Ženski dom (Women's dormitory) - Blaž Jagarinec

ŽENSKI DOM

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za Arhitekturo Magistrsko delo

Ženski dom:

Idejna zasnova revitalizacije karejev 9 in 13 v Ptuju

Blaž Jagarinec

Mentor: prof. mag. Vasa J. Perović univ. dipl. inž. arh. Konzultant za konstrukcijo: doc. dr. Simon Petrovčič univ. dipl. inž. grad. Konzultant za požarno varnost: doc. dr. Domen Kušar univ. dipl. inž. arh.

Leto vpisa: 2015 Leto izdelave naloge: 2022

Ženski dom je idejni pristop k revitalizaciji središča v Ptuju. Za območje spomeniškega varstva in kar nekaj urbanih izzivov preteklih let se postavlja vprašanje, kako pristopiti k prenovi / revitalizaciji in kako s tem načrtovati razvoj?

Zaključno delo, za obstoječe stanje manjkajoče ureditve mestnega jedra, poda rešitev v fazah kot vizijo za naslednjih nekaj let.

V prvi fazi rešuje socialno stisko tamkajšnjih prebivalcev in problem razpršene gradnje z oskrbovanimi stanovanji za vdove, ki glede na vzorce odseljevanja mladih in stopnjo umrljivosti starejših še vedno ostajajo na Ptuju. Obenem za ločen družbeni problem: porast vodenih primerov nasilja v družini (nad ženskami z otroci), nova tipologija varne hiše pridobi kapacitete za namestitev žrtev. Z integracijskimi programi jim rešitev pomaga do njihove neodvisnosti – bivanjske, finančne in čustvene.

V novonastali poselitvi naloga vidi možnost revitalizacije, ko v drugi fazi združi novo poselitev z obstoječim kontekstom kulturnega razvoja. Ptuj ima zaradi zgodovine ljubiteljske kulture festivale / dejavnosti / društva, ki uspešno ohranjajo kulturo v mestu. Ker zasedajo trenutno obstoječe ustanove / organizacije mesta, z novimi (zanje) prostori in z združevanjem programov za omenjeno družbeno problematiko, pridobijo možnost razvijanja dejavnosti za mesto in ljudi, ki v njem živijo. Mesto se tako prenavlja s programi.

Prostorska rešitev se lokacijsko razprostira po karejih 9 in 13 v Ptuju na petih lokacijah. Kljub razpršenosti so vsebine povezane v skupen razvoj. Arhitekturna intervencija je urbano orodje, da pet lokacij postane eno: za vzpostavitev potrebnega utripa mesta Ptuj.

e Women's dormitory is a conceptual approach to the revitalisation of Ptuj's city centre. For the conservation area and several urban challenges of the past years, the question is how to approach the renovation / revitalisation and how to plan spatial development with this in mind?

e final work for the existing situation of the missing city centre development provides a solution in phases as a vision for the next few years.

In the first phase, it solves the social plight of the local population and the problem of scattered building with housing for widows, who still remain in Ptuj due to the migration patterns of young people moving out and certain mortality rates of the elderly. At the same time, for a separate social problem: the increase in domestic violence cases (against women with children), the new typology of a safe house provides the capacity to accommodate victims. rough integration programmes, the solution helps them to achieve their independence - residential, financial and emotional.

e task sees in the new settlement the possibility of revitalisation, when in a second phase it integrates the new settlement with the existing context of cultural development. Ptuj has a history of amateur culture and has festi vals / activities / societies that successfully preserve culture in the city. As they occupy currently existing institutions / organisaions of the city, they gain the possibility to develop activities for the city and its people by creat ing new (for them) spaces and by combining programmes for the social issues mentioned above. e city is being renewed through pro grammes.

e spatial solution is spread over five locations in Ptuj, located in squares 9 and 13. e architectural intervention is an urban tool to make the five locations one: to bring the necessary pulse of Ptuj to life.

Ključne besede

Ptuj, stanovanja, revitalizacija, prenova, družinsko nasilje, ovdovelost, kulturni razvoj.

Keywords

Ptuj, housing, revitalization, renovation, domestic abuse, widowhood, cultural development.

Blaž Jagarinec, Ženski dom: Idejna zasnova revitalizacije karejev

in

v

UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2022.

UVOD

Mestno jedro Ptuja se kljub težnjam zadnjega desetletja sooča s težavami pri razvoju identitete mesta. Trenutni gospodarski in politični razvoj, pa tudi kot za nešteto drugih mest, povzroča njegovo praznjenje.

Izostalost ljudi, torej skupnosti, ki s prostorom upravlja in manjko stavbnega razvoja za kvalitetno bivanje, sta povoda, da naloga v prvi fazi izhaja iz socialne stiske ljudi iz okolice. Zaradi staranja prebivalstva in razpršene gradnje, je to na eni strani osamljenost ovdovelih posameznikov, pogosteje žensk, na drugi strani pa porast družinskega nasilja v času pandemije. Socialna stanovanja so rešitev socialnega problema.

Ločeno od gradbenega in demografskega razvoja mestne občine Ptuj, poteka njen zavidljiv in eksponenten kulturni razvoj. Danes mesto ohranjajo živo, trije uspešno izpeljani festivali, ki imajo svoj poudarek delovanja v poletju. Naloga v drugi fazi ponuja razvojne strategije za oživitev mesta, z razširjenim dogajanjem za obdobje celega leta in posle dično določa prostorske rešitve za obstoj dogajanja. V tem pogledu je kulturni razvoj generator mesta. Cilj ni obnova starih hiš, temveč prenova starega mestnega jedra, kot središča razvoja Ptuja in okolice ter zagotavljan je bogatega bivalnega in kulturnega življenja prebivalcev.

OPIS PROBLEMA

Pereča tema v arhitekturnem diskurzu zadnjih let je upravljanje skupnosti in revitalizacija. Pri tem se le redko poudari, da je skupnost težje usmerjati in prostori nimajo možnosti načrtovanja, če so prizorišča v mestu prazna in ljudje tukaj ne živijo.

Na Ptuju se je povečala razpršena gradnja enodružinskih hiš na obrobju mesta in v okoli ci. Zaradi odseljevanja mladih, ostaja poselitvena sestava občine starejše prebivalstvo, z znano stopnjo umrljivostjo. Pogosteje so izpostavljene vdove, ki nimajo zmožnosti vzdrževanja samskih gospodinjstev pri razširjeni gradnji enodružinskih hiš. V nadaljevanju naloga obravnava novo občinsko politiko ure janja problematike in arhitekturno rešitev z oskrbovanimi stanovanji.

Socialnim stiskam so izpostavljene tudi ženske, ki so skupaj s svojimi otroci žrtve nasilja v družini. V času pandemije od leta 2020 je prisotnost nasilja vse pogosteje prepoznana in ga je treba obravnavati kot znan problem. V nalogi je predstavljena nova tipologija varne hiše, ki za vključene posameznice z otroci, predvideva reintegracijski načrt in zmožnost skupnega bivanja za prehodno obdobje.

Če arhitekturna rešitev socialnih stanovanj, za obravnavano socialno problematiko, pripelje ljudi v prostor, je smiselno razmišljati o revitalizaciji mestnega jedra.

Ptuj ima bogato kulturno zgodovino, od sredi ne prejšnjega stoletja pa je prisoten vzpon ljubiteljske kulture. V zadnjih dvajsetih letih ljubiteljska kultura pridobiva nove organizaci jske prijeme, s tremi uspešno izvedenimi festi vali in nekaterimi aktivnostmi v začetkih razcveta. V tem naloga prepoznava sposobnost revitalizacije in predvideva prostorske rešitve, v neposredni bližini načrtovanja social nih stanovanj, za vsebine festivalov / organizacij / društev.

METODE DELA IN PRIČAKOVANI REZULTATI

Ženski dom je projekt s pristopom v dveh fazah. Prva faza določa novo poselitev z določeno skupino ljudi, druga faza pa izkorišča novo naseljeno območje, z obstoječim kulturnim kontekstom za lastno revitalizacijo. Predvidene različne možnosti za oživitev mesta, pa kot nujno za obstoj vsake, določata potreb no mešanje in dopolnjevanje programov.

Če za rešitev socialne stiske načrtujemo stanovanja za žrtve družinskega nasilja (ženske in otroci) ter oskrbovana stanovanja za stare jše, je potrebna spremljajoča dejavnost reha bilitacijskega centra za ponovno vključitev iz prizadetosti in dnevnega centra aktivnosti za otroke in starejše posameznice.

Kljub uspešnosti kulturnega razvoja s festiva li primanjkuje prostorov za vsebine - pokrite festivalske površine. Trenutno dejavnosti zasedajo prostor mestnih ustanov / organizacij za njihovo izvedbo. Naloga predvideva razširitev obstoječih organizacij v nove prostore v

v pritličju mesta s programi ulične galerije, hiše literature, varstva otrok, javne občinske tribune in letnega kina.

Leta 1992 je mestna občina Ptuj izdala urban istični načrt, ki območje razdeli na posamezne kareje. Glede na izvedene prostorske posege: delna prenova posameznih objektov, prenove fasad in promocija mestnega turiz ma; priznavamo te kot skromne. V preteklih letih so se razmere začele spreminjati z izved bo projekta mestne tržnice in obnovo stare steklarske delavnice v gradnji.

Naloga s težnjami za razvoj prihodnjih let se priključuje prenovi steklarske (dodatno Vrazov trg in Jadranska ulica). To je območje karejev 9 in 13, z dozidavo južne in zahodne hiše na Vrazovem trgu, namenjeno stanovanjem, prenovo mestnega pritličja Jadranske ulice do dvorišča mestnega kina in podaljškom na Cvetkov trg.

Čeprav so lokacije in rešitve razpršene, njihov skupni razvoj povzroči zametek prostorskega načrtovanja. Arhitekturna intervencija je v tem urbano orodje, da pet lokacij postane ena in vzpostavi potreben utrip mesta na Ptuju.

KAZALO

Raziskava Uvod Preseljevanje

Karta preseljevanje str. 12, 13

Evidentiranje gradnje socialnih stanovanj str. 14, 15 Pettauer

Karta: nedavni prostorski posegi str. 18, 19 Karti: izveden natečaj str. 20, 21 Kurentovanje okolici!

Vizije mestnosti Karte: pojavnost festivalov str. 24, 25

Karta: institucije str. 26, 27 Ptuj spomenik

Kronologija: nastanek objekti str. 28, 29 Obstajajo možnosti: delovanje Saše Deva na Ptuju str. 30 Fotoanaliza obstoječega str. 31

Lastniška drama

Izseki: urbanistični elaborat str. 32, 33 Tabele: statistični podatki str. 35 Karta: enodružinske hiše str. 36, 37

Karta: oddaljenost po mestu str. 38, 39 Programska tabela

Karta: razmerja prenove in umeščen program

KAZALO

Projekt

Situacija situacijska karta str. 47 Letni kino lokacija obstoječe str. 49 tloris pritličja str. 52 vzdolžni prerez str. 53 vizualizacija str. 54, 55 Dnevno varstvo lokacija obstoječe str. 57 tloris pritličja str. 60, 61 vzdolžni prerez str. 62, 63 vizualizacija str. 64, 65 Dolgi oder lokacija obstoječe str. 67 tloris pritličja str. 72, 73 vzdolžni prerez str. 72, 73 vizualizacija str. 74, 75

Hiša Varna lokacija obstoječe str. 77 tloris str. 80, 81 vzdolžni prerez str. 82, 83 vizualizacija str. 86, 87

Hiša Skrbna lokacija obstoječe str. 89 tloris str. 92, 93, 94 vzdolžni prerez str. 96, 97 prečni prerez str. 98, 99 vizualizacija str 102, 103 Konstrukcija Požarna varnost Vizualizacija Ulični niz Viri

Dve

Slika 3: Za namen naloge izdelana znamka, ki prikazuje v besedilu omenjen dogodek.

ZAČETEK NALOGE

Gotovo je zametek mestne naselbine, kot je Ptuj, potrebno razumeti z njenim kronološko urbanim stavbnim razvojem in s čimbolj podprtim zgodovinskim dogajanjem, ki vzpostavlja razmere za mesto, kakor ga poznamo danes. Začetek poselitve bi lahko umestili v čas protozgodovine, vendar arheološke ostaline pričajo o nastanku konec tega časa, v četrtem stoletju pred našim štetjem (Mikl Curk in Curk, 1970). Ugotovitve in zaključki naloge v nadaljevanju so vezani na zgodovinski razvoj po 3. avgustu 1893 z ustanovitvijo Muzejskega društva Ptuj in začetki poglabljanja v zanimanje za preteklost na Ptuju (Šteiner, etal., 2018).

