki bi lahko zopet postale del čudovite uspešnice in ponovno navdušile številne zahtevne goste. Ali danes pri trženju in uporabi Riklijevega imena kaj bolj spoštujemo dokazana zgodovinska dejstva ter skrbneje varujemo še zadnje ostanke nekdaj bogate Riklijeve zapuščine, nam bo v predstavitvi monografije zaupal Vojko Zavodnik.

Petek, 19. 11., ob 17.00: Pravljične rokodelnice - lovilec sanj – Pravljične rokodelnice so skupni projekt gorenjskih splošnih knjižnic. Ustvarjalni kotički, kjer starši in otroci skupaj prebirate knjige in ustvarjate, omogočajo kvalitetno preživljanje prostega časa v knjižnici. Poleg branja in poslušanja otroci razvijajo domišljijo in urijo fino motoriko. Gorenjski knjižničarji, ki mesečno pripravljamo rokodelnice, vam želimo prijetne ustvarjalne urice pri druženju v knjižnici in tudi doma. Novembra boste z Lejo Rozman izdelovali simpatične lovilce sanj.

Sobota, 20. 11., splet: Dan slovenskih splošnih knjižnic – Ob dnevu slovenskih splošnih knjižnic bomo predstavili vseh naših deset enot v fotografski in video

obliki. Knjižnica Radovljica ni le radovljiška, pač pa je tedensko blizu bralcem od Stare Fužine do Brezij, na to smo ponosni in zato bi radi tudi najmanjše enote predstavili vsem našim uporabnikom. Knjižnico na koncu koncev gradite prav vi. Predstavitve so pripravili pri SOOS, filmski produkciji.

Petek, 26. 11., ob 17.00: Jesenska lepljenka – Otroci bodo izdelali vsak svojo jesensko zgodbo. Ustvarjalno delavnico bo vodil Srečo Koren.

9., 10., 16., 17., 23., 24. in 30. 11., ob 17.30, splet: Lego robotika (delavnice) – Za vse navdušence spletnega programiranja v Scratcu je tu nova sezona delavnic preko spleta. Termini bodo potekali ob torkih in sredah preko platforme zoom med 17.30 in 18.30. Vabljeni tako novi kot že izkušeni udeleženci. Prijave sprejemamo na elektronski naslov: toni. podobnik.r@gmail.com.

Ves mesec: Novoletna ustvarjalnica – Ustvarjalka Imilsy Arencibia Hernandez z Bohinjske Bele nam bo predstavila nove izdelke iz stiroporja, jaslice s sveto družino in živalmi, Božička z jeleni ter personalizirane novoletne bunkice.

Ves mesec: Mandale – S svojimi ustvarjalnimi izdelki se nam bo predstavila Barbara Sterle z Bleda. Že od mladosti jo zanimajo različni načini ustvarjanja. V prostem času se ukvarja s poslikavo škatel, lesenih predmetov, izdelavo lepljenk, ustvarjanjem nakita iz fimo mase. V zadnjem obdobju je veselje našla v ustvarjanju mandal na platnih manjših in večjih velikosti, prav vsaka mandala pa izraža svoje razpoloženje. Ljubiteljem lepih stvari bo predstavila svoje mandale.

::: Mag. Dragica Marta Sternad Kenda, predsednica KUD Zasip

November v blejski knjižnici Tudi letošnji november bo v blejski knjižnici zelo pester.

Sreda, 3. 11., ob 10.00, splet: Spanje in uspavanje dojenčka – Predavanja Mama - mami. Srečanja bodo potekala prek zooma. Število mest je omejeno. Več informacij v Facebook skupini Spletna srečanja za mamice z dojenčki.

Petek, 5. 11., ob 17.00: Velikani – Kamišibaj za otroke, stare tri leta in več, bosta pripravili Katarina Perger in Silva Kos. Torek, 9. 11., ob 19.00, splet: Obrazi slovenskih pokrajin: Uroš Smolej – Uroš Smolej je priznani slovenski igralec, ki je svojo igralsko pot začel v Prešernovem gledališču in kasneje postal del igralskega ansambla Mestnega gledališča ljubljanskega. Predavanje bo potekalo v živo v Občinski knjižnici Jesenice, možen pa bo tudi ogled na spletu. Četrtek, 11. 11., ob 18.00: Ženske in moški – odnosi, komunikacija ter kako genialno drug z drugim – O partnerskih odnosih, medosebni komunikaciji, harmoniji ljubezenskega, zakonskega in družinskega življenja bo predaval Andrej Pešec, vodja projekta Znanje za življenje. Predavanje organizira Medgeneracijski center Bled.

Petek, 12. 11., ob 17.00: Deževna delavnica – Ob slikanici Mama, ki je deževala, bodo najmlajši spoznali prav posebno mamo. Med dežne kapljice jih bo popeljala prevajalka Urška Rupar Vrbinc.

15.–20. 11.: Teden splošnih knjižnic – Ob tednu slovenskih splošnih knjižnic vam nudimo brezplačni prvi vpis v knjižnico. Ugodnost lahko koristite v ponedeljek, 15. 11., v knjižnici Stara Fužina, v torek, 16. 11., v knjižnici Srednja

::: Sara Klemenčič, Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica

Kultura

S humorjem se vse reši Pogovor z Metko Rutar Piber, zborovodkinjo Ženske vokalne skupine DU Bled Metka Rutar Piber že več kot petdeset let sodeluje v kulturnem in družbenem življenju radovljiške, jeseniške in nazadnje tudi blejske občine, vodi pevske zbore, poje v njih. Že takoj po diplomi se je vključila v delo v različnih organizacijah in društvih. V sindikatu radovljiške občine je bila zadolžena za šport, trideset let je bila v upravnem odboru Planinskega društva Radovljica in osem let tudi njegova predsednica, pa odbornica v Krajevni skupnosti Lesce, kasneje tudi na Bledu, delovala je tudi v civilni zaščiti, aktivno je bila vključena v vojni za Slovenijo in postala članica Zveze veteranov vojne za Slovenijo. In še bi lahko naštevali. Za svoje prizadevno delo je prejela več priznanj in odlikovanj (srebrni znak sindikatov Slovenije, Čufarjevo plaketo jeseniške občine in Linhartovo plaketo radovljiške občine za delo v kulturi …).

Predvsem pa je Metka dobra, poštena, dobrovoljna, vedno pripravljena pomagati, kar so ji napisale tudi njene pevke v zahvalnem pismu: »Srčno se ti zahvaljujemo za tvoje nesebično delo in trud z nami, saj nam svoj prosti čas in strokovnost deliš brez plačila.

Hvaležne smo ti za tvojo nenehno dobro voljo in humor.«

Rodili ste se v Ljubljani, med vojno so vašo družino izselili v Srbijo, vrnili pa ste se julija 1945, takoj po končani vojni, in se naselili v Lescah. Počitnice ste pogosto preživljali na Primorskem, v Grahovem ob Bači, od koder izhaja vaš oče. Česa se spominjate iz teh zgodnjih otroških let?

