Децата и нивната добросостојба

Page 1

CYAN MAG YELL BLK

ISBN 9989-9544-1-0

CYAN MAG YELL BLK

Urednici: Lina ]ostarova - Unkovska Nikolina Kenig Katerina Naumova

Z b o r n i k

D e c a t a i n i v n a t a d o b r o s o s t o j b a

Z b o r n i k

Decata i nivnata dobrosostojba Studija za odnesuvaweto povrzano so zdravjeto kaj decata na u~ili{na vozrast vo Republika Makedonija

CYAN MAG YELL BLK

CYAN MAG YELL BLK





DECATA I NIVNATA DOBROSOSTOJBA Studija za odnesuvaweto povrzano so zdravjeto kaj decata na u~ili{na vozrast vo Republika Makedonija

Podatoci od 1998 godina

Urednici: Lina ]ostarova - Unkovska Nikolina Kenig Katerina Naumova


DECATA I NIVNATA DOBROSOSTOJBA Studija za odnesuvaweto povrzano so zdravjeto kaj decata na u~ili{na vozrast vo Repubalika Makedonija

Izdava: Centar za psihosocijalna i krizna akcija - Malinska bul. “Krste Misirkov”, b.b., Skopje Urednici: Lina ]ostarova - Unkovska Nikolina Kenig Katerina Naumova Tehni~ki urednik: Dejan Atanasov Lektura: Elka Ja~eva Ul~ar Prevod: Qubica Arsovska Zekirija Ibrahimi Grafi~ko ureduvawe i podgotovka: KOMA lab Pe~ati: Sken Point Skopje, 2015. CIP - Katalogizacija vo publikacija; Narodna i univerzitetska biblioteka “Sv. Kliment Ohridski”, Skopje 159.922.7/.8(082) 613.86-053.5/.6(082) 316.6-053.5/.6(082) DECATA i nivnata dobrosostojba: Studija za odnesuvaweto povrzano so zdravjeto kaj decata na u~ili{na vozrast vo Republika Makedonija / urednici Lina ]ostarova-Unkovska, Nikolina Kenig, Katerina Naumova. - Skopje : Edukativno-informativen centar “Malinska”, 2002. - 103 str: ilustr.: 22 h 22 sm. Bibliografija kon trudovite ISBN 9989-9544-1-0 1. ]ostarova-Unkovska, Lina 2. Kenig, Nikolina, 3. Naumova, Katerina. - I. Unkovska, Lina ]ostarova - vidi ] ostarova-Unkovska, Lina a) Mentalno zdravje - Mladi - Zbornici b) Mladi - Socijalizacija - Zbornici COBISS-ID 50174218


SODR@INA

BLAGODARNOST

8

PREDGOVOR

9

Vivian Barnekov Rasmusen

VOVED: DECATA I NIVNIOT POGLED NA ZDRAVJETO

10

Lina ]ostarova - Unkovska Nikolina Kenig

SOCIOEKONOMSKIOT STATUS NA SEMEJSTVOTO I ZDRAVJETO NA MLADITE

18

Maja Karpuzovska

MENTALNO I EMOCIONALNO ZDRAVJE NA MLADITE

24

Katerina Naumova

ZDRAVJETO NA MLADITE I NIVNIOT ODNOS KON U^ILI[TETO

38

MLADITE I “RIZI^NOTO ODNESUVAWE”, PRI^INA (I)LI POSLEDICA?

54

Teodora Manevska

Ana \ori} Lina ]ostarova - Unkovska Katerina Naumova

MLADITE, SLOBODNOTO VREME, ISHRANATA I SLIKATA ZA SEBE

68

@aneta ^onteva

MLADITE I NIVNOTO SOCIJALNO OPKRU@UVAWE

78

Dejan Atanasov

UNAPREDUVAWE NA ZDRAVJETO PREKU AVTENTI^NO U^ESTVO NA MLADITE

88

Kristina Egumenovska

APSTRAKTI

98

OBJASNENIJA NA TERMINITE

103

ZA AVTORITE

105


BLAGODARNOST Studijata za odnesuvaweto na mladite povrzano so zdravjeto be{e sprovedena vo 60 u~ili{ta vo Republika Makedonija, so u~estvo na 1760 u~enici od tri vozrasti, na dva govorni jazika. Zna~aen pridones vo metodolo{kata podgotovka na studijata i vo obukata na timot istra`uva~i, dadoa prof. d-r Violeta Petroska-Be{ka i m-r Venka Simovska od Institutot za psihologija pri Filozofskiot Fakultet od Skopje. Organizacijata na istra`uvaweto i kontaktot so u~ili{tata bea ostvareni so logisti~ka i stru~na pomo{ na m-r Kiro Popovski i Mitko ^e{larov od Pedago{kiot Zavod na Republika Makedonija. Za celata terenska rabota i administrirawe na podatocite najgolema odgovornost i zasluga imaa istra`uva~kiot tim studenti od Institutot za psihologija i Daniela Zaharieva od Sovetuvali{teto za mladi. Istra`uvaweto za mladite od Makedonija i nivnoto odnesuvawe povrzano so zdravjeto e izvedena so finansiska poddr{ka na: Ministerstvoto za nauka na Republika Makedonija (1997), Ministerstvoto za kultura na Republika Makedonija (toga{noto oddelenie za mladi), odnosno kancelariite na Svetskata Zdravstvena Organizacija od Skopje i od Kopenhagen. Vo realizacija na proektot so stru~na i logisti~ka poddr{ka u~estvuva{e Pedago{kiot Zavod na Republika Makedonija, dodeka Univerzitetot ESADE od Barselona obezbedi neprocenliva pomo{ ovozmo`uvajki gi kontaktite so prof. d-r Joan Manuel Batista-Foguet, koj so svoite zabele{ki i sugestii, kako i edukacija na ~lenovi na istra`uva~kiot tim, pridonese za kvalitetot na studijata. Posebna blagodarnost