Slika 4: Zračni posnetek obravnavanega območja na Ptuju.

Blaž Jagarinec, Ženski dom: Idejna zasnova revitalizacije karejev 9 in 13 v Ptuju UL

EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2022.

PRESELJEVANJE

Obstajajo obdobja, ko je obravnavano središče mesta del večjega upravnega območja.

Kljub temu, da se okol ica zgodovinsko hitre je vključuje v gospodarsko, družbeno, politično življenje naselbine, bomo obravnavan prostor omejili na meje občine, kakor jih poznamo v času danes.

Ptuj ima, kakor tudi v ostalih slovenskih mestih ruralen značaj, saj glede na fukncionalistično delitev urbanosti in mestnosti (glede na gostoto, velikost, raznoličnost) odstopa od značilnosti (Merrifield, 2016; Ploštajner 2016 v: Iskanje urbanega v podjet. mestu, str. 181).

Ob pogledu na prostorsko organiziranost v Ptuju, bi za vodilno gospodarsko strukturo prepoznali kmetijstvo, predvsem zaradi značilnih agrarnih zemljišč, in vendar ob poznavanju razporeditve delovnih mest kakor tudi usmeritev gospodarskih dejavnosti določuje industrijo. V petdesetih letih ob splošni gospodarski krizi je območje prizadelo odseljevanje prebivalstva, čemur je botrovalo pomanjkanje delovnih mest. S časom pozne industrializacije za Slovenijo so na tem območju rešitev vodilna podjetja: Tovar na Talum, Kmetijski kombinat in Perutnina Ptuj (Šteiner, etal., 2018). Proizvodni obrati na novo profilirajo prebivalca v polkmeta (zaposlen v industriji z lastno kmetijsko dejavnostjo) in s tem zaradi oddaljenosti do dela ponovno določijo spremembe v poselitvi.

Pojem preseljevanje danes ni vezan samo na menjavo bivalnih prostorov in demografske spremembe, temveč predvsem na menjavo družbenih prostorov in selitev življenja iz mesta. Struktura za preseljevanje mestnega prebivalstva, kot so infrastruktura, logistika in pro-

iz Ptuja je v delavsko naselje Strnišče po ustanovitvi proizvodnje Talum. Načrt za celovito urbanistično zasnovo je pripravil Edvard Ravnikar, vendar je nekoliko spremenjen do poznejše realizacije (Mušič, 1993, str. 8). Sledilo je obdobje delovanja sveta za urbanizem ObLO Ptuj, ki načrtuje in nadzoruje vmesno družbeno gradnjo blokov. Podoben primer selitve izven mesta je prav tako zaradi potreb delavskega razreda. Financiranje je v večini potekalo preko delitve sredstev iz podjetij, ki so za delavce želela takojšne učinke. Iz tega lahko razumemo vzorec želje po zasebni gradnji (nekvalitetna butana domovanja). Primer v prostoru je zagotovo naselje Budina, ki čez zazidalni načrt realizira individualne podkle-

Slika 5: Tovarna glinice Talum v letih nastanka (1942).

Blaž Jagarinec, Ženski dom: Idejna zasnova revitalizacije karejev

v

UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2022.

tene hiše brez gospodarskih prizidkov (Ciglenečki, 2005). Kljub reguliranju prostorske ga razvoja in kasnejši prepovedi zasebnih domovanj se Ptuj ponaša s problemom črne gradnje. Vzroki so nizke kazni – pogosto nižje kot stroški izdaje načrtov in vloge gradbene ga dovoljenja.

Drugo obdobje so predvsem procesi in čas po sprostitvi zazidljivih zemljišč, ko so v okviru arheoloških delovanj nove površine namenili gradnji (Cobelj, 1977, str. 9). Posledica povečanega interesa za zasebna domovanja je v ljudeh, ki so živeli ali še živijo na robu mesta vzbudila predvsem zavest o lastninjenju sicer nelastniške gradnje.

V času tranzitne dobe iz preteklega politične ga sistema v drugega jim zavedanje o lastnin jenju prinaša določeno varnost za primarno družinsko okolje in za naslednje rodove. V tem se večajo razsežnosti črne gradnje, razpršene zazidave in v ljudeh vse večja ljudska zavest.

Zavod za urbanizem Maribor izda v času demografskih problemov urbanistični načrt na podlagi prej posnetega geodetskega stanja. Načrt podaja razvojne cilje za naslednjih trideset let, vendar na prelomu stoletja naletimo na težavo, da se predvidene težnje niso uresničile (Ciglenečki, 2005). Kot tretje obdobje za stavbni razvoj s čimbolj podprtim zgodovinskim dogajanjem nastopi današnji čas, ko po podanem elaboratu urbanistične zasnove in delitvi središča na kareje, varstvo spomenikov pridobiva svojo veljavnost. Glede na izvedene prostorske posege (delna obnova posameznih objektov, obnova fasad in turistična promocija mesta) te prepoznamo čez načrtovanje kot skromne in vendar vplivne na družbene procese (Hauc, 1992). Nadzor in ohran janje središča s svojo srednjeveško podobo zaradi dragih restavratorskih del, dotrajanosti stanovanj in odsotnostjo družbenih prostorov v programih razvoja botruje v tretje obdobje selitev. Priča smo torej praznemu mestnemu pritličju, javnim dražbam za stara stanovanja in turistom.

le v selektivnih in neodvisno delujo čih posegih. Demografsko staro prebivalstvo sicer tukaj ostaja, mlajše generacije pa so zaradi pomanjkan ja družbenih funkcij prisiljene v selitev. Obrobje mesta trpi zaradi monofunkcionalne ureditve enodružinskih hišnih naselij in industrijskih območij, v mestnem jedru pa primanjkuje funkcionalne raznolikosti, so cialne infrastrukture in storitev.

Blaž Jagarinec, Ženski dom: Idejna zasnova revitalizacije karejev 9 in

Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2022.

Karta: Prikaz vzorcev preseljevanja iz Ptuja in morebitne posledice za današnji čas.

KARTA: PRESELJEVANJE

Prva faza PRIČAKOVANO

Pojasnilo: Pričakovano bi se prebivalci zaradi reguliranja naselili v občinsko grajen stanovanjski fond in poselili center mesta (linijski blok in staromeščanske hiše)

Druga faza TRADICIJA

Pojasnilo: Tradicija in socialna varnost povzročata porast gradnje družinskih hiš. S tem je zagotovljena določena mera varnosti za obstoječi rod in naslednje rodove.

Tretja faza SPOMENIŠKO VARSTVO

Pojasnilo: Danes zaščiteno območje z nadzorovanjem in dragimi restavratorskimi deli (odredbe in pravila spomeniškega varstva) pospešuje izseljevanje.

Stanovanjski blok 1 Ormoška cesta

Vlagatelj poziva za izgradnjo šestanovanjske bloka je dimnikarsko podjetje v letu 1967. Prav tako je bila podana prošnja za izgrad njo še enega stanovanjskega bloka, ki ni zgrajen.

Stanovanjski blok 2 Osojnikova ulica

Stanovanjski blok 3 Trstenjakova ulica

Zgradba s tremi nadstropji pri čemer je celotno pritličje namenjeno delovanju lekarne in v ostalih treh etažah so stanovanja.

Stanovanjski blok 5 Miklošičeva ulica

Objekt je tronadstropen s kasneje dodanimi prostori in preuredivijo podstrešja v manjše sobe.

Stanovanjski blok 6 Ciril-Metodov drevored

Predvideno zraven obsto ječe stanovanjske gradnje projekt za izgradnjo obse gal še otroško igrišče, prostor za potrebne storitve, trafiko in trgovino.

Slika 8: Blok na Ormoški cesti.

Leta 1963 je narejen načrt za gradnjo poslovno stanovanjske zgradbe ob železniškem podhodu. Stavba je deljena. Ob ulici je trakt namenjen poslovnim prostorom in na strani prečne ulice stanovanjem.

Stanovanjski blok 4 Lackova ulica

Slika 9: Blok na Osojnikovi ulici. Slika 10: Blok na Trstenjakovi ulici.

Slika 11: Blok na Lackovi ulici. Slika 12: Blok na Miklošičevi ulici. Slika 13: Blok v Ciril-Metodovem drevoredu. Karta: Razporeditev socialnih stanovanjskih objekov grajenih do 1987. Blaž Jagarinec, Ženski dom: Idejna zasnova revitalizacije karejev

Zazidalni načrt izdelan po bombandiranju v 1945. Stavba se priključuje obstoje čemu strešnemu vencu sosednjih objektov na Lackovi ulici in s podaljšanim vogalom na Novi trg.

Stanovanjski blok 7 Gregorčičev drevored

Bloka na lokaciji sta v gabaritu štirietažna.

Načrt zazidave podaja tudi rešitev zelenih prostorov v okolici blokov.

Slika 14: Blok v Gregorčičevem drevoredu.

Stanovanjski blok 9 Trubarjevo naselje

Načrt ni podajal samo rešitve za stanovanjske bloke, temveč tudi urbanistično rešitev za osnovno šolo, garaže in otroški vrtec, ki ga niso zgradili.

Slika 16: Blok na Trubarjevii ulici.

Stanovanjski blok 11 Budina

Izven mesta je zaradi potreb delavskega razreda, ki od sindikatov pričakuje hitre učinke veliko individu alnih hiš in pritlične grad nje. Posledično zaradi velikih razsežnosti je izgrad nja butanih domovanj v letu 1966 prepovedana.

Slika 18: Enodružinske hiše v Budini.

Stanovanjski blok 13 Urbanistični načrt

Na Ptuju v povojnem raz mahu niso gradili toliko družbenih stanovanj kot oko lici, saj so potrebovali pre vsem stanovanja za delovno silo v Kidričevem.

Slika 20: Zazidalni del delavskega naselja.

Stanovanjski blok 8 Kajuhova ulica

TGA (Kidričevo) po odo breni vlogi za gradnjo prvega bloka na Kajuhovi ulici poda prošnjo za lokaci jo dodatnih dveh enot, vsakega s trideset stanovan jskimi enotami.

Slika 15: Blok na Kajuhovi ulici.

Stanovanjski blok 10 Arbarterjeva ulica

Občina je pomanjkanje financiranja želela reševati na način zadružne gradn je in sodelovanjem podjetij pri izgradnji.

Slika 17: Blok na Arbarterjevi ulici.

Stanovanjski blok 12 Strnišče (Kidričevo)

Bloka sta na rahlem terenu kar omogoča zasnovi vko pano klet proti severu in dostope iz južne strani preko nasute terase.

Slika 19: Blok v urbanistični ureditvi Strnišče.

EVIDENTIRANJE GRADNJE SOCIALNIH STANOVANJ

Evidentirana gradnja socialnih stanovanj v Ptuju z okolico (kot prika zano na karti: preseljevanje) za potrebe delavskega razreda, ki je od svojih sindikatov pričakoval hitre učinke. Gradnja je pred letom 1991 zamrla. Razvidno pa je, da je zaradi pozne industrializacije na sloven skih tleh dejavnost gradnje v kolektivni interes obstajala.

Blaž Jagarinec, Ženski dom: Idejna zasnova revitalizacije karejev 9 in 13 v Ptuju

Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2022.

PETTAUER

Obravnavano dogajanje območja stežka razdelimo brez poznavanja ljudi z okolico, ki v njem živijo, s tem upravljajo in mis lijo. Za lažje razumevanje si najprej poglejmo nacionalne pro file – političnost nemštva in nadalje odlomki besedila Ideologije prostorskega razvoja Slovenije (in vzporednice Ptuja).