Spominjam se, kako so še želi na roko, povojnih mitingov, snemanja filma Na svoji zemlji, kjer je oče skupaj z drugimi vaščani nastopal kot statist in me je vedno vzel s seboj na snemanje. Spominjam se slikarja Vena Pilona, ki je bil pri filmu scenograf, mlade igralke Majde Potokar in drugih. Takrat so kamero vozili še na tirih.

Končali ste študij na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani in diplomirali na oddelku za gradbeništvo. Zakaj ste se odločili za tehnični študij in ne za katero od umetniških smeri – glasbo, literaturo, jezike, kar vam je tudi bilo zelo blizu?

Matematika in glasba gresta skupaj.

Rada sem imela tehnične predmete in slovenščino. Prav tako tudi moj brat, ki je postal geometer, sestra pa arhitektka.

Ko sem se vpisala na gradbeno fakulteto, je bilo precej zanimanja za ta študij tudi med dekleti. V tistem letu se nas je vpisalo kar deset, prej ponavadi samo ena. Vse smo študij končale in še zdaj se vsako leto sestajamo v Ljubljani. Tudi z vsemi kolegi

se srečujemo enkrat na leto. Imamo posebno vpisno knjigo, v katero vnašamo podatke iz našega življenja (o otrocih, vnukih, zdaj že tudi pravnukih, koliko smo zapravili za hrano in pijačo …).

Kdaj ste prišli na Bled?

Na Bled sem prišla v sedemdesetih letih, ko sem se poročila z Blejcem, ki je bil tudi gradbenik. Naj povem, da sem bila ena od redkih gradbenikov, ki sem ves čas delala v operativi, v gradbenem podjetju Gorenjc. Dobro sem se razumela z delavci, ki so me vedno »ščitili«. Ko sva z bodočim soprogom nekoč sodelovala pri skupnem projektu, sva se v pisarni sporekla zaradi različnih pogledov na določene rešitve. Pa je prišel v pisarno delavec in opozoril mojega poznejšega partnerja, naj ne napada »našu šeficu«.

nadomestila pri vodenju zbora, še posebej ko je ostarel, je večkrat prosil za pomoč. Veliko sva se pogovarjala o glasbi.

Katere zbore ste vodili?

Ustanovila sem Ženski oktet Žirovnica, prvi ženski oktet, ki je nastopil na vsakoletnem srečanju slovenskih oktetov v Šentjerneju. Od 2001 do 2007 sem vodila Ženski zbor DU Javornik-Koroška Bela, deset let kot prostovoljka pevski zbor v Domu dr. Franca Berglja na Jesenicah.

V zboru je bil tudi pevec, ki sicer ni imel najboljšega posluha, pel pa je zelo rad in zelo naglas. Ko smo imeli nastop, sem ga prosila, naj poje čim tiše. Po nastopu me je vprašal: »A sem dobro pel pavze?« Potem sem prišla na DU Bled.

Kdaj je bila ustanovljena Ženska vokalna skupina DU Bled in kdo je dal pobudo zanjo? Je bilo v zboru vedno enako število pevk?

Prvi nastop smo imele 8. marca 2008 na občnem zboru DU Bled. Zapele smo tri ljudske pesmi. Pobudo za ustanovitev zbora je dala Katarina Knaflič, nekdanja predsednica društva upokojencev, s katero sva se poznali od otroških let, saj je tedaj tudi živela v Lescah. Na začetku nas je bilo malo, potem največ 20, zdaj se število pevk vrti okoli 14. Nekatere so prišle na vaje in ko so ugotovile, da ne gre za ljudsko petje, ampak za resno delo, se nam niso pridružile. Ostalo pa je jedro osmih pevk, ki so v skupini od samega začetka.

Nekaj pevk smo pridobili, ko sta razpadla zbor Pletna in vezeninski zbor. Sicer pa se je potrebno za vsako novo pevko potruditi, se osebno pogovarjati.

Kdaj ste začeli peti? Kateri je bil vaš prvi javni nastop?

Doma smo bili vsi dobri pevci. Po vojni, ko je bilo veliko redukcij elektrike, smo se zbrali v kuhinji in peli. Prvič pa sem javno nastopila na enem od mitingov pod kozolcem na Grahovem ob Bači, stara sem bila deset let in skupaj z osemletnim bratom dvoglasno zapela slovenske ljudske pesmi, spomnim pa se tudi pesmi Mlada partizanka puško nosila.

Oče je bil učitelj v Lescah, zato smo stanovali v šoli. On me je prvo leto tudi učil. Na šoli je ustanovil otroški zbor, kjer sem pela tudi jaz. Zanimivo je, da so imeli v Lescah salonski orkester, v katerem je oče igral violino. Sicer sem kasneje končala nižjo glasbeno šolo v Kranju, moja profesorica je bila Jožica Avguštin.

Kaj pa zborovska glasba? Kdo vas je navdušil zanjo? Kje ste se naučili vodenja zbora?

Ko je bil ustanovljen Ženski pevski zbor Milka Škoberneta, sem v njem pela kar trideset let. Vodil ga je odličen pevovodja, profesor Škoberne. Večkrat sem ga

Je težko voditi zbor žensk? Prihaja kdaj do trenj, nasprotij? Kako jih razrešujete?

Kakšna pevka nas je užaljeno zapustila, ko sem jo najprej določila za solo, potem pa izbrala drugo pevko zaradi ustreznejšega glasu. Sicer pa ni težko voditi ženske skupine. Meni se zdi veliko bolje kot voditi moške, saj ti niso tako redoljubni in resni. Za vse smo se vedno lepo dogovorile, pevke imajo dobre značaje. Trenj med nami je bilo malo. Najbolj različna mnenja smo imele glede oblek.

Sicer pa se s humorjem vse reši.

Je težje izbirati pesmi za zbor starejših pevk?

Na kaj je treba pri tem posebej paziti?

Ko smo začele, smo bile več kot deset let mlajše in to se pozna. Na začetku smo vse pele na pamet. Zdaj to ne gre več. Začele smo štiriglasno, zdaj povečini pojemo troglasno. Nekatere pevke imajo težave s sluhom. Težjih pesmi ne dajem več na program. Pesmi tudi ne smejo biti previsoke, da glasovi ne cvilijo. Včasih znižam intonacijo, čeprav je vsaka pesem najlepša v intonaciji, ki jo je izbral skladatelj.

15

16

Kultura

Mladi

Vsako leto pripravite tematski letni koncert, nastopate na vseh društvenih prireditvah, regijskih revijah upokojenskih zborov, gostujete po Sloveniji in drugod. Skrbno vodite dnevnik nastopov. V trinajstih letih se jih je nabralo kar 193. Katerih tem ste se lotili, kje vse ste nastopile?

Pripravile smo večere ljudskih in domoljubnih pesmi, pa tematske nastope Ljubezen v pesmi in glasbi, Zlata jesen že prihaja, Cvetje v jeseni, Kaj pa ti piskaš …

Res je bilo tega programa veliko. Tudi gostovale smo po različnih krajih. Še posebej nam je bilo ljubo gostovanje v Bistrici ob Dravi, kjer je na naš nastop vedno čakala polna dvorana. Lepo so poskrbeli za nas, tudi na izlet so nas peljali.