Prehod v dvajseto stoletje je obdobje razvoja mest, spreminja se nacionalna podoba ljudi v mestu in na vasi, pojavi se asimilacija, zaradi katere sistemi vladanja pridobivajo na velja vi. Kljub razvojnemu vrhuncu v srednjem veku, ko ima Ptuj s svojo trgovsko funkcijo pestro etično sestavo, obdobje pre hoda prinaša izgubo vsakršne nacionalne pravice. Identiteto ptujskega meščanstva določata nemški pisni in pogovorni jezik, posledično se tudi podeželje nacionalno profilira (Šamperl Purg, 2001). Je to torej srednjeveško ali novoveško meščanstvo? Srednji vek je obdobje meščanske avtonomije (med trgovci, obrtniki) in nemščina poslovni jezik trgovcev, urad niških krogov. Če so prepoznani vzorci prebivalstva, potomci meščanstva iz srednjega veka, priseljenci iz slovenske okolice in priseljeni tujci – čez delo in programe župana Orninga, nacionalne programe in dejavnost takratnega časopisa le te označimo za Pettauer. Ime je izpeljava takratnemu nazivu mesta Pettau in nemško obarvanega časopisja Pettauer Zei tung.

Vodenje župana Orninga pripomore z ustanovitvijo višje gim nazije (iz prej nižje na Vrazovem trgu) in izgradnjo stavbe za Nemški dijaški dom k utrjevanju nemštva. Načini zbiranja sredstev in financiranja so sicer potekali v okviru organiziranih dogodkov, čeprav je večinski delež iz rok meščanov tujih dežel. Pridobivanje sredstev ima v tem reklamni in infor macijski učinek, katerega namen je izključevanje slovenskega prebivalstva in predvsem podeželja. Posledica je odpor do šolstva in pomanjkanje izobraženstva. Politično strukturo po prvi vojni določita tabora – katoliki in liberalci in zaradi preteklega obdobja močne navlade je čas med vojnama zaznam oval katoliško / liberalno / nemški trinon. Po prvi svetovni vojni se je velik del meščanov izselil, kar je omililo nacionalna nasprotja, ki se dodatno zaostrijo v času druge svetovne vojne, ko je Ptuj nemško vojaško taborišče (Šteiner, etal., 2018, str.161).

Čas po drugi vojni kljub težnji za gospodarski in gradbeni razvoj zaradi posledic v Ptuju določajo družbene razmere, ki so vodile kulturni razvoj in izoblikovale tako in drugačno miselnost ljudi. Pričujoča razprava bo vezana na izhodišča, ki jih avtorja Matjaž Uršič in Marjan Hočevar navajata v besedi lu Ideologije prostorskega razvoja Slovenije skupaj izdane knjige. Politični boj se morda na nekoliko bolj subtilen način izraža čez pojav folklorizmov.

Pri tem moramo razumeti pojave (folklorizem) kot ohranjanje izročila, ki naj bi bil del izvorne narodne zgodovine. Za konkreten primer v Ptuju lahko narodov boj po drugi vojni para fraziramo z štajercijanstvom (nadalje v uporabi). Sicer je termin del nacionalnega boja in nemštva, vendar je brez pridiha negativne konotacije relevanten predvsem zaradi stanja s prej določenimi procesi (Uršič in Hočevar, 2007).

Za obravnavano specifičnosti je štajercijanstvo oblika zabavne industrije oziroma turizma, kakor tudi etnološka priza devanja za ohranjanje kulturne dediščine. Odnos do prostora

Blaž Jagarinec, Ženski dom: Idejna zasnova revitalizacije karejev 9 in 13 v Ptuju UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2022.

je mogoče razumeti čez besedilopisje ob večletnem delovanju festivala narodnozabavne glasbe. Za primer: nekajkrat sode lujoči ansambel tako navaja v verzih “Naš Stari Ptuj”, iz česar je mogoče razbrati odnos do nacionalne identitete in do ikonografije “starega” mesta (Kmetec, 1969). To je torej čas spre menjenih življenjskih okoliščin množice prebivalcev s pozno industrializacijo in deagrarizacijo (Šamperl Purg, 2001).

Spremenjene so družbene vrednote in posledica za socialno izključevanje, zatekanje k tradiciji za dokazovanje posebnos ti. Meščanstvo ima vedno manj veljave v procesih skupnega zavedanja, saj imajo stalne šege in življenjski običaji (mnogo preteklih rodov) danes vlogo volje za skupno zavest, kar vpliva na odsotnost vrednot v mestu (Uršič in Hočevar, 2007).

ZA PTUJ: Izveden projekt mestne tržnice je sprožil razmah mnenj o ustreznosti sprejetih odločitev. Deljen angažma tistih, ki na Ptuju z okolico živijo, pa je nesprejetost v vrednotenju te ali druge oblikovalske rešitve in notranji kulturni boj z netradicionalnimi elementi. Podedovana miselnost pa recimo po drugi (iz last nih odločitev) v okolici s potratno gradnjo nizke gostote poselitve uničuje ikonografijo, ki naj bi jo ti prebivalci po lastnih prepričanjih ravno najbolj cenili.

In vendar imajo družbeni prostori (kot je tržnica) v sebi politično zmožnost, da v uporabi ljudstvo parcipi ra v njihov razvoj. Da bodo zadovol jni in nekoč sprejeli prenovo kot svojo, je potrebno predvsem veliko zavzemanja, da projekti prostorskega razvoja ne postanejo izhodišče kapi talskega razvoja (turizmu v namen) in predvsem, da birokratski aparat ne bo s svojimi finančnimi dvigi izpo drinil (s tisto noto družbene infrastrukture) trgovanja iz mesta.

Slika 21: Naslovnica ob izdaji albuma Naš stari Ptuj lokalnega ansambla Toneta Kmetca.

Jagarinec, Ženski dom: Idejna zasnova revitalizacije karejev 9 in 13 v

Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2022.

Karta: Izvedeni projekti od izdanega urbanističnega elaborata za mesto Ptuj v letu 1991.

KARTA: NEDAVNI PROSTORSKI POSEGI

obstoječe

Večinski nastanek objekov je predvojni razmah gradnje v obdobju intenzivnega ponemčevanja med leti 1840 in 1890.

projekt mestne tržnice v Ptuju

Za ureditev mestne tržnice je projekt potekal iz javnega natečaja zbornice za arhitekturo in je v gradnji zaključen leta 2020.

revitalizacija in prenova Stare steklarske delavnice

Projek je prav tako izveden s strani zbornice za arhitekturo in je za časa nastanka naloge v gradnji.

Ženski dom: Idejna zasnova revitalizacije karejev

Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2022.

Občina Ptuj leta 1991 v sodelovanju s Projekta Inženiring izda urbanistični elaborat za določene kareje in posamezne razvojne strategije po letih. Izvedene prostorske spremembe lahko prepoznamo kot skromne. V večini so te namenjene turistični promociji mesta.

V letu 2019 je potekal javni natečaj za revitalizacijo Jadranske ulice in priključu joč Vrazov trg. Projekt vključuje tudi prenovo stare steklarske delavnice. S pro jektom so predvidene določene vsebine, ki bi v novi prostorski rešitvi služile kot opora za vzpostavitev bogate mestne kulture v Ptuju.

Karta: Obravnavano območje za izdelavo naloge pred revitalizacijo. obstoječe stanje

Blaž Jagarinec, Ženski dom: Idejna zasnova revitalizacije karejev

in

v Ptuju UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2022.

Prikaza je prostorska rešitev ZAPS natečaja za staro steklar sko in širšo revitalizacijo. Projekt je v času nastanka v gradnji. V nadeljevanju za zmožnost širše revitalizacije mestnega jedra naloga prepoznava nastavek natečajne rešitve in se ji posledično priključuje.

Naloga v nadaljevanju podaja razvojne strategije za nasledn jih nekaj let, ko je omenjen natečaj zaključen in objekt zgrajen.

Karta: Obravnavano območje za izdelavo naloge po revitalizaciji natečaja Stare steklarske. obstoječe stanje revitalizirano območje in arhitekturna rešitev Stare steklarske

Blaž Jagarinec, Ženski dom: Idejna zasnova revitalizacije karejev 9 in 13 v

UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2022.

KURENTOVANJE OKOLICI!

Zametki sprevoda našemljencev na pustno nedeljo segajo v petdeseta leta prejšnjega stoletja. Nekoliko bolj pozno v prvi organizirani obliki se kurentovanje predstavi 1960. Pojavnost festivala ob tridesetletnici pridobi današnje razsežnosti, ko predvsem zaradi informacijskega učinka domačih in tujih medijev občina prevzema finančno organizacijo (Cobelj, 1980).

Zakaj pri tem fest kurentu ni ptujski?

Razvoj prireditve za izboljšano kakovost prevzame nekaj let po začetku umetniški svet, katerega naloga je predvsem usklajevanje velikih priza devanj folklornih društev okolice, ki spremljalo pomanjkanja finančnih sredstev in so problemu kolikor je mogoče v pomoč. Dogodek se je meščanom zdel nezanimiv in večkrat niso bili pripravljeni sodelovati. V razumevanje je zaslužek prodanih vstopnic, s katerimi organizacijski odbor financira naslednje kurentovanje, zanemarljiv. Večinski prispevek so medijski poročevalci bivšega jugoslovanskega prostora in posledična zani manja od drugod.

Prvič leta 1994 je organizirano daljše etnološko dogajanje ter pojav kar nevalske dvorane in vendar kljub različnim organizacijskim in tržnim prijemom neuspeh v vzbujanju interesa meščanov, da bi spremenili svoj pasivni odnos. Praznovanje, ki je v udejstvovanju pobuda okolice s spremembo po tridesetletnici, prične z organizacijo ločenih pustnih sprevodov, ki so specifičnost vsakega kraja (Šteiner, etal., 2018).

Pustne šege so izgubile svoj pomen zaradi drugačnosti časa, političnega sistema in socialnih razmer. Če je kurentovanje v nastanku za deagrarizacijo in izbruh delavskega razreda tista določena drugost, da parcipira v društvih in mestu, je danes ohranjena in dedovana predstava našemljencev za turizem (Cobelj, etal, 1988).

Slika 22: Kurenotvanje v začetnih letih na nedeljski sprevod našemljencev.

Slika 23: Naslovnica filma Praznovanje pomladi s prikazom nastanka lika.

ZA PTUJ: Ja, kurentovanje je del kulturnega razvoja in začtek bogate festivalske dejavnosti na Ptuju, vendar je za ohranjanje živosti mesta zadnjih let ključno, da se viri financiranja in strategije razvoja preusmerjajo v dejavnosti / organizacije, ki so zmožne živost ohranjati čez vso leto.

Blaž Jagarinec, Ženski dom: Idejna zasnova revitalizacije karejev

UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2022.

Slika 24: Zajeta naslovnica članka objavljenega v reviji Mladina.

Slika 25: Zajeta naslovnica članka objavljenega v reviji Mladina.

Slika 26: Zajeta naslovnica članka objavljenega v reviji Mladina.

VIZIJE MESTNOSTI

Zakaj prebivalci Ptuja še vedno ohranjajo hotenja za kulturno prebujanje, da hodijo na redne pevske in gledališke vaje, v plesne dvorane, za slikarska platna, na občasne koncerte in razstave in temu posvetijo toliko pros tega časa in tudi denarja?

Pričetek prizadevanj, da kultura postane neločljiv del razvoja, je želja izobraževalnih društev, ki v zanimanju za izobraženstvo prepozna sposob nost za uspeh pri uveljavljanju svojih pravic (Cobelj, etal, 1988). V obdobju nastanka institucij za kulturo po 27. januarju 1945 (odlok predsedstva o zaščiti knjižnic, arhivov, umetniških, kulturnih in zgodovinskih spomenikov, znanstvenih in umetniških zbirk) na Ptuju so:

Knjižnica Ivana Potrča (začetek knjižnice sega v leto 1792), Zgodovinski arhiv (1955) in Pokrajinski muzej (1893), Miheličeva galerija – Galerija mesta Ptuj – Magistrat, časopisna dejavnost (nepretrgana dejavnost po letu 1948), šolstvo ter s tem bralna, pevska in igralna društva po 1950, Mestno gledališče (nov format po drugi svetovni vojni) (Šteiner, etal., 2018).

Kot primer zavzemanja je gledališče, ki je kljub prilagajanju programa slabim pogojem delovanja uspelo ohranjati ciljno publiko in zagotoviti go. stovanja v sosednjih krajih. Po preusmerjanju financ za sanacijo gospodarstva je ptujsko gledališče ustanova s samostojnim financiranjem (Slodnjak, 1983). Večleten obstoj je prisoten zaradi zanimanja domačih ljudi, ki jim gledališče ponuja kulturno razvedrilo, jih izobražuje in krepi ustrezno zavest.