Pred kratkim smo pele v Pokljuški soteski, ker je TV SLO o tej naravni znamenitosti za oddajo Slovenski magazin posnela daljši prispevek. Kako smo sopihale v breg s svojimi kovinskimi koleni in umetnimi kolki! Ampak nam je uspelo – povzpeti se v breg in tudi zapeti. Ena od naših pevk je pripomnila: Starejše ko smo, višje cilje si postavljamo.

Posebej smo vesele, kadar se nam pri petju pridružijo tudi poslušalci, da se skupaj povrnemo v mlade, brezskrbne čase s pesmimi, kot so nas naučile naše mame.

Zelo vas zanima tudi zgodovina krajev, v katerih ste živeli ali živite, stari običaji, imate veliko arhivskega gradiva, fotografij. Dragocena za naše kraje so tudi vaša koledovanja, stari

običaj, ki naj v novem letu ljudem prinese srečo in zdravje. Kdaj ste začele s temi nastopi in kdo vam pri tem pomaga?

Idejo za koledovanje je dal Tomaž Bregant, ki sodeluje tudi kot glavni kolednik.

Ljudje to zelo lepo sprejemajo. V Podhomu nas pričaka vsa vas pred gasilskim domom, po nastopu pa pripravijo pravo gostijo. To je za nas eno najbolj prisrčnih srečanj, saj so ljudje prireditev vzeli za svojo.

Vedno težje je najti pevke. Ste kdaj razmišljali o ustanovitvi mešanega pevskega zbora?

Ne, o mešanem pevskem zboru nisem razmišljala zaradi slabih izkušenj, poleg tega je med moškimi še manj zanimanja za skupinsko petje kot med ženskami.

Ali še pojete v veteranskem pevskem zboru?

V veteranskem zboru še vedno pojem, zdaj praznujemo dvajseto obletnico, bila sem tudi korepetitorka, večkrat sem nadomestila zborovodjo Franca Podjeda.

Poznamo vas po vašem svojevrstnem humorju, pripovedovanju vicev, šal … Tudi za to je potreben dober spomin in smisel za pripoved.

Ja, mislim, da imam to po očetu, ki je bil tudi malo boem, igral je violino, pel, zrežiral okrog sto iger v Lescah … Malo igralstva imam tudi jaz v sebi.

Veliko ste nastopale po Sloveniji, večkrat tudi v hotelu Delfin v Izoli. Menda imate tam v morju pevke skrit zaklad?

Res je, tam smo pevke pri plavanju izgubile dva prstana, izpadel pa je tudi

kamenček od tretjega prstana. Potonil je tudi moj poročni.

Zelo vas zanima enigmatika. Na internetu je kar pogosto najti vaše ime kot dobitnico katere od nagrad za rešene križanke. Vaša ljubezen so tudi hribi. O pohodu na Triglav ste v Planinskem vestniku pred leti objavili iskrivo humoresko o radostih in mukah hoje v gore.

V hribe sem šla vsako soboto in nedeljo poleti in pozimi. Malo sem tudi plezala, tudi na Triglav. Za to me je navdušila mama Pavla, nekdanja tigrovka.

Zdaj se boste poslovili od zbora. Kako boste ohranjali stik z glasbo, ki vam tako veliko pomeni in s katero se ukvarjate toliko desetletij?

Na koncerte bom še hodila, pela pa ne bom več. Zaradi bolezni in starosti moje glasilke niso več take kot nekoč. Ja, tudi najlepša pravljica se enkrat konča! Seveda pa bom ostala povezana s pevkami. Se že dogovarjamo za srečanja …

1. oktobra 2021, na mednarodni dan starejših, je Metka zadnjič nastopila s svojo Žensko vokalno skupino DU Bled v Festivalni dvorani Bled. V njenem arhivu bo zapisan kot 194. nastop te skupine. Sprejeli smo ga hkrati s hvaležnostjo in žalostjo, saj se je tako za zborovodkinjo in pevke kot tudi za njihove poslušalce in poslušalke končalo posebno dragoceno obdobje pevskega sožitja in medsebojne naklonjenosti.

::: Dragica Vesković

Sladka štirideseta prihajajo v Festivalno dvorano Bled Po uspešnicah Usodna pletna, Pokljuški zdravnik in Upravna enota se KUD Kamot Zasip z gledališkega odra seli na filmska platna. V petek, 19. novembra 2021, ste ob 19.30 vljudno vabljeni v Festivalno dvorano Bled, kjer si boste lahko ogledali film Sladka štirideseta. V filmu 40-letno slavljenko igra Lucija Vidic, ki se s tremi prijateljicami iz mladih dni (Lea Dabič, Katja Pretnar in Meta Vodnjov) odpravi na pot spominov. Noč, polna preobratov in zanimivih dogodivščin, se za eno od njih ne konča ravno brez bolečin, a to ni tako pomembno kot to, da spomini rišejo življenje in sedanjost trenutke

življenja za vsakega izmed nas. Film je bil posnet na Bledu in v okolici, zato bo za vsakega, ki Bled vsaj malo pozna, zelo zanimiv. V njem so nastopali člani društva in tudi nekaj gostujočih igralcev ter vaščanov Zasipa: gozdarji Andrej Gracelj, Gašper Peterman, Klemen Lukanc, natakarja Jure Jamnik in Lojze Ropret, natakarica Sara Gracelj, policaj Mark Džamastagič, varnostnika Domen Ivanšek in Jure Kozjek, gostje v lokalih Aljaž Vidic, Špela Koren in Tomaž Bergant ter drugi mlajši kudkamotovci: Janez, Svit in Vian.

S filmsko ekipo Bled.TV smo ustvarili nekaj edinstvenega za nas, saj smo to po-

Povezali smo tek in solidarnost Toplo jesensko sonce, jesenske barve narave in gibanje na svežem zraku smo povezali in sodelovali v projektu Tek podnebne solidarnosti. S tekom smo vzpodbujali solidarnost do ljudi v državah v razvoju in pripomogli k osveščanju o posledicah podnebnih sprememb, ki so najbolj opazne v Afriki. Učenci so z veseljem tekli in število pretečenih kilometrov je hitro raslo. Učiteljice smo skrbele za vzpodbu-

do in beleženje pretečenih kilometrov. Z dobro voljo in gibanjem na svežem zraku smo izkazali solidarnost do vrstnikov v Afriki. Čestitke vsem tekačem, ki so pomagali graditi krog solidarnosti okrog planeta Zemlja. Vsi skupaj se moramo potruditi z okolju prijaznim načinom življenja, da bomo še dolgo uživali sadove, ki nam jih daje narava.

::: Urša Beber, Podružnica Bohinjska Bela

čeli prvič. Veselimo se srečanja s publiko na nekoliko drugačen način. Karte po 7 € lahko prevzamete na TIC-u Bled ali na portalu Mojekarte.

::: KUD Kamot Zasip

Mladi

Blejski kozorogi – mladi planinci na osnovni šoli Novo šolsko leto 2021/22 smo začeli prav po planinsko, saj smo že takoj v septembru ob napovedi toplega vremena organizirali prvi planinski izlet v Pustolovski park na Straži ter izvedli planinski tabor na planini Lipanci.

V soboto, 11. septembra 2021, je planinski krožek OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled, POŠ Ribno in POŠ Bohinjska Bela v sodelovanju z Mladinskim odsekom Planinskega društva Bled organiziral prvo srečanje planincev od 4. do 9. razreda na Straži. Kar 42 planincev z dvema mentoricama, Bernardko Bernard in Alenko B. Demšar, se je zbralo na parkirišču pod Stražo. V pričakovanju adrenalinskih doživetij smo se hitro povzpeli na vrh, kjer so nas pričakali inštruktorji pustolovskega parka. Vsak je dobil čelado in samovarovalni pas. Razdelili smo se v dve skupini. Inštruktorji so nam povedali, da koncept pustolovskega parka temelji na doživljajskem popotovanju preko posebej urejenega plezalnega poligona, ki je zgrajen med krošnjami dreves in to tako, da si obiskovalci lahko sami izbirajo sebi primerno težavnostno stopnjo. Nato so nam prikazali sam način plezanja, ki smo ga vsi zelo hitro usvojili ter nas seznanili s pravili. Začela se je zabava! Koliko veselja, navdušenja, ponosa ob premagovanju strahu, razgledov iz drevesnih krošenj,

vetra v laseh, hitrejših utripov srca in iskrivih oči je bilo! Pravo navdušenje in super štart v novo šolsko leto. Konec septembra, v petek, 24. septembra, pa vse do nedelje, 26. septembra, se je šest osmošolcev z mentoricama Bernardko Bernard in Marino Vukaševič odpravilo na jesenski tabor na planino Lipanca. V skrbnih rokah oskrbnice Saše smo se počutili kot doma. Razigrane in nasmejane planince nas je toplo, sončno vreme povabilo na okoliške vrhove. Tako smo se povzpeli na Mrežce, Debeli vrh, Lipanski vrh in Brda.

Ves čas so nas spremljali prekrasni razgledi na Julijske Alpe in v dolino Krme. Še posebno nas je očaral pogled na Triglav, ki se nam je ponujal kot na dlani.

Ob spoznavanju vsebin planinske šole, orientaciji in zabavnih družabnih igrah so nam dnevi hitro minili. Zadovoljni in prepričani, da se bomo taborov še udeležili, smo se v nedeljo vrnili v dolino.

Obe dejavnosti smo izvedli s sredstvi Občine Bled, ki smo jih pridobili na razpisu za delo z mladimi. Za čudovita doživetja in nove izkušnje se vsi udeleženci in mentorice iskreno zahvaljujemo tudi inštruktorjem Pustolovskega parka Bled in oskrbnikom Blejske koče.

V sodelovanju s PD Bled pa že načrtujemo nove izlete tako za majhne in tudi večje planince. Potrudili se bomo in vsak mesec poskrbeli za novo planinsko doživetje.

::: Mentorice planinskega krožka OŠ Bled

Parkirni dan na Podružnični osnovni šoli v Ribnem

Sredi oktobra so na Podružnični osnovni šoli Ribno organizirali prijetno otvoritev na novo urejene okolice šole. Nekateri otroci prvič, drugi po dveh letih so ponovno javno nastopali pred širšo javnostjo.

Učenci so pričarali vzdušje, ki je spominjalo na stare dobre "predkoronske" čase.

Vse pohvale mentoricam in ostalemu

kolektivu za odlično izpeljan dogodek. V okviru investicije je Občina Bled poskrbela za ureditev robnikov, namestitev klopi in ozelenitev neuglednih makadamskih površin v bližini igrišča. Z zatravitvijo si Občina Bled želi postopnega zmanjševanja motornega prometa v okolici šole in spodbujati učence, da bi v šolo prihajali

peš, s kolesi, skiroji. Zaželen je tudi prihod s šolskim avtobusom do avtobusne postaje Ribno, od koder učenci pešačijo v šolo. Investicija je bila sofinancirana s strani MOP iz Sklada za podnebne spremembe v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE.

::: Bojana Lukan, Občina Bled

Korenčkova dirka v Vrtcu Bled Kot vsako leto smo tudi letos v Vrtcu Bled pričakali jesen tako, kot se spodobi. Otroci so se v bližnjem gozdičku udeležili iskanja skritega zaklada, ob tem pa prebirali jesenske pravljice, prepevali pesmice in reševali različne uganke.

Ker je jesen bogata s sadjem in zelenjavo, so otroci trgovali z gumbi na vrtčevski tržnici.

Najbolj pa so se razveselili zabavne predstave Korenčkova dirka v izvedbi našega kolektiva.

Je tudi na vašem vrtu letos zraslo kaj slastnega korenja? Zajček s svojo ekipo nam je zaupal, da pride na pokušino.

::: Aleš Kavalar, vzgojitelj

17

18

Mladi

Turizem

Evropski teden mobilnosti na OŠ Bled Med 20. in 24. septembrom je potekal Teden evropske mobilnosti, ki je najbolj razširjena pobuda na področju trajnostne mobilnosti na svetu. Letošnja tematika je bila Živi zdravo. Potuj trajnostno.

V tem času smo na šoli izvajali akcijo Aktivno v šolo – PEŠBUS. S tem smo želeli nekoliko zmanjšati promet v okolici šole in tako prispevati k zmanjšanju okoljskih obremenitev, ki jih prinaša promet.

Spremljevalci so na postajah »pobirali« učence, ki so sodelovali v projektu. Pot v šolo peš ali s kolesom otrokom zagotavlja minimalno mero dnevne telesne aktivnosti, kar pozitivno vpliva na njihovo zdravje. Otroci na poti v šolo uživajo v družbi svojih vrstnikov, lahko se pogovarjajo s sošolci (in učiteljica ni huda), opazujejo, kako se spreminja narava, postopoma spoznavajo prometne predpise in pravila

vedenja ter postajajo suvereni udeleženci v prometu. Način prihoda otrok v šolo in na dejavnosti je v veliki meri odvisen prav od staršev, zato spodbujajte svoje otroke, da bodo kot pešci, kolesarji ali uporabniki javnega prevoza pridobivali znanje in izkušnje za varno gibanje v prometu.

sko ekipo učiteljev. Letos so učenci po več letih zaporednih zmag morali priznati poraz. Igra je pač igra, nekdo vedno zmaga, žoga je okrogla, boljšemu pomaga. Sedaj načrtujemo izvedbo povratne tekme v spomladanskem času. Tekma je potekala sproščeno, v športnem vzdušju in seveda ob upoštevanju priporočil NIJZ. Za učence četrtih in petih razredov je potekalo igranje med dvema ognjema. Ko se nam je zdelo, da nam je šolsko delo izpilo še zadnje atome moči, je prišla sobota in zaključna prireditev Najboljša droga je žoga. Veselje, smeh in dobra volja so preplavili dve telovadnici. Poskočni košarkarji in košarkarice, razigrane odbojkarice in

odbojkarji in zagreti nogometaši so neutrudno nabirali korake. Ni bilo slabe volje, ne zehanja, bili so koši, bili so goli, bile so žoge in bilo je super. Za sadne in sladke priboljške pa je poskrbela LAS občin Bled in Gorje. V Tednu otroka so učenci osmih in devetih razredov za eno uro stopili v čevlje učiteljev in poučevali prvošolce in drugošolce. Za vse je bila to odlična izkušnja. V poslanici, ki jo je ob Tednu otroka objavil v stripu Boštjan Gorenc – Pižama, piše: Nikoli ne izgubite igrivosti! Igrajte se doma, igrajte se na prostem in igrajte se v šoli!