Ali ima danes aktiven odnos do ljubiteljske kulture svoj izvor v preteklosti? Če razmislek besedila ‘Pettauer’ zgodovinsko profilira ljudi Ptuja in ‘Kurentovanje okolici!’ z zavzemanjem istih ljudi prikaže njihov pasiven odnos do take dejavnosti z zgodovino, so danes uspehi za delovanje treh velikih mednarodno uveljavljenih festivalov jasni; to so: Dnevi poezije in vina, Art Stays in Arsana.

Podobnost usode ptujskega gledališča v primanjkljaju sredstev in vendar zanimanju ljudi je tudi za obravnavane festivale. “Organizatorji so na Mestno občino Ptuj naslovili peticijo, v kateri opozarjajo, da se njihovi pro grami širijo, višina občinskih sredstev pa zadnjih nekaj let, kljub spodbu janju širitev, ostaja enaka.” navaja članek revije Mladina (Crnović, 2016). Vedno več pričakovanj in z vsakim letom višji obisk in vendar občina namenja enak izkupiček, kot pri nastanku organizacij.

Financiranje glavnine je iz sredstev sponzorstva, ki jih občina vsako leto prejema, vendar kar sedemkrat več denarja kot omenjenim festivalom namenja organizaciji kurentovanja. Je torej dvom smiselnosti razmerja kurentom > ljubiteljski kulturi za vizije mestnosti relevanten?

ZA PTUJ: Ja, trije uspešno izvedeni festivali imajo svoj fokus delovanja v času poletja, vendar ima prav njihov izostanek pogojenosti z etnologijo in predvsem aktiven odnos domačih ljudi zmožnost, da z ustreznimi viri financiranja in strategijami razvoja specifično živost ohranjajo čez leto.

Blaž Jagarinec, Ženski dom: Idejna zasnova revitalizacije karejev 9 in 13 v Ptuju UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2022.

POJAVNOST NA JAVNIH POVRIŠINAH

obstoječe grajeno Ptuja

objekti odprti širši javnosti zaprti prostori in zasedanje festivalov

obstoječe grajeno Ptuja 0 10 100 m

Karta: Prikaz institucij / organizacij, ki jih festivali za svojo dejavnost zasedajo.

Blaž Jagarinec, Ženski dom: Idejna zasnova revitalizacije karejev 9 in 13 v Ptuju UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2022.

KARTA: ZASEDANJE INSTITUCIJ / ORGANIZACIJ

obstoječe grajeno Ptuja

Dominikanski samostan

Knjižnica Ivana Potrča Ptuj

Galerija mesta Ptuj

Mestni kino Magistrat

Minoritski samostan

PTUJ SPOMENIK

Vse ugotovitve in zaključki naloge so vezani na zgodovinski razvoj po 3. avgustu 1893 z ustanovitvijo Muzejskega društva Ptuj in začetki poglabljanja v zanimanje za preteklost na Ptuju. Sicer so izvori za odnos do spomeniškega mesta prisotni nekoliko prej, leta 1830, ko kurat Simon Povoden (kot prvi) v mestni stolp vklesa stare relifne kamne. Zares pa šele takratni gimnazijski profesor risanja, slikar Rudolf Gaupmann, 1893 (določi pravila muzejskega društva) in raziskovalec pretek losti mesta France Ferk 1895 (podari muzeju obsežno zbirko) nastopita s takrat novo organizacijo v gimnazijski stavbi na Prešernovi (Ciglenečki, etal., 2008).

Za zaščito stavbne dediščine v prvih letih prejšnjega stoletja s Centralno komisijo za preučevanje stavbenih spomenikov in čas po vojni s Spomeniškim uradom v širšem sloven skem prostoru velja troje. Prvi odnos do varovanja je stališče Franceta Steleta, ki je proti posegom in z dopuščenim preraščanjem vegetacije ohranja spomenike kot umetnine dobe v njihovi ‘in situ’. Drugi France Mesesnel v prezentaciji in restavraciji vsemu, kar ostaja, dopušča posledične varnostne posege za razmah izletništva. Kot tretji odnos Ivana Mačka - Matije (takratni minister za gradnje) stavbno dediščino prepozna kot priložnost za

za demoliranje, kajti v opuščenem materialu vidi priložnost za ponovno uporabo v izgradnji cest, razmahu gospodarstva (Kosec in Kre , 2013). Ustrezno političnim strujam časa “minljivi, goli produkciji namenjenimi ‘spomeniki’ niso predstavljali prave konkurence komunistični ideji” navaja Miloš Kosec (Kosec in Kre , 2013).

Stanje v Ptuju pa je vezano predvsem na arheologijo. Po besedah Šte e Cobelj sprožena afera gradnje bloka B-4 brez predhodne arheološke raziskave terena postavlja mesto v središče medijske pozornosti (podani naslo vi časopisja: Čeljusti že meljejo, Ropotajoča arheologija). Temu sledeča arheološka izkopavanja so zato v namen sprostitev zazidalnih površin za gradnjo stanovanj (Cobelj, 1977, str. 9). Kot posledica aferi v odziv Samoupravna stanovanjska skupnost navaja: “Ali

smo potem v Ptuju res nekulturni? Ali ni tudi kultura delovnega človeka, da stanuje v kulturnem stanovanju, da ima otroke v lepih vrtcih, šolah, da jih lahko pelje v ambulanto, da ima nekaj žive kulture? In ali ni tudi dolžnost širše družbene skupnosti in interesnih skup nosti, da odkriva in ščiti kulturne spomenike …” –. (Šneberger, 1977, str. 7). Razlaga je nasprotje dejanskemu stanju zavzemanja za spomeniško dediščino, ko kot drugost razvo jne težnje za prenovo ptujskega gradu Zgodovinski arhiv poda navodilo: “Ali naj pusti mo, da se ta dela uničijo? Prosimo, da se stanovanje ob muzejski knjižnici takoj dodeli muzeju, ker v kratkem pričakujemo dotok novih knjig in dragocenih arhivov.”– (SI ZAP, 1945) Prostor namenjen mestnim ljudem (socialna stanovanja) odrekajo čez izgovarjanje na varstvo osnovne bivanjske pogoje za in v interes organizacije.

Leto izgradnje: 1880

Leto izgradnje: 1881

Slika 27: Dvorišče kina mesta Ptuj.

Slika 28: Cvetkov trg. Leto izgradnje: 1880

Slika 29: Pritličje Jadranske ulice.

Slika 30: Prikazano pročelje na Jadranski ulici in nekdanja pisarna za enega izmed festivalov.

Blaž Jagarinec, Ženski dom: Idejna zasnova revitalizacije karejev 9 in 13 v Ptuju UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2022.

Kaj je spomenik in kaj Ptuj spomenik? Hranjenje zgodovinske umetnine, razmah izletništva, priložnost za demoliranje, arheologije, določila in ukrepi spomeniškega varstva? Po definiciji uradnega lista RS je širše območje spomenikov zavarovano zaradi svojega družbenega pomena. To so predvsem območja naselbinske dediščine, deli urbane krajine, kraji zgodovinskih dogodkov (ZVKD-1, 2008). In vendar – ali je dopustno, da zaradi ohranjanja naselbinske dediščine praznimo mesto? Ni v tem proti slovje?

Nadzor in ohranjanje središča s svojo srednjeveško podobo (to je Ptuj spomenik) zaradi dragih restavratorskih del, dotrajanosti stanovanj in odsotnostjo družbenih prostorov v programih razvoja botruje selitvam,

Slika 31: Vrazov trg 3.

Leto izgradnje: 1940

praznemu mestnemu pritličju, javnim dražbam za stara stanovanja in turistom. Tako pasivna doba varovanja je v fazi, ko se problemov ne-še in morda ne-več loteva.

V primeru spomenika: Goethe v svojem pismu Schillerju o prenovi hiše staršev opisuje možnost za prihodnost stavbe, in pove, da hkrati predstavlja tisoč drugih enako verjetnih možnosti. Žižek, ki pismo analizira navede, da hiša za Goethejeve starše ni simbol, ampak uporaben objekt, del okolja - ponovno navaja Miloš Kosec (Kosec in Kre , 2013). Skozi nova razmerja nam vloga, ki povzroči prelom, spre meni naše neposredo delovanje v odnosu do predmeta.

Aktivna vloga zaščite je določiti novo upora bo. Če imamo danes najvišji življenjski standard in smo del te in druge svetovne krize, je spomenik v tem prostor med danes in jutri. Odnos do stanja v Ptuju zahteva predvsem vsestransko delo področij arhitekture, kon servatorske in gradbene stroke, kakor pri pridobivanju sredstev (občinska in državna uprava) ter upravljanju razvoja v današnjih ekonomsko in politično zahtevnih časih.

ZA PTUJ: iz urbanističnega elabora ta Projekta Inženiring (1992) – “Cilj ni obnova starih hiš temveč, da je prenova starega mestnega jedra središče razvoja Ptuja z okolico in zagotovitev bogatega kulturnega in gospodarskega življenja prebival cev. Doseči je potrebno ponovni razcvet mesta.” (Hauc, 1992).

Slika 32: Vrazov trg 2.

Leto izgradnje: 1891

Blaž Jagarinec, Ženski dom: Idejna zasnova revitalizacije karejev

Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2022.

SAŠA DEV: DRUGOST NEMŠKI HIŠI

Najpogostejši primer hiš, ki so še zmeraj del podobe mesta so objekti grajeni med leti 1840-1890 v obdobju intenzivnega ponemčevanja prebivalstva. Aleksander Dev je na Ptuju načrtoval in v izvedbo vodil tri objekte v nastanku med leti 19301934. Torej Saša Dev dokazuje drugačen pristop do arhitekturnega načrtovanja okoliškim predvojnim objektom in zametke zgodnjega modernizma v Ptuju.

Slika 33: Adaptiran vodni stolp v namen galerije.Slika 34: Brenčičeva vila.

Slika 35: Jedkličeva hiša.

Blaž Jagarinec, Ženski dom: Idejna zasnova revitalizacije karejev

UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2022.

LASTNIŠKA DRAMA

Prevod naslova “ e Property Drama” serije dokumentarcev (Legislating Architecture, e Property Drama, Architecting a er Politics) je slovenska inačica naslova Lastniška drama (Brandlhuber in Roth, 2016). Pri tem podobno kot raziskava ne bomo pregledali pozicije arhitekture in njene zgodovine delovanja v polju politike, temveč v zaključek naloge čez slovensko izpeljavo na primeru občine Ptuj obra zložili, kdo vodi prostorski razvoj.

Če razdelava naloge poprej razloči zgodovino in vzorce prostorskega planiranja, predstavi profile ljudi v mestu in težnje le-teh za sodelovanje v mestotvornih funkcijah, pa Ptuj spomenik izpostavlja nadzor do prostorskih spre memb. Območje spomeniške zaščite obsega razširjen osrednji del mesta in s statuti navaja

pravila za prenovo od osnovne sanacije oken, do celovite zaščite vedute mesta. Ne regulira se kvaliteta podobe Ptuja (z zmožnostjo v razvoj, spremembe), temveč kvaliteta bivanja za ljudi, ki so v mestu po tokovih preseljevanja še ostali.

Trend revitalizacije trgov za skupno prihodnost je vedno bolj odmevan del obljub občinske politike (za vse slovenske občine). Pri tem projekti prenove trgov imajo ali nimajo zmožnosti trajnih sprememb v dobro napredka mesta. Gre namreč za proces trajne integracije dobrin, ljudi in informacij, ki s samo oblikovalsko rešitvijo brez razvojnega plana ne dosegajo željenih ciljev. V procese načrtovanja s tem opustimo določeno mero nadzora in avtonomije; poraja pa se dvom ali raje naredimo nekaj drugega, če v projektih revitalizacije trgov nimamo vpliva?

Torej kdo? Občinska politika, ZVKDS, meščani, arhitekti? Danes je večinski delež mestnega grajen s strani zasebnega sek torja (v ali brez sodelovanja občine). V času davkoplačeval skih terjatev in velikih denarnih posojil pa vprašljivo kdo so zares lastniki. Ker je mesto po definiciji, ki jo navaja Castells, razumljeno kot celotna entiteta, ki nima le skupne fizične in-

Slika 45: Prerisano in povzeto gradivo urbanističnega elaborata iz leta 1991.