::: OŠ Bled

Razigran uživaj dan To je bila osrednja tema letošnjega Tedna otroka kot protiutež posledicam epidemije. Ključna sporočila so: igra ti pomaga razvijati domišljijo, igra ti krepi telo, igra spleta prijateljstva … in najpomembnejše, igra nas povezuje. Potrebno je poudariti pomen igrivosti, sproščenosti in druženja, zato smo se v Tednu otroka tokrat posvetili igri in igranju. Teden se je začel z deževnim ponedeljkom, a ko smo se popoldan zbrali na minigolf igrišču, je prenehalo deževati in otroci so uživali v igri.

Brezplačno igranje nam je tako kot že vrsto let prej omogočil g. Sergej Učakar, za kar se mu zahvaljujemo. Odbojkarska ekipa učencev se je pomerila z odbojkar-

::: Meta Pazlar, OŠ Bled

Bledu drugo mesto med turističnimi kraji V okviru 30. natečaja Moja dežela – lepa in gostoljubna je Turistična zveza Slovenije na Dnevih slovenskega turizma podelila priznanja v štirinajstih kategorijah.

Bled je zasedel 2. mesto v kategoriji Turistični kraji, Camping Bled pa je zmagal pri »glasu ljudstva« v kategoriji »kampi«.

Camping Bled je sicer v ocenjevanju strokovne žirije zasedel tretje mesto.

Turistična zveza Slovenije je na Dnevih slovenskega turizma 2021 v Postojni podelila priznanja najboljše uvrščenim iz letošnjega natečaja Moja dežela – lepa in gostoljubna, ki je tako rekoč že ponarodelo lepotno tekmovanje slovenskih krajev.

Priznanja so podelili v štirinajstih kategorijah, in sicer: večja mesta, srednja mesta, manjša mesta, turistični kraji, zdraviliški kraji, izletniški kraji, mestna jedra, vaška jedra, trška jedra, mladinska prenočišča, kampi, glampingi, tematske poti in bencinski servisi Petrol. Podeljeni sta bili tudi dve posebni priznanji, za izstopajoče dosežke na področju urejenosti okolja ter deset priznanj »glas ljudstva«, in sicer tistim krajem, ki so jih preko spletnega glasovanja za najbolj urejene in gostoljubne izbrali ljudje sami. »Ne pravijo zastonj, da je zmaga v posamezni kategoriji tekmovanja Moja

dežela – lepa in gostoljubna vredna prav toliko kot Michelinove zvezdice za gostince. To tekmovanje oziroma ocenjevanje, ki ga vsako leto prostovoljno opravljajo predani in strokovno usposobljeni ocenjevalke in ocenjevalci, namreč s svojimi resnično strokovnimi, objektivnimi in nepristranskimi ocenami postavlja zrcalo naši celotni turistični ponudbi in jo podpira pri uveljavljanju na našem domačem turističnem tržišču, prav tako pa tudi na velikih turističnih trgih,« je na prireditvi poudaril predsednik Turistične zveze Slovenije Pavle Hevka.

::: Romana Purkart

Strokovna ekskurzija članov TD Zasip Po lanskoletnem premoru smo se letos za lokacijo strokovne ekskurzije odločili za jug Slovenije. Predvsem moški del udeležencev se je veselil našega prvega postanka, Parka vojaške zgodovine Pivka.

Tu nam je vodnik na zelo zanimiv način predstavil bogato kolekcijo njihove muzejske zbirke. Zatem smo se odpravili v goste k članom pobratenega Turistično-kulturnega in športnega društva Urban-

ščica. Le-ti so nas izjemno presenetili s pripravljenim programom, prijaznostjo in gostoljubnostjo. Predstavili so nam njihov kraj, zaigrali so nam predstavo, ob kateri smo se prav iskreno nasmejali, sledila je še malica ob zvokih narodnozabavnih napevov mladega harmonikarskega dua.

Našo pot smo nadaljevali v Kobilarni Lipica, kjer smo si z vodnikom ogledali kobilarno in si ogledali edinstveno predstavo

Lipiške jahalne šole. Za piko na »i« smo prijetno druženje zaključili na poznem kosilu z okušanjem domačih dobrot. Še ena strokovna ekskurzija je minila v znamenju prijetnega druženja z izmenjevanjem idej in odkrivanja turistične ponudbe v drugi slovenski regiji. Posebna zahvala gre TKŠD Urbanščica!

::: TD Zasip

Mladi

Turizem

Šport

19

Tetka Jesen Jesen je prišla med nas in na prvi jesenski dan so se prvošolci in drugošolci odpravili v gozd. Tam jih je pričakala prav posebna gostiteljica – tetka Jesen. Popeljala jih je skozi gozd in jim pomagala spoznati gozdna drevesa in jesenske plodove. Ko so se poslovili, je s svojimi pomočniki škratki odhitela naprej barvat listke. Radi bi se zahvalili naši bivši učiteljici Meri Poklukar, ki je bila pripravljena obuditi tetko Jesen. V Evropskem tednu mobilnosti smo bili tudi na naši šoli zelo aktivni. Zadali

smo si cilj, da v šolo prihajamo, če se le da, le peš. Mnogi so se tako podali proti šoli tudi na deževna jutra. Imamo srečo, da vsako leto učiteljicam pri vožnjah našega pešbusa priskočijo na pomoč tudi starši in stari starši. Zato se vsem sodelujočim “voznikom in voznicam” iskreno zahvaljujemo. Prvi teden oktobra smo se odpravili na kmetijo k Čudno v Ribnem na ličkanje koruze. Dodobra smo spoznali to kmečko opravilo in se na koncu tudi zasluženo okrepčali in posladkali.

Hvala za vaše gostoljubje. Teden otroka smo večinoma preživeli kar v prostorih šole in razigrano uživali te dni, kot je velel letošnji slogan Tedna otroka. Šolo smo okrasili s pisanimi stopali, ki smo si jih obrisali, izrezali iz papirja in jim nadeli razigrane vzorce. V OPB so bučam, ki nam jih je prijazno poklonil naš krajan, nadeli nove razigrane obraze, ki že krasijo naše okenske police.

::: Anja Gluhar, POŠ Ribno

Zveni po praznikih – novo doživetje Slovenia Unique Experiences Vas Bodešče je prizorišče novega doživetja, ki je prejelo znak Slovenia Unique Experience.

Doživetje si je zamislil Andrej Begovič, ki se je pri kreaciji naslonil na bogato ljudsko dediščino blejskih vasi, predvsem na tradicijo praznovanja. Diši po praznikih je zgodba s pol tisočletja stare Sodarjeve domačije, v sebi nosi dušo slovenske zemlje in dediščine ter spomin na prednike. Praznovanja so bila tudi na Gorenjskem poseben čas, oblačilna podoba Prešernovega časa, lokalne kulinarične dobrote, vaške zgodbe … vse to je del

doživetja, ki se gostu vsekakor za vedno vtisne v spomin.