Blaž Jagarinec, Ženski dom: Idejna zasnova revitalizacije karejev 9 in 13 v Ptuju UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2022.

frastrukture, temveč tudi skupne servise, storitve in celo programe socializacije prebivalstva (Uršič in Hočevar, 2007), nas arhitektura in ostali sodelujoči ne zanimajo zaradi arhitekture. Zanima nas samo, če je sredstvo doseči nekaj drugega: in to je javno dobro (Swinnen, 2016).

Karta: Prerisan načrt urbanističnega elaborata (delitev na kareje) .

dom: Idejna zasnova revitalizacije karejev

ZA PTUJ: Reproduciranje arhitekturnih zgodovinskih modelov je nesmiselno in pravila prenove ne dosegajo učinka. Le kljub veljavi pa moramo preiti v stanje, da imajo pravilniki in statuti pomanjkljivosti, ki omogočajo (pravnomočno) času prilagojena nova pravila. Tako torej iz stanja: Za varovanje spomenika vendar gre!; v novo: Ja.. ampak.. in nikakor ne.

Blaž Jagarinec, Ženski dom: Idejna zasnova revitalizacije karejev

UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2022.

v

Blaž Jagarinec, Ženski dom: Idejna zasnova revitalizacije karejev 9 in 13 v Ptuju UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2022.

Karta: Enodružinske hiše.

KARTA: PORAST ENODRUŽINSKIH HIŠ

obstoječe grajeno Ptuja

Slika 47: Shema in opis nove politike prerazporejanja stanovanj in reševanja problemov.

enodružinske hiše

Prepoznana razpršena gradnja je ekonomsko in prostorsko potrat na, vendar je zaradi prej predstavljene tradicije in izostalosti pros torskega načrtovanja občine v prostoru vidno prisotna.

Blaž Jagarinec, Ženski dom: Idejna zasnova revitalizacije karejev

Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2022.

Karta: Oddaljenost do mestotvornih funkcij in storitev od izbrane lokacije.

KARTA: ODDALJENOST PO MESTU

obstoječe grajeno Ptuja

zdravstveni dom → 12 minut peš (oddaljenost povzeta od lokacije na naslovu Vrazov trg 2)

avtobusna in železniška postaja → 11 minut peš (oddaljenost povzeta od lokacije na naslovu Vrazov trg 2)

najbližja osnovna šola in vrtec → 7 minut peš srednješolski center → 10 minut peš (oddaljenost povzeta od lokacije na naslovu Vrazov trg 2)

Center za socialno delo → 6 minut peš (oddaljenost povzeta od lokacije na naslovu Vrazov trg 2)

blagovnica in tržnica → 3 minute peš (oddaljenost povzeta od lokacije na naslovu Vrazov trg 2)

športne in rekreacijske površine → 9 minut peš (oddaljenost povzeta od lokacije na naslovu Vrazov trg 2)

Blaž Jagarinec, Ženski dom: Idejna zasnova revitalizacije karejev

UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2022.

v

Blaž Jagarinec, Ženski dom: Idejna zasnova revitalizacije karejev 9 in 13 v Ptuju UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2022.

Blaž Jagarinec, Ženski dom: Idejna zasnova revitalizacije karejev 9 in 13 v Ptuju UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2022.

KARTA: PROGRAM PO LOKACIJAH, PRISTOPI PRENOVE

Karta: Razporeditev programa na pet lokacij in različni pristopi k prenovi. novo staro z novim prenova starega

LEGENDA: PRISTOPI PRENOVE

Slika 48: Obstoječe stanje v območju karejev 9 in 13.

Slika 49: Pet lokacij v območju karejev 9 in 13.

ARHITEKTURNA INTERVENCIJA KOT URBANO ORODJE, DA PET LOKACIJ POSTANE ENO (5

→ 1).

Blaž Jagarinec, Ženski dom: Idejna zasnova revitalizacije karejev 9 in 13 v Ptuju UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2022.

PROJEKT

Blaž Jagarinec, Ženski dom: Idejna zasnova revitalizacije karejev 9 in 13 v Ptuju UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2022.

KARTA: LOKACIJE NALOGE ŽENSKI DOM

Mestna občina Ptuj je leta 1992 izdala zasnovo urbanističnega elaborata, ki območje razdeli na posamezne kareje. Glede na izvedene prostorske posege: delna obnova posameznih objektov, obnova fasad in turistična promocija mesta, te čez načrtovanje prepoznamo kot skromne. V preteklih letih pa se je stanje začelo spreminjati, z izvedenim projektom mestne tržnice in prenovo stare steklarske delavnice v gradnji.

Naloga s težnjami za razvoj prihodnjih let se priključuje prenovi steklarske: dodatno Vrazov trg in Jadranska ulica. To je območje karejev 9 in 13, z dozida vo južne in zahodne hiše na Vrazovem trgu (namenjeno stanovanjem), prenovo mestnega pritličja Jadranske ulice do dvorišča mestnega kina in podaljškom na Cvetkov trg. Lokacije in rešitve so sicer razpršene, vendar v njihovem skupnem razvoju strnejo zametek življenja v mestu.

obstoječe mesto

Pojasnilo: Z nadaljevanjem naloge je v namen jasnosti prikaza stanja med obstoječim in novim uporabljen enak način označevanja. novo

Pojasnilo: Z nadaljevanjem naloge je v namen jasnosti prikaza stanja med obstoječim in novim uporabljen enak način označevanja.

Karta: Lokacije projekta in prostorske rešitve.

Blaž Jagarinec, Ženski dom: Idejna zasnova revitalizacije karejev 9 in 13 v Ptuju UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2022.

LETNI KINO

Slika 50: Shema bariere na strehi kina, ki preprečuje osvetlitev platna. Slika 51: Shema prihoda na dvorišče in razlike prostorov.

tlakovano dvorišče 2 ploščad za projekcijo 3 kiosk 4 sanitarije 5 kolesarnica

Blaž Jagarinec, Ženski dom: Idejna zasnova revitalizacije karejev

UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2022.

Obstoječe stanje dvorišča Kina mesta Ptuj. Lokacija je poten cial za delovanje in razširitev dejavnosti letnega kina.

Slika 52: Obstoječe stanje dvorišča za Kinom mesta Ptuj.

Blaž Jagarinec, Ženski dom: Idejna zasnova revitalizacije karejev 9 in 13 v Ptuju UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2022.

Karta: Lokacija Letni kino v kontekstu ostalih in kontekstu mesta.

KARTA: LETNI KINO V KONTEKSTU OSTALIH LOKACIJ

Letni kino je pokrito dvorišče za zunanje projekcije Kina Ptuj. Filmske pred stave na prostem so del ustaljene prakse ptujskega kina v preteklih letih vendar so predstave zaradi slabega vremena, v času poletnih noči, pogosto odpovedane. Organizacija do sedaj zaseda dvorišče gradu. Za objektom kina se na lastniškem dvorišču, ki je v trenutnem stanju namenjeno parkiranju zaposlenih, s projektno rešitvijo načrtuje pokrito stebrišče za namestitev projekcijskega platna, kakor tudi potrebne strehe za zaščito pred vremenskimi vplivi. Zaradi lažje organizacije dogodkov, pokrito stebrišče spremlja na dvorišču grajen kiosk za prodajo vstopnic in potrebnimi sanitarijami za goste.

lokacija Letni kino

obstoječe mestno tkivo in kontekst lokacij

Blaž Jagarinec, Ženski dom: Idejna zasnova revitalizacije karejev 9 in 13 v Ptuju UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2022.

13.35

2.151.10 3.95 4.30

4.30 13.35

4.30

0.80 0.80

1.60 12.70 3.95 4.75 0.80 2.151.10 3.95

4.70 12.70 3.95 4.75

4.70

0.800.80 1.60 0.800.800.80

4.70 4.70

0.80 0.80

11.0011.00

Blaž Jagarinec, Ženski dom: Idejna zasnova revitalizacije karejev 9 in 13 v

UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2022.

Blaž Jagarinec, Ženski dom: Idejna zasnova revitalizacije karejev 9 in 13 v Ptuju UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2022.

Blaž Jagarinec, Ženski dom: Idejna zasnova revitalizacije karejev

v

UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2022.

Slika 53: Vizualizacija lokacije Letni kino.

Blaž Jagarinec, Ženski dom: Idejna zasnova revitalizacije karejev 9 in 13 v Ptuju UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2022.

DNEVNO VARSTVO

Slika 54: Shema pokritih zunanjih in notranjih prostorov namenjenih igralnici.

Slika 55: Shema različnih vrst igralnic / igralnih ploščadi.

A notranja igralnica

B zunanja igralnica prostor delavnic

2 ploščad za preskakovanje 3 ploščad za plezanje

4 ploščad za lovljenje

Blaž Jagarinec, Ženski dom: Idejna zasnova revitalizacije karejev

UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2022.

Lokacija postane potencial za spremljevalno dejavnost dnevnega varstva in centra za socialno vključenost starejših.

Blaž Jagarinec, Ženski dom: Idejna zasnova revitalizacije karejev 9 in 13 v Ptuju UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2022.

Karta: Lokacija Dnevno varstvo v kontekstu ostalih in kontekstu mesta.

KARTA: VARSTVO V KONTEKSTU OSTALIH LOKACIJ

Dnevno varstvo je ureditev Cvetkovega trga v različna igrišča in igralnico pod streho, v primeru, da sezonsko in vremensko igra otrok ni možna. Igrišča na prostem so tri - z vgrajenimi elementi (tlak, ozelenjeni griči in sedalni valji). Na ploščadih, med ostalim tlakovanjem se na trgu lahko za otroke vzpostavi igra lovljenja, plezanja in preskakovanja. Ker je ureditev posredno vezana na prisotnost varne hiše v ostali projektni rešitvi, pa igrišča spremljajo sedalne pov ršine, da imajo prisotne mame lahko vpogled nad igro otrok. Pokrit objekt je razdeljen na dva dela: zastekljen notranji del z dolgo mizo za delavnice in pokrito zunanjo površino, ko temperature zraka kljub slabemu vremenu dopuščajo igro zunaj.

lokacija Dnevno varstvo

obstoječe mestno tkivo in kontekst lokacij

Blaž Jagarinec, Ženski dom: Idejna zasnova revitalizacije karejev 9 in 13 v Ptuju UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2022.

2.95 2.10 27.25 14.50

4.80

4.80

4.80 4.80

4.80 14.50 2.95 2.10

5.25

4.80

Blaž Jagarinec, Ženski dom: Idejna zasnova revitalizacije karejev

UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2022.

v

Blaž Jagarinec, Ženski dom: Idejna zasnova revitalizacije karejev 9 in 13 v Ptuju UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2022.

Blaž Jagarinec, Ženski dom: Idejna zasnova revitalizacije karejev

UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2022.

v

Blaž Jagarinec, Ženski dom: Idejna zasnova revitalizacije karejev 9 in 13 v Ptuju UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2022.

Blaž Jagarinec, Ženski dom: Idejna zasnova revitalizacije karejev

UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2022.

Slika 57: Vizualizacija lokacije Dnevno varstvo.

Blaž Jagarinec, Ženski dom: Idejna zasnova revitalizacije karejev 9 in 13 v Ptuju UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2022.

Slika 58: Ostanek keramike hiš (1840-1890) najden ob izkopu na Aškerčevi ulici. Slika 59: Prepoznana posebnost nemških hiš v prostoru je keramično tlakovanje.

Slika 60: Shema prostorske identifikacije enakih prostorov z enotnim tlakovanjem.

Blaž Jagarinec, Ženski dom: Idejna zasnova revitalizacije karejev

in 13 v Ptuju UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2022.

DOLGI ODER

Lokacija postane potencial za razvrstitev manjkajočih prostorov za festivale in prizorišče za dejavnosti ljubiteljske kulture.

Slika 61: Obstoječe stanje dvorišča na Jadranski ulici.

Blaž Jagarinec, Ženski dom: Idejna zasnova revitalizacije karejev 9 in 13 v Ptuju UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2022.

Karta: Lokacija Dolgi oder v kontekstu ostalih in kontekstu mesta.

KARTA: DOLGI ODER V KONTEKSTU OSTALIH LOKACIJ

Dolgi oder so prenovljeni prostori mestnega pritličja na Jadranski ulici. Ker so prostori namenjeni dejavnosti festivalov in spremljevalnim dejavnostim ljubi teljske kulture v Ptuju, je smiselno, da se ti kljub pojavnosti v večih objektih nekako povežejo. Sredstvo za prostorsko identifikacijo je enoten keramičen tlak in kot posledica rušitev predelnih zidov povezano dvorišče, na katerem se potem v projektu lahko vzpostavi eno prireditveno prizorišče s sedalno tribuno. Na naslovih Jadranske ulice 2, 4 in 6 se tako lahko zvrstijo spremljevalne dejavnosti, kot so glasbene vadilnice, konferenčna dvorana in pisarne za festi vale ter organizirane prireditve za širšo javnost.

lokacija Dolgi oder

obstoječe mestno tkivo in kontekst lokacij

Blaž Jagarinec, Ženski dom: Idejna zasnova revitalizacije karejev 9 in 13 v Ptuju UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2022.

ULICE

Blaž Jagarinec, Ženski dom: Idejna zasnova revitalizacije karejev

UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2022.

ULIČNI NIZ VHODOV V PRITLIČJA JADRANSKE

DOLGI ODER SE PO JADRANSKI ULICI ODPIRA JAVNOSTI

Slika 62: Shema uličnega niza pritličja na Jadranski ulici.

Slika 63: Shema uličnega niza pritličja na Jadranski ulici in odpiranje prostorov javnosti. Blaž Jagarinec, Ženski dom: Idejna zasnova revitalizacije karejev 9 in 13 v

Blaž Jagarinec, Ženski dom: Idejna zasnova revitalizacije karejev

UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2022.

v

Blaž Jagarinec, Ženski dom: Idejna zasnova revitalizacije karejev 9 in 13 v Ptuju UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2022.

Blaž Jagarinec, Ženski dom: Idejna zasnova revitalizacije karejev 9 in

v

UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2022.

Slika 64: Vizualizacija lokacije Dolgi oder.

Blaž Jagarinec, Ženski dom: Idejna zasnova revitalizacije karejev 9 in 13 v Ptuju UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2022.

HIŠA VARNA

Slika 65: Shematični prikaz odnosa med starim in novim.

A skupni prostori B spalne enote C skupna kuhinja vhod

2 javna tribuna 3 vodene delavnice 4 psihiatrična ambulanta 5 komunikacije 6 sanitarije dvorana

Slika 66: Shema programa. staro novo

Blaž Jagarinec, Ženski dom: Idejna zasnova revitalizacije karejev

UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2022.

Lokacija postane potencial za uveljavitev nove tipologije varne hiše, ki se ne zapira pred javnostjo in mestom.

Blaž Jagarinec, Ženski dom: Idejna zasnova revitalizacije karejev 9 in 13 v Ptuju UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2022.

Karta: Lokacija Hiša Varna v kontekstu ostalih in kontekstu mesta.

KARTA: HIŠA VARNA V KONTEKSTU OSTALIH LOKACIJ

Hiša Varna je prenovljeni objekt stare hiše v mestnem jedru Ptuja, z dograjen im novim objektom, pred starim. Na omenjeno lokacijo je umeščen program varne hiše s pristopom, da se ta javnosti ne skriva. Umeščena organizacija z arhitekturno zasnovo skuša reševati problem družinskega nasilja, ki je pre poznano v porastu. Za znan problem, objekt nudi možnost bivanja za ženske z otroci in v bivanju s spremljevalnim rehabilitacijskim programom (v obdobju enega leta) žrtvam pomaga do bivanjske, finančne in čustvene neodvisnosti.

lokacija Hiša Varna

obstoječe mestno tkivo in kontekst lokacij

Blaž Jagarinec, Ženski dom: Idejna zasnova revitalizacije karejev 9 in 13 v Ptuju UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2022.

1 2. 00

2.8 0 25.30

5 .7 0

2.80 4.75 9.90 2.20 5.35 2.80 4.75 9.90 2.20 5.35

2.8 0

Blaž Jagarinec, Ženski dom: Idejna zasnova revitalizacije karejev 9 in 13 v Ptuju UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2022.

5 .7 0

25.30 1 2. 00 2.9 5

2.9 5

1 2. 00

2.8 0 25.30

5 .7 0

2.80 4.75 9.90 2.20 5.35 2.80 4.75 9.90 2.20 5.35

2.8 0

Blaž Jagarinec, Ženski dom: Idejna zasnova revitalizacije karejev 9 in 13 v Ptuju UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2022.

5 .7 0

25.30 1 2. 00 2.9 5

2.9 5

Blaž Jagarinec, Ženski dom: Idejna zasnova revitalizacije karejev

UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2022.

v

Blaž Jagarinec, Ženski dom: Idejna zasnova revitalizacije karejev 9 in 13 v Ptuju UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2022.

UTRDITEV TEMELJA B STROPNA PLOŠČAC OJAČITEV NADVOJA D DODAJANJE AB VEZI

1 navpična vez 2 armiranobetonski temelj 3 jeklena sidra 4 injektiranje ležišča 5 protikorozijska siderna plošča

6 armiranobetonska podložka 7 betonska greda 8 obstoječa opeka

9 navpična vez (armatura) 10 obstoječi zid 11 horizontalna vez

Blaž Jagarinec, Ženski dom: Idejna zasnova revitalizacije karejev

UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2022.

Blaž Jagarinec, Ženski dom: Idejna zasnova revitalizacije karejev 9 in 13 v Ptuju UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2022.

Blaž Jagarinec, Ženski dom: Idejna zasnova revitalizacije karejev

v

UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2022.

Slika 68: Vizualizacija objekta Hiša Varna. Blaž Jagarinec, Ženski dom: Idejna zasnova revitalizacije karejev 9 in 13 v Ptuju UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2022.

Slika 69: Shema odnosa med revitaliziranim trgom in pasažo z novim utripom Slika 70: Shema prostorske organizacije za objekt Hiša Skrbna. 1 2 3 4 5 6

ZEMLJIŠKI PROTOKOL (POVPREČJA)

Enodružinske hiše imajo v večini tri etaže. Povprečna bruto tlorisna površina je 160 m2. Cena za prodajo nepre.mičnine je okoli 140.000 eur.

POVZETEK

UL

dom: Idejna zasnova revitalizacije karejev

EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2022.

Lokacija postane potencial za nastanitev žensk iz enočlanskih gospodinjstev, ki ne zmore jo vzdrževati hiš, v katerih prebivajo.

Blaž Jagarinec, Ženski dom: Idejna zasnova revitalizacije karejev 9 in 13 v Ptuju UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2022.

Karta: Lokacija Hiša Varna v kontekstu ostalih in kontekstu mesta.

KARTA: HIŠA SKRBNA V KONTEKSTU OSTALIH LOKACIJ

Hiša Skrbna je novo grajeni objekt z oskrbovanimi stanovanji. Kot je prika zano v nalogi, rešuje problem osamljenih gospodinjstev in starejših žensk, ki v njih še živijo. Prostorska zasnova objekta je organizirana tako, da ga razdeli na dva dela, povezana s pohodnimi / komunikacijskimi površinami. Delitev določa vmesno pasažo, katere namen je vzpostavitev socialnih interakcij vključenih, vendar vzporedno ločenost od živosti, ki jo novo revitalizirani trg z natečajno rešitvijo stare steklarske delavnice predvideva. Posameznice imajo z dvostransko orientacijo tako zmožnost odločati ali želijo biti v mestni utrip vključene ali ne.

lokacija Hiša Skrbna

obstoječe mestno tkivo in kontekst lokacij

Blaž Jagarinec, Ženski dom: Idejna zasnova revitalizacije karejev

UL

EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2022.

0.30 5.75

2.40 5.00 7.15 2.40

0.20 5.80

0.20 2. 20

0.20 5.80

0.20

0.20

2. 20

3.35

6.00

6.00

2.40

17.70 0.30 2.10 0.30 0.30 9.45 2.10 0.30 0.30 2.10 3. 60

4.80 31.80 0.30

6.00

2.40

7.20 2.10

4.65 2.40 1.301.401.003.70 0.30 0.30 0.30 2.10 0.200.300.20 8.20 1.051.15 0.90 17.70

3. 60 2.40 4.80 6.00 2.40 7. 20 4.80

3.35

0.20

2. 20

0.20

0.20

0.20

4.60 5.80 0.20 2. 20 6. 95

31.90

0.30

0.30 1.20 2.55 1.25

Blaž Jagarinec, Ženski dom: Idejna zasnova revitalizacije karejev 9 in

UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2022.

0.30 5.75

2.40 5.00 7.15 2.40

0.20 5.80

0.20 2. 20

0.20 5.80

0.20

0.20

2. 20

3.35

6.00

6.00

2.40

17.70 0.30 2.10 0.30 0.30 9.45 2.10 0.30 0.30 2.10 3. 60

4.80 31.80 0.30

6.00

2.40

7.20 2.10

4.65 2.40 1.301.401.003.70 0.30 0.30 0.30 2.10 0.200.300.20 8.20 1.051.15 0.90 17.70

3. 60 2.40 4.80 6.00 2.40 7. 20 4.80

Blaž Jagarinec, Ženski dom: Idejna zasnova revitalizacije karejev 9 in 13 v Ptuju UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2022.

3.35

0.20

2. 20

0.20

0.20

0.20

4.60 5.80 0.20 2. 20 6. 95

31.90

0.30

0.30 1.20 2.55 1.25

0.30 5.75

2.40 5.00 7.15 2.40

0.20 5.80

0.20 2. 20

0.20 5.80

0.20

0.20

2. 20

3.35

6.00

6.00

2.40

17.70 0.30 2.10 0.30 0.30 9.45 2.10 0.30 0.30 2.10 3. 60

4.80 31.80 0.30

6.00

2.40

7.20 2.10

4.65 2.40 1.301.401.003.70 0.30 0.30 0.30 2.10 0.200.300.20 8.20 1.051.15 0.90 17.70

3. 60 2.40 4.80 6.00 2.40 7. 20 4.80

3.35

0.20

2. 20

0.20

0.20

0.20

4.60 5.80 0.20 2. 20 6. 95

31.90

0.30

0.30 1.20 2.55 1.25

Blaž Jagarinec, Ženski dom: Idejna zasnova revitalizacije karejev 9 in

UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2022.

Evakuacijske poti in požarni sektorji pritličja hiše Skrbna.

POŽARNA VARNOST

Objekt je načrtovan v skladu s smernicami požarne varnosti po tehnični smernici TSG-1-001:2019.

Vsaka osnovna bivalna enota, ki je izolirana od drugih, je zasnovana kot svoj požarni sektor in pritličje, ki ne obsega bivalnih enot, kot enoten požarni sektor z direktnim izhodom na varno mesto. Specifikacija objekta zaradi namena stano- vanj za vdovele ženske spada pod 11301 – stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji. Glede na možno delitev specifikacije oskrbovanim stanovanj spada namembnost objekta med stavbe, v katerih so osebe, ki se lahko samostojno evakuirajo. Zasnova objekta je v treh etažah (P+2N) in v skupni izmeri obsega BTP 1695 m2. Za značilnosti take zasnove zadostuje AJP (avto matski sistem za odkrivanje in javljanje požara ter alarmiranje).

Razred požarne odpornosti za P + 2N je R 60 (4). Zahteve odziva na ogenj za obloge zunanjih sten glede na 11301 in objekte višje od 10 m je A1 in A2. To so negorljivi gradbeni materiali razreda A1 in A2 po SIST EN 13501-1. Z uporabo konstrukcijskih betonov in obešenih fasadnih elementov (nerjaveče jeklo) objekt zadostuje smernici.V primeru morebitnega prenosa požara po fasadi in okoliških objektih je obešena fasada za objekt Hiša Varna zasnovana tako, da seštevek odpornih parapetov in previsov zadostuje najmanj 1.5 m (v primeru oblikovanja fasade parapetni razpon na obravnavani hiši meri 1.6 m). V horizontalni smeri je prenos preprečen s požarnim zidom v širini 2.10 m, ki sega 2.75 m nad streho. Požarna zaščita požarnega stopnišča z zaprtimi hodniki ni potrebna saj: BTP etaže ne presega 900m2; pohodni gank, ki meji na požarno stopnišče je požarno ločen s steno ustrezne poožarne zaščite in požarno odpornostjo materialov etaže enakega razreda kot je požarno stopnišče. Projektna naloga se priključuje zaključenemu natečaju za revitalizacijo Jadranske ulice in prenovo stare steklarske delavnice v gradnji, ki pa v podani rešitvi določi površine za gasilce ob stavbi in s tem izpolnjuje podane zahteve.