Slovenia Unique Experiences je projekt Slovenske turistične organizacije in slovenskega turističnega gospodarstva, produkti nosijo oznako za edinstvena 5-zvezdična doživetja. Znak podeljuje Slovenska turistična organizacija, zagotavlja pa, da je ponudba s tem znakom edinstvena in butična, avtentična, predvsem pa lokalna, zelena in nudi nekaj več. Nagovarja gosta osebno, produkt je v skladu s trajnostnimi načeli.

::: Turizem Bled

Nogomet na Bledu se organizirano igra že skoraj 100 let nudi dom številnim klubom, vrhunskim športnikom, rekreativnim skupinam in posameznikom iz naše občine. Glavno nogometno igrišče smo letos uspešno sanirali, v prihodnjem letu načrtujemo obnovo atletske steze, namakalnega sistema na pomožnem igrišču in menjavo dotrajane umetne trave na otroškem igrišču.

Vsem, ki nam pri delu pomagate, vsem staršem, navijačem, sponzorjem in Občini Bled se seveda najlepše zahvaljujemo.

Morda se tudi vi odločite in se nam z vašim otrokom pridružite (že od starosti štirih let). Vse, kar vas zanima, lahko vprašate na mir.vovk@gmail.com.

::: Miran Vovk, predsednik NK Bled

Mladi atleti, vabljeni!

Najstarejši zapiski kažejo, da je NK Bled deloval že leta 1923, kar pomeni, da nas kmalu čaka 100. rojstni dan. Kljub težkim časom trenutno delujemo na polno, seveda ob upoštevanju vseh ukrepov. Še posebej smo ponosni na delo z našimi najmlajšimi, ki trenirajo in tekmujejo v petih različnih starostnih kategorijah. Z njimi

se ukvarja cel ducat strokovno usposobljenih trenerjev. Člansko ekipo smo letos združili z NK Bohinj in zelo uspešno tekmujemo v Gorenjski ligi. Veseli nas, da bomo v letu 2022 uspeli v tekmovanje prijaviti novo selekcijo U17, ki smo jo pogrešali skoraj desetletje. Klub tudi zelo uspešno vzdržuje Športni park Bledec, ki

Atletsko društvo Bled vpisuje nove člane. V društvo se lahko vpišejo otroci od četrtega leta dalje, pa tudi mladi in odrasli, starostne omejitve ni. Društvo zagotavlja strokovno in prilagojeno rekreacijo. Vpis je kadarkoli od 17. ure dalje na stadionu Bled.

::: AD Bled

20

Oglasna stran

Tišleraj ali frizeraj?

Naročena objava

Pravzaprav kar oboje. Da se tudi v “korona krizi” najdejo uspešne zgodbe smo se lahko na lastne oči prepričali tudi na Bledu. Če ste v zadnjih nekaj mesecih hodili po Blejski promenadi, vam je pogled zagotovo ukradel nov moderno opremljen poslovni prostor, ki skriva dosti več, kot je to morda vidno na prvi pogled.

V njem sta namreč v času karantene z lastnimi idejami in znanjem prostor uredila mlada podjetnika, katerih dejavnosti sta na prvi pogled različni, vendar pa imata eno skupno lastnost.

Roke!

Nina Urbič in Nejc Leskovar, umetnika, ki sta vsak v na svojem področju perfekcionista, sta z domiselno idejo in vrhunsko oblikovanim ambientom v prostor umestila moderen frizerski salon ter prodajalno in izdelovalnico ročno izdelanih sončnih in korekcijskih očal.

Kako to, da sta izbrala Bled?

Kaj sta po poklicu in od kod prihajata?

Nina: Prihajam iz Novega mesta. Po končani frizerski šoli v Ljubljani, kjer sem sočasno z šolanjem pilila svoje znanje pri najboljših slovenskih in tujih frizerskih mojstrih, sem se vrnila v Novo mesto, kjer sem odprla svoj prvi salon, s katerim smo kasneje sodelovali z gledališči ter drugimi projekti v modni industriji.

Nejc: Prihajam iz Slovenskih Konjic. Študiral sem ekonomijo, vendar sem hitro po študiju spoznal, da je moja strast v kreativni industriji. Mi je pa študij pomagal, da sem svojo umetniško žilico prenesel na poslovno področje.

Kakšna je filozofija pri vašem delu?

Nina: Sebe vsekakor ne vidim kot frizerke, ki vsak dan hodi v službo, ampak kot frizerko, ki živi svoj poklic. Nikoli ne želim delovati kot industrija, zato vsakemu posamezniku namenim čas, ki ga plača. Individualni pristop je eno mojih glavnih vodil.

Nejc: Filozofija, ki se je držim pri svojem delu je, da je treba ustvarjati najboljše produkte za svet. Ker kar je dobro za svet je dobro zate in za vse ostale. Zato se pri svojem delu držim načel trajnosti in trajnostnega razvoja.

ALPSKA C. 43, 4248 LESCE

ALPSKA C. 43, 4248 LESCE

ALPSKA C. 43, 4248 LESCE

ALPSKA C. 43, 4248 LESCE

Kaj si želita za v prihodnje?

ALPSKA C. 43, 4248 LESCE

Nejc: Pred nekaj leti sem po spletu okoliščin dobil priložnost, da od poslovnega partnerja in prijatelja prevzamem poslovni prostor nasproti Grand Hotela Toplice. Ker sem v tistem času ravno začel z ustvarjanjem svojega lastnega izdelka in blagovne znamke, se mi je Bled zdel izvrstna priložnost, saj je hkrati doma in po celem svetu.

Nina: Ljubezen (smeh). Ker sem poznala Nejca, sem seveda večkrat zavila na Bled, kjer pa sem opazila, da na Blejski pro-

menadi ni frizerskega salona. To se mi je zdela dobra poslovna priložnost, in ko se je ponudila možnost za najem lokala, sva z Nejcem zavihala rokave in se sama lotila prenove.

Da bi naju še naprej obiskovalo toliko dobrih ljudi, ki cenijo najino delo in najin trud.

ALPSKA C. 43, 4248 LESCE ALPSKA ALPSKA ALPSKA ALPSKA ALPSKA C.ALPSKA C. 43, C. ALPSKA 43, C. 43, ALPSKA 4248 C. 43, ALPSKA 4248 4248 43, C.ALPSKA 4248 C. LESCE 43, 4248 ALPSKA LESCE 43, C. LESCE 4248 ALPSKA C. LESCE 43, ALPSKA 4248 LESCE 43, C. ALPSKA 4248 LESCE C. 43, 4248 ALPSKA LESCE 43, C. ALPSKA 4248 ALPSKA LESCE C. 43, ALPSKA 4248 LESCE 43, C.4248 LESCE 43, C. 4248 LESCE C. 43, C. 4248 43, LESCE C. 43, 4248 LESCE 43, 4248 4248 LESCE 4248 LESCE LESCE LESCE LESCE

Kurilno olje vrhunske kvalitete!

ALPSKA C. 43, 4248 LESCE

ALPSKA C. 43, 4248 LESCE

ALPSKA C. 43, 4248 LESCE

NOVAK

ALPSKA C. 43, 4248 LESCE

POGREBNE STORITVE

ALPSKA C. 43, 4248 LESCE

ALPSKA ALPSKA ALPSKA C. ALPSKA 43, C. ALPSKA 43, 4248 C. ALPSKA 43, 4248 C. ALPSKA LESCE 43, 4248 C. ALPSKA 43, LESCE 4248 C. ALPSKA LESCE 43, 4248 C. ALPSKA 43, LESCE 4248 C. ALPSKA LESCE 43, 4248 C. ALPSKA 43, ALPSKA LESCE 4248 C. LESCE 43, ALPSKA 4248 C. 43, LESCE 4248 C.C. LESCE 43, 4248 43, C. LESCE 4248 43, 4248 LESCE 4248 LESCE LESCE LESCE

Naročila na 080 2341 in narocila@datris.si

NOVO NOVO NOVO NOVO CVETLIČARNA NOVAK priALPSKA pokopališču naLESCE Bledu C. 43, 4248

Anton Novak d.o.o.

Hraše 19,ALPSKA Lesce ALPSKA ALPSKA ALPSKA ALPSKA C.ALPSKA C. 43, C. ALPSKA 43, C. 43, ALPSKA 4248 C. 43, ALPSKA 4248 4248 43, C.ALPSKA 4248 C. LESCE 43, 4248 ALPSKA LESCE 43, C. LESCE 4248 ALPSKA C. LESCE 43, ALPSKA 4248 LESCE 43, C. ALPSKA 4248 LESCE C. 43, 4248 ALPSKA LESCE 43, C. ALPSKA 4248 ALPSKA LESCE C. 43, ALPSKA 4248 LESCE 43, C.4248 LESCE 43, C. 4248 LESCE C. 43, C. 4248 43, LESCE C. 43, 4248 LESCE 43, 4248 4248 LESCE 4248 LESCE LESCE LESCE LESCE www.anton-novak.si

prevozi in ureditev pokojnikov ter pokop z žalnim sprevodom

Kurilno olje vrhunske kvalitete!

velika izbira ALPSKA krstALPSKA in žar ALPSKA C. ALPSKA 43, C. ALPSKA 43, 4248 C. ALPSKA 43, 4248 C. ALPSKA LESCE 43, 4248 C. ALPSKA 43, LESCE 4248 C. ALPSKA LESCE 43, 4248 C. ALPSKA 43, LESCE 4248 C. ALPSKA LESCE 43, 4248 C. ALPSKA 43, ALPSKA LESCE 4248 C. LESCE 43, ALPSKA 4248 C. 43, LESCE 4248 C.C. LESCE 43, 4248 43, C. LESCE 4248 43, 4248 LESCE 4248 LESCE LESCE LESCE Naročila na 080 2341 in narocila@datris.si ureditev vseh potrebnih dokumentov Sprejemamo naročila za sveče in suhe organizacija in izvedba pogrebnih ceremonialov na pokopališčih v občinah Bled, Gorje, Radovljica in Bohinj.

ikebane, žalne ikebane, šopke, poročne šopke in aranžmaje ter aranžiranje daril.

Velika izbira sveč.

DEŽURNA SLUŽBA: 040 887 169, 041 655 987, 040 887 112

Oglasna stran

POGREBNA SLUŽBA

ZVONČEK

Na voljo smo vam 24 ur na dan!

T: 041/ 963 - 031

Uredimo vso potrebno dokumentacijo.

Organiziramo prevoz pokojnika.

Priskrbimo pogrebno opremo po vaši želji.

Izdelamo trendne CVETLIČNE ARANŽMAJE. Poskrbimo za dekoracijo poslovilnih vežic.

Organiziramo pogrebno slovesnost.

NOVO!

UREDIMO VSE POTREBNO ZA POGREB TUDI V OBČINAH GORJE IN BLED!

$3 $ $0$(. 30 *3&( - . !$3+. 303*$ $+$3 3$ 3 3 3 $3 3.( 3 ' 1 3 # ) %132 31) 3),%' ,1 3# 3 #

3

),/3 3 ,'% 3 1 , ,#%3 #3/ % #% 3

2 2(*& 2+ *. + 2 $2, % 0% 2)* ! 2.'/ "2 ' ' 2 + $ 2 +- 2# *1 ! 2 , 2 2 2 + % 2

INTEGRAL AVTO prodaja, servisi in tehnični pregledi vozil d.o.o. Jesenice, Cesta maršala Tita 67, 4270 Jesenice

www.integral-avto.si

W: www.pogrebnasluzba-zvoncek.com reklama.indd 1

18. 01. 2021 20:50:05

KUPON NOVEMBER

2021

10% 10% 10% 10%

NA IZBRANI ARTIKEL

IZKLJUČNO ZA IZDELKE MCL

Sedež: MCL Mesni center Luka d.o.o., Cesta Kokrškega odreda 26, 4294 Križe

Trgovine: MCL Mesni center Luka d.o.o., Cesta Kokrškega odreda 26, 4249 Križe, tel.št. 040/294-444 SPB Mesnica Domžale, Ljubljanska cesta 82, 1230 Domžale, tel.št. 01/72--98-474 Union center Bled, Ljubljanska cesta 11, 4260 Bled, tel.št. 04/57-80-121

Kupon velja v novembru 2021 // Za kupce MCL parkiranje brezplačno *Kuponi se ne seštevajo. Popust velja izključno za izdelke MCL.

KUPON NOVEMBER

2021

NA IZBRANI ARTIKEL

IZKLJUČNO ZA IZDELKE MCL

Sedež: MCL Mesni center Luka d.o.o., Cesta Kokrškega odreda 26, 4294 Križe

Trgovine: MCL Mesni center Luka d.o.o., Cesta Kokrškega odreda 26, 4249 Križe, tel.št. 040/294-444 SPB Mesnica Domžale, Ljubljanska cesta 82, 1230 Domžale, tel.št. 01/72--98-474 Union center Bled, Ljubljanska cesta 11, 4260 Bled, tel.št. 04/57-80-121

Kupon velja v novembru 2021 // Za kupce MCL parkiranje brezplačno *Kuponi se ne seštevajo. Popust velja izključno za izdelke MCL.

Bi avto takoj?

KUPON NOVEMBER Si želite avto najvišje kakovosti? Potem je HYUNDAI IZ ZALOGE prava izbira. Slovenci ste v raziskavi Qudal našim avtomobilom pripisali najvišjo raven kakovosti, tako v segmentu SUV kot v segmentu mestnih avtomobilov. S svojo odločitvijo pohitite, saj boste le tako lahko izbirali med različnimi modeli, opremo in pogoni - mehki hibrid, hibrid, priključni hibrid, električni ter, seveda, dizelski in bencinski pogon.