Evakuacijske poti in požarni sektorji prve etaže hiše Skrbna.

Evakuacijske poti in požarni sektorji druge etaže hiše Skrbna.

Blaž Jagarinec, Ženski dom: Idejna zasnova revitalizacije karejev 9 in 13 v Ptuju UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2022.

Blaž Jagarinec, Ženski dom: Idejna zasnova revitalizacije karejev

UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2022.

v

Blaž Jagarinec, Ženski dom: Idejna zasnova revitalizacije karejev 9 in 13 v Ptuju UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2022.

Blaž Jagarinec, Ženski dom: Idejna zasnova revitalizacije karejev

UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2022.

v

Blaž Jagarinec, Ženski dom: Idejna zasnova revitalizacije karejev 9 in 13 v Ptuju UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2022.

Blaž Jagarinec, Ženski dom: Idejna zasnova revitalizacije karejev

UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2022.

v

Prikaz konstrukcijskega sistema pritličja hiše Skrbna.

Prikaz konstrukcijskega sistema prve etaže hiše Skrbna.

Prikaz konstrukcijskega sistema druge etaže hiše Skrbna.

Blaž Jagarinec, Ženski dom: Idejna zasnova revitalizacije karejev 9 in 13 v Ptuju UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2022.

KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA

Projekt se s petimi lokacijami na različne načine spopada s konstrukci jskimi zmožnostmi zasnov in reševanja le teh. V večini primerov, zaradi prenove hiš z nastankom med leti 1840 in 1890, je potrebna predpo tresna sanacija objektov. Rešitev je v štirih detajlih: betonsko armiran je in injektiranje opečnatih sten, okrepitev temeljev v stiku z zemljino, menjava medetažne plošče s potrebnimi AB vezmi v opečne stene in AB preklade nad prebojih, katerih parapet sega na nivo tlaka (+ 0.00m).

Omenjeni detajli so z ustreznim izrisom prikazani pod lokacijo Hiša Varna (stran 85).

Za prikazan objekt (levo) - Hiša Varna, je zaradi neizpolnjenih prostor skih kapacitet in zmožnosti urbanistične zasnove, predvidena rušitev in nova gradnja. Konstrukcijski sistem novega objekta je kombiniran iz stenastih nosilnih elementov in nosilnih AB betonskih jeder. Nosilni AB zidovi v vertikalni smeri (debeline 30 cm), so zaradi ustreznega razno sa povezani s stenami katerih funkcija je raznos v drugi horizontalni smeri in ustrezno zavetrovanje (debeline 20 cm). Zaradi odprtin med jedrastim sistemom katerih maksimalni razpon je 7.20 m, se povezuje celoten objekt z AB gredami.

Sicer je objekt v zasnovi kot ena enota, ki se s pasažo in pohodnimi ganki povezuje, vendar konstrukcija za levi in desni del objekta raznaša ločeno. Rob objekta je konzolno prenesen na nosilno steno, ki v prvi in drugi etaži robne stebre povezuje s preklado in s tem oblikuje okvirni nosilni sistem za previs. Fasada je obešena in pritrjena na vmesne AB plošče (debeline 25 cm in finalizacije s tlaki 46 cm). Zaradi izostanka obešene fasade v pritličju in potrebne podkrepitve, je betonskemu jedru v pritličju dodana vmesna toplotna izolacija, na katero se nadalju je opečnat fasadni ovoj. Nastopna površina pritličnega fasadnega ovoja je dovoljšnje širine, da se nanjo prisloni obešena fasada iz nerjavečega jekla (skupna izmera profilov 20 cm).

AB plošča

AB jedro

AB stena

AB stena

Greda

Stari zid z vmesno izolacijo (injektiranje)

AB plošča

AB okvir (steber in greda)

• 25 cm 1

• 30 cm 2 - 8 - 5

• 30 cm 3 - 9 - 16

• 30 cm 4

• 20 / 50cm 5 - 12 - 19

• 66 cm 6 - 13 - 20

• 20 cm 7 - 14

• 30 / 50 cm 11 - 19

Popis dimenzijskih karakteristik nosilnih elementov.

Blaž Jagarinec, Ženski dom: Idejna zasnova revitalizacije karejev 9 in

v

UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2022.

Slika 78: Vizualizacija stanovanja v objektu Hiša Skrbna. Blaž Jagarinec, Ženski dom: Idejna zasnova revitalizacije karejev 9 in 13 v Ptuju UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2022.

Blaž Jagarinec, Ženski dom: Idejna zasnova revitalizacije karejev

UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2022.

v

Blaž Jagarinec, Ženski dom: Idejna zasnova revitalizacije karejev 9 in 13 v Ptuju UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2022.

KNJIŽNI VIRI

1 Belšak, N., Cobelj, Š., Šuligoj, D. (1977). Arheologija v Ptuju: izbor najdb v zadnjih letih izkopavanj: razstavni paviljon Dušana Kvedra v Ptuju od 24. novembra do 31. decembra 1977. Ptuj: Pokrajinski muzej.

2 Berlič, H., (2018). Velike besede, nobenih dejanj: kulturna dediščina in Ptuj. Večer (Maribor), 13.07.2018, št.159, str. 15.

3 Brence, A. Fikfak, J., Križnar, N., Roženbergar, T., Slavec Gradišnik, I. (2016). Živa kulturna dediščina - seznami, zbirke, varovanje in predstavitev. Ptuj: Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož.

4 Ciglenečki, D. (2005). Stanovanjska gradnja na Ptuju v času od 1945 do 1970. Raziskovalna naloga. Ptuj: Gimnazija.

5 Ciglenečki, M., Premzl, P., Hernja Masten, M., Farič, B., Čelan, Š., Hozjan, A. (2008). Ptuj: starodavno mesto ob Dravi. Maribor: Umetniški kabinet Primož Premzl.

6 Cobelj, Š. (1977). Arheologi končno pred gradbeniki. Tednik (Ptuj), 18.08.1977, št. 32, str. 7.

7 Cobelj, Š. (1977). Arheologi za poldrugo leto pred gradbeniki. Tednik (Ptuj), 06.10.1977, št. 39, str. 1.

8 Cobelj, Š. (1977). Arheologija v Ptuju. Tednik, (Ptuj), 1977, 24.11.1977, št. 46, str. 9.

9 Cobelj, Š. (1978). Likovna ustvarjalnost pionirjev občine: razstavni paviljon Dušana Kvedra v Ptuju od 21. novembra do 10. decembra 1978. Ptuj: Pokrajinski muzej.

10 Cobelj, Š. (1980). Veseli fašenk že se bliža. Tednik (Ptuj), 31.01.1980, št. 4, str.10.

11 Cobelj, Š. (1980). Kurentovanje v Ptuju od 1960 do 1980. Tednik (Ptuj), 1980, 14.02.1980, št. 6.

12 Cobelj, Š. (1980). Leto pred začetkom organiziranega kurentovanja v Ptuju. Tednik (Ptuj), 14.02.1980, št. 3.

13 Cobelj, Š. (1980). Po legendi je Kurent rešil Slovenca pred vesoljnim potopom. Tednik (Ptuj), 21.02.1980, št. 7.

14 Cobelj, Š. (1980). Pokopani fašenk. Tednik (Ptuj), 06.03.1980, št. 9, str. 9.

15 Cobelj, Š. (1983). Ptujski likovni amaterji. Tednik (Ptuj), 1983, letn. 36, št. 17, str. 6.

16 Cobelj, Š. (1983). Slikarja - vojaka sta vpijala lepoto Ptuja. Tednik (Ptuj), 01.09.1983, št. 34, str. 15.

17 Cobelj, Š. (1984). Ptujski saung. Tednik (Ptuj), 23.02.1984, št. 7, str. 10.

18 Cobelj, Š. (1985). Umetniška prizadevanja na ptujskem območju po drugi svetovni vojni. Ptuj: Skupščina občine.

19 Cobelj, Š. (1986). Odnos do dogajanj. Večer (Maribor), 15.04.1986, št. 88, str. 6.

20 Cobelj, Š., Lačen, F. (1988). Ljubiteljski likovniki Ptuja. Ptuj: Zveza kulturnih organizacij. _________________________________________

21 Cobelj, Š., Šamperl Purg, K. (1981). Zgodovinsko društvo v Ptuju. Zgodovinski časopis (Ljubljana), letnik 35, št. 1/2, str. 157–159.

22 Cobelj, Š., Širec, A. (1976). Umetnost v NOB: Razstavni paviljon Dušana Kvedra Ptuj, 10. november - 5. december 1976. Ptuj: Pokrajinski muzej. _________________________________________

23 Crnović, D. (2016). Kurentom namesto umetnosti - Ptujska občina odreka denar priznanim umetniškim festivalom. Mladina (Ljubljana), 2016, 12.08.2016, št. 32.

24 Čelan, Š., Vidovič, I., Ostrman Renault, T. (2009). Staro mesto: skrbi in priložnosti, galerija Magistrat, Mestna občina Ptuj, 9.-30. april 2009. Ptuj: Mestna občina.

25 Hauc, A. (1992). Ptuj - staro mesto , zasnova elaborata projekta. Ptuj: Projekta inženiring.

26 Kosec, M., Kre , L. (2013). Ruševina kot arhitekturni objekt. Ljubljana: Umetniško izobraževalno društvo Praznine.

27 Merrifield, A. (2016). Novo urbano vprašanje, V: K. Ploštajner (ur.), Iskanje urbanega v podjetniškem mestu (str. 181). Založba CF: Ljubljana.

28 Mikl Curk, I., Curk, J. (1970). Ptuj. Ljubljana: Mladinska knjiga.

30 Murko, E. (2017). Aleksander Dev na Ptuju. Diplomska naloga. Maribor.univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta.

31 Mušič, V.B. (1993). Edvard Ravnikar. Urbani izziv, (1993), št. 23/25, str. 8.

32 Neufert, E. (2008). Projektiranje v stavbarstvu: osnove, standardi, predpisi za konstrukcije, gradnja, oblikovanje, potrebni prostor, namembnost prostorov, mere zgradb, prostorov in opreme - s človekom kot merilom in ciljem : priročnik za projektante, izvajalce in študente. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.

33 Podbrežnik, S., Ciglenečki, M. (2016). Ptuj: zven mesta tisočletij, sound of a millenial city. Ptuj: ZRS Bistra.

34 Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev oskrbovanih stanovanj za starejše ter o načinu zagotavljanja pogojev za njihovo obratovanje (2011). Uradni list RS, št. 17/2011.

35 Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj (2021). Uradni list RS, št. 205/2021.

36 Rožman, H., Hirn k Munda, K. (2009). Živeti z dediščino: program mednarodne konference, Living with cultural heritage. Ljubljana: Slovensko etnološko društvo. SI ZAP, Zgodovinski arhiv Ptuj, MD 1/4, fasc. 1945.

37 Slodnjak, J. (1983). Ptujski ljubiteljski gledališki utrip - “Moraš jih imeti rad!”. Tednik (Ptuj), 1983, 28.04.1983, št. 17.

38 Stele, F. (1933). Umetnostna zgodovina v Ptuju po vojni. Zgodovinsko društvo (Maribor), 1933, št. 2-4.

39 Šamperl Purg, K. (2001). Razmerje med mestom in vasjo kot problem slovenskega narodnega gibanja na primeru Ptuja in okolice pred prvo svetovno vojno (nekateri vidiki) . Skrajšana magistrska naloga. Ptuj: Zgodovinski arhiv.

40 Šneberger, M. (1977). Arheologi končno pred gradbeniki. Tednik (Ptuj), 1977, 18.08.1977, št. 32.

41 Šteiner, M., Babnik, J., Ostrman Renault, T. (2018). Ptuj v 20. stoletju: zbornik ob 125-letnici ptujskega muzeja. Ptuj: Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož.

42 Šuligoj, L. (1989). Socialna in narodnoobrambna gibanja na ptujskem območju med vojnama. Doktorska disertacija. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta.