2021

IZKLJUČNO ZA IZDELKE MCL

Cesta Kokrškega odreda 26, 4294 Križe

Trgovine: MCL Mesni center Luka d.o.o., Cesta Kokrškega odreda 26, 4249 Križe, tel.št. 040/294-444 SPB Mesnica Domžale, Ljubljanska cesta 82, 1230 Domžale, tel.št. 01/72--98-474 Union center Bled, Ljubljanska cesta 11, 4260 Bled, tel.št. 04/57-80-121

Kupon velja v novembru 2021 // Za kupce MCL parkiranje brezplačno *Kuponi se ne seštevajo. Popust velja izključno za izdelke MCL.

Saj veste, kdor prej pride, prej pelje.

Povprečna poraba goriva: 1,383 – 7,816 l/100 km, emisije CO2: 31,40 – 181 g/km.

Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Slike so simbolne. Akcija velja do razprodaje zalog. Več informacij vezanih na akcijsko ponudbo je na voljo pri pooblaščenih prodajalcih vozil Hyundai. Pogoji garancije in podatki o specifični porabi goriva in emisijah CO2 so na voljo na www.hyundai.si. Kupci ste v raziskavi QUDAL (QUality meDAL) terenskim in mestnim vozilom Hyundai podelili priznanje Najvišja raven kakovosti na slovenskem trgu. Vir: http://qudal.com/SLOVENIA-621KD78 in http://qudal.com/SLOVENIA-620XM14. Izdajatelj si pridržuje pravico do tiskarskih napak. Slike so simbolne. Več informacij je na voljo pri pooblaščenih prodajalcih vozil Hyundai.

Pogoji garancije in podatki o specifični porabi goriva in emisijah CO2 so na voljo na www.hyundai.si.

KUPON NOVEMBER Hyundai zastopnik, naslov št 123, Mesto ali kraj, tel.: 040 000 000

NA IZBRANI ARTIKEL

Sedež: MCL Mesni center Luka d.o.o.,

2021

NA IZBRANI ARTIKEL

IZKLJUČNO ZA IZDELKE MCL

Sedež: MCL Mesni center Luka d.o.o., Cesta Kokrškega odreda 26, 4294 Križe

Trgovine: MCL Mesni center Luka d.o.o., Cesta Kokrškega odreda 26, 4249 Križe, tel.št. 040/294-444 SPB Mesnica Domžale, Ljubljanska cesta 82, 1230 Domžale, tel.št. 01/72--98-474 Union center Bled, Ljubljanska cesta 11, 4260 Bled, tel.št. 04/57-80-121

Kupon velja v novembru 2021 // Za kupce MCL parkiranje brezplačno *Kuponi se ne seštevajo. Popust velja izključno za izdelke MCL.

21

22

Oglasna stran

SIMFONIČNI ORKESTER JESENICE vabi na koncert

MLADOST S PLESOM IN GLASBO s solisti:

Baletni oddelek Glasbene šole Jesenice Tina Bučar in Eva Kramar, violina Program: *IPAVEC* MERKU * ZUPANČIČ* BEETHOVEN* HESS* MONTI* dirigentka: Natalija Šimunović

koreogra�ija: Jerneja Omahen Razpotnik in Mateja Mlakar

KRANJSKA GORA, DVORANA VITRANC: 19.11. 2021 ob 18.30 (cena vstopnice 10 EUR, prodaja Eventim, TIC Kranjska Gora, Petrol)

JESENICE, GLEDALIS� C� E TONETA C� UFARJA: 26.11. 2021 ob 18.30 (cena vstopnic 10 EUR, prodaja Eventim, Petrol, Ariva-Titova 18)

PIKA NA i Ob nakupu vozila Peugeot prejmete tudi zimske pnevmatike s premontažo

peugeot.si *Vrednost zimskih pnevmatik s premontažo ob nakupu in dobavi novega vozila Peugeot 3008, Peugeot 5008, Peugeot 508 in Peugeot Traveller je 500 EUR, ob nakupu in dobavi ostalih novih osebnih vozil Peugeot je vrednost 300 EUR. Akcija velja le za nakup in premontažo pnevmatik, ki so kupljene pri pooblaščenih prodajalcih in serviserjih Peugeot v Sloveniji ob nakupu in dobavi novega osebnega vozila v času od 11.10. do 30 .11.2021 in sicer pri pooblaščenem prodajalcu, kjer je bilo vozilo kupljeno in dobavljeno. Vrednosti pnevmatik s premontažo ni možno zamenjati za gotovino oziroma drug izdelek.

Zimske pnevmatike s premontažo niso prenosljive na drugo osebo. V primeru, da je vrednost zimskih pnevmatik in premontaže večja od vrednosti 300 oz. 500 EUR, razliko doplača kupec. V primeru, da je vrednost zimskih pnevmatik in premontaže manjša od vrednosti 300 oz. 500 EUR, se kupcu razlika ne povrne in je ni možno zamenjati oz. vnovčiti za drug izdelek.

AVTO PARTNER d.o.o., Cesta železarjev 27, 4270 Jesenice, tel. 04 583 66 66 Peugeot_Pika-na-i_Letak_A5_v06_nve.indd 1

13/10/2021 09:01

Oglasna stran

23

PRODAJA, SERVIS IN GOTOVINSKI ODKUP MOBILNIH TELEFONOV! PRODAJA, SERVIS IN GOTOVINSKI ODKUP MOBILNIH TELEFONOV!

POSLOVALNICA

POSLOVALNICA BLED d Cesta svobode 4A, Ble 051 266 367 bled@condorplus.si

RADOVLJICA Kranjska cesta BLED 7, RadovlPOSLOVNICA jica Cesta svobode 4A, Bled 031 266 367 051 266 367 radovljica@con dorplus.sibled@condorplus.si

www.condorplu

s.si

POSLOVALNICA RADOVLJI Kranjska cesta 7, Radovljica 031 266 367 radovljica@condorplus.si

www.condorplus.si

www.condortel.si

condortel

condortel

Poblaščeni prodajalec:

Condor plus d.o.o|Cesta svobode 4a, 4260 Bled

za lepoto vaših las Prehransko dopolnilo za mocnejše, gostejše in bolj ˇ sijoce lase ter cvrste nohte* ˇ ˇ

št.1

v Franciji

Na voljo v lekarnah in specializiranih prodajalnah Spletna trgovina www.sophia.si *Vsebuje cink, ki prispeva k ohranjanju zdravih las, nohtov in koze.

Vsebuje biotin, ki prispeva k ohranjanju zdravih las in koze.

SABEX d.o.o., Poslovna cona A 18, 4208 Šenčur Slike so simbolične.

FORTIFIANT za goste in sijoce lase KÉRATINE + za poskodovane lase ANTI-CHUTE proti izpadanju las SHAMPOOING FORTIFIANT sampon za krepitev in zascito las

Sončna in Korekcijska očala

svet.

t i s h l e r. e u

Izdelana na Bledu

Ročno izdelana

Ob iščite nas

(T i shle r eye wea r / Nina m anufaktura fri zura)

Visokokakovostne leče

Doživljenjska garancija

Cesta svobode 15, 4260 Bled, Slovenija (Pod hotelom Park)

official saloon

Poskrbi z a s vo j e l as e.

Uporaba visokokakovostnih izdelkov

Naroči se še danes:

064 123 348

Vrhunska personalizirana obdelava

Moderen salon