43 Tomaževič, M. (2009). Potresno odporne zidane stavbe. Ljubljana: Tehnis.

44 Uršič, M., Hočevar, M. (2007). Protiurbanost kot način življenja. Ljubljana: Filozofska fakulteta.

45 ZVKD-1 (2008). Zakon o varstvu kulturne dediščine. Uradni list RS, št. 16/2008.

Blaž Jagarinec, Ženski dom: Idejna zasnova revitalizacije karejev

v

UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2022.

ELEKTRONSKI VIRI

1 Brandlhuber, A., Roth, C. (2016). Legislating Architecture. Pridobljeno 14.05.2022 s spletne strani https://bplus.xyz/projects/0187.2-legislating-architecture

2 E-prostor: Portal Prostor Geodetske uprave RS. Javni vpogled. Pridobljeno 12.02.2022 s spletne strani: https://ipi.eprostor.gov.si/jv/ _________________________________________

3 Geopedia.siLite. Pridobljeno 10.03.2022 s spletne strani: http://www.geopedia.si/#T105_F450:14269274_x563968_y141512_s10_b4

4 Kmetec, T. (1969). Naš Stari Ptuj. Pridobljeno 01.11.2021 s spletne strani: https://open.spoti .com/album/7sQ4pA0GAAIpj9Pr560swQ

5 Lovrec, V. (2020). Zločin v okolici Ptuja: Umoril je partnerko in njena starša, vpričo štiriletnega otroka. Maribor: Večer. Pridobljeno 14.05.2022 s spletne strani: https://www.vecer.com/kronika/druzinska-tragedija-v-okolici-ptuja-umrli-trije-sorodniki-35-letnik-v-rokah-policije-10230986

6 Ministrstvo za okolje in prostor (2020). Tehnična smernica TSG-1-001: 2019. Pridobljeno 19.05.2022 s spletne strani: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MOP/Dokumenti/Graditev/TSG_1_001_2019_pozarna_varnost.pdf

7 Statistični urad Republike Slovenije (2021). Delež oseb, ki so doživele nasilje intimnega partnerja, po vrsti nasilja, spolu in starosti, Slovenija, 2020. Pridobljeno 14.05.2022 s spletne strani: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/Data/1385201S.px/table/tableViewLayout2/

8 Statistični urad Republike Slovenije (2021). Delež oseb, ki so doživele nasilje v družini od svojega 15. leta starosti, po vrsti nasilja, pojavnosti zadnjega nasilnega dogodka, Slovenija, 2020. Pridobljeno 14.05.2022 s spletne strani: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/Data/1385102S.px/table/tableViewLayout2/

9 Statistični urad Republike Slovenije (2021). Polnoletni obsojenci (znani storilci) po kaznivem dejanju, izobrazbi in statusu aktivnosti, Slovenija, letno. Pridobljeno 14.05.2022 s spletne strani: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/Data/1360312S.px/table/tableViewLayout2/ _________________________________________

10 Statistični urad Republike Slovenije (2021). Polnoletni storilci zoper katere je bil kazenski postopek pri državnem tožilstvu končan po kaznivem dejanju, spolu, starosti ob storitvi kaznivega dejanja in vrsti odločbe, Slovenija, letno. Pridobljeno 14.05.2022 s spletne strani: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/1360106S.p x/table/tableViewLayout2/

11 Statistični urad Republike Slovenije (2021). Prebivalstvo, gospodinjstva in družine, občine, Slovenija, večletno. Pridobljeno 14.05.2022 s spletne strani: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/05F3005S.px/

12 Statistični urad Republike Slovenije (2021). Prebivalstvo, gospodinjstva in družine, občine, Slovenija, večletno. Pridobljeno 14.05.2022 s spletne strani: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/05F3005S.px/table/tableViewLayout2/

13 Statistični urad Republike Slovenije (2021). Stopnja preobremenjenosti s stanovanjskimi stroški po starosti in spolu, Slovenija, letno. Pridobljeno 14.05.2022 s spletne strani: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/Data/0868260S.px/table/tableViewLayout2/

14 Swinnen, P. (2016). I Prefer Not To - Arno Brandlhuber. Pridobljeno 14.05.2022 s spletne strani https://www.youtube.com/watch?v=oTa8m2LQhl8

ARHIVSKI VIRI

1 PAM, SI_PAM/1785/004/00003. Adaptacija vodnega stolpa, prtličje, 1937-1939. _________________________________________

2 PAM, SI_PAM/1785/004/00003. Adaptacija vodnega stolpa, nadstropje, 1937-1939.

3 PAM, SI_PAM/1785/004/00003. Adaptacija vodnega stolpa, prerez EF, 1937-1939.

4 Zgodovinski arhiv na Ptuju, SI_ZAP/0005, MOP, AŠ243, ov. 570.

5 Zgodovinski arhiv na Ptuju, SI_ZAP/0005, MOP, šk. 10, spis 494/1885. M. Kaiser, Allerheiligengasse 11; Načrt prenovitve dela hiše, 08.02.1885, (5).

6 Zgodovinski arhiv na Ptuju, SI_ZAP/0005, MOP, šk. 28, spis 1598/1890. Franc Machoritsch, Allerheiligengasse 8; Gradbeni načrt adaptacije hiše, arhitekt: Jožef Wressnig 15.03.1890, (277-278).

7 Zgodovinski arhiv na Ptuju, SI_ZAP/0005, MOP, šk. 28, spis 2049/1890. Jožef Nowosel, Allerheiligengasse 3; Gradbeni načrt adaptacije hiše oziroma umestitve trgovskega lokala, arhitekt: Izidor Tolazzi, april 1890, (330).

8 Zgodovinski arhiv na Ptuju, SI_ZAP/0005, MOP, šk. 47, spis 1902-2/1893. Adolf Sellinschegg-Schauer, Allerheiligengasse 10; Gradbeni načrt adaptacije hiše, arhitekt: Viljem Kysela, 01.04.1893, (400).

9 Zgodovinski arhiv na Ptuju, SI_ZAP/0005, MOP, šk. 53, spis 723/1894. Franc Reicher, Allerheiligengasse 19; Načrt prenovitvenih del na hiši, 26.10.1893, (32).

10 Zgodovinski arhiv na Ptuju, SI_ZAP/0005, MOP, šk. 53, spis 723-2/1894. Mesar Franc Reicher, Allerheiligengasse 19; Gradbeni načrt adaptacije hiše (pročelje), arhitekt: Viljem Kysela, 01.04.1894, (415).

11 Zgodovinski arhiv na Ptuju, SI_ZAP/0005, MOP, šk. 109, spis Martin Kaiser/1902. Martin Kaiser, Allerheiligengasse 11; Gradbeni načrt adaptacije hiše, arhitekt: Franc Celotti, September 1902, (642).

12 Zgodovinski arhiv na Ptuju, SI_ZAP/0005, MOP, šk. 168, spis 2895/1910. Stanislav Klobutschar, Allerheiligengasse; Gradbeni načrt prizidka h gostišču, arhitekt: Viljem Dengg, april 1910, (1069).

13 Zgodovinski arhiv na Ptuju, SI_ZAP/0005, MOP, šk. 182, spis 1363/1912. Fritz Winkler, Allerheiligengasse; Gradbeni načrt adaptacije kavarne, arhitekt: Viljem Dengg s.d., (1120).

14 Zgodovinski arhiv na Ptuju, SI_ZAP/0005, MOP, šk. 182, spis 1363/1912. Fritz Winkler, Allerheiligengasse; Gradbeni načrt adaptacije kavarne, arhitekt: Viljem Dengg, s.d., (1121).

15 Zgodovinski arhiv na Ptuju, SI_ZAP/0069/017/020/00013. Obnovitev fasad na Ptuju - Vrazov trg, Cvetkov trg, Hrvatski trg, Trg svobode, Slovenski trg (glavni projekt), investitor: Skupščina občine Ptuj, projektant: Projektivni biro Ptuj, številka projekta:1969 (združeni dokumenti).

16 Zgodovinski arhiv na Ptuju, SI_ZAP/0242/003_00032. Gradbeno podjetje Drava Ptuj, predal št.2, ovoj 32. Načrt nadzidave nadstropja na delavnici, Ptuj; investitor: Rasteider, Edvard, 1911- 1912; predal št.2, ovoj 32. _________________________________________

17 Zgodovinski arhiv na Ptuju, SI_ZAP/0242/Gradbeno podjetje Drava Ptuj predal 6. Brenčičeva hiša, skice tlorisov in dvoriščne fasade, 1936, Viljem Dengg.

18 Zgodovinski arhiv na Ptuju, SI_ZAP/0242/003_00032. Gradbeno podjetje Drava Ptuj predal 6. Brenčičeva hiša, skice tlorisov in dvoriščne fasade, 1940.

19 Zgodovinski arhiv na Ptuju, SI_ZAP/0005. Mestna občina Ptuj, škatla št. 289, spis 2279/1937. Brenčičeva hiša, skice fasad in prerez A-B, 1936, Saša Dev, realizirano. _________________________________________

20 Zgodovinski arhiv na Ptuju, SI_ZAP/0005. Mestna občina Ptuj, škatla št. 289, spis 2279/1937. Brenčičeva hiša, skica prtličja nadstropja, podstrešja in kleti, 1936, Saša Dev, realizirano.

21 Zgodovinski arhiv na Ptuju, SI_ZAP/0005/050. Mestna občina Ptuj 1929, škatla št. 269. Posojilnica, tloris prtličja in kleti 1929.

22 Zgodovinski arhiv na Ptuju, SI_ZAP/0005/050. Mestna občina Ptuj 1929, škatla št. 269. Posojilnica, tloris prvega in drugega nadstropja ter podstrešja, 1929.

Blaž Jagarinec, Ženski dom: Idejna zasnova revitalizacije karejev 9 in 13 v Ptuju UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2022.

Ves slikovni material je last avtorja naloge, z izjemo:

Slika 24: https://www.mladina.si/175785/kurent om-namesto-umetnosti/

Slika 1: https://museums.eu/collection/object/ 23129/ilustracija-za-revijo-kurircek

Slika 25: https://www.mladina.si/192504/presto lnica-poezije/

Slika 1: iz gradiva https://plus.cobiss.si/cobiss /si/sl/bib/593971

Slika 58: https://www.facebook.com/groups/38 0180885702134/posts/1427245730995 639/

Sllika 5: https://www.facebook.com/groups/38 0180885702134/posts/4824791988056 35/

Slika 71-76: https://www.nepremicnine.net/oglasiprodaja/podravska/ptuj/hisa/samostoj na/ Blaž Jagarinec, Ženski dom: Idejna zasnova revitalizacije karejev

Sllika 6: http://gis.arso.gov.si/evode/profile.asp x?id=atlas_voda_Lidar%40Arso&initi alExtent=402591.76%2C39904.09%2C 2.64583

Slika 7: https://www.facebook.com/groups/38 0180885702134/posts/14190246718177 45/

Slika 22: https://www.facebook.com/groups/38 0180885702134/posts/7492178454651 01/

Slika 23: https://www.facebook.com/MAO.Slove nia/photos/a.167862376559546/14785 50492157388

Blaž Jagarinec, Ženski dom: Idejna zasnova revitalizacije karejev

in

v

UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2022.

Slika 77: Vizualizacija konteksta med objektoma Hiša Skrbna in Hiša Varna. Blaž Jagarinec, Ženski dom: Idejna zasnova revitalizacije karejev 9 in 13 v Ptuju UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2022.

Blaž Jagarinec, Ženski dom: Idejna zasnova revitalizacije karejev

UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2022.

v

Za mamo.

Hvala mentorju za vse usmeritve, priložnosti, znanje, ki mi je bilo predano.

Hvala mami, za vsako pridržano roko, tako ali drugačno pomoč tekom študija.

Hvala Timu za vso motivacijo in vzpodbude.

Hvala Astrid, Emi, Nikama in Niku za nesebično pomoč in prijateljstvo.

Hvala vsem prijateljem.

Blaž Jagarinec, Ženski dom: Idejna zasnova revitalizacije karejev 9 in 13 v Ptuju UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2022.

Spodaj podpisani Blaž Jagarinec izjavljam, da je magistrsko delo z naslo vom Ženski dom: Idejna zasnova revitalizacije karejev 9 in 13 v Ptuju v celoti moje lastno avtorsko delo, ki je potekalo pod mentorstvom prof. mag. Vasa J. Perović univ. dipl. inž. arh..

Blaž Jagarinec, Ženski dom: Idejna zasnova revitalizacije karejev

UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2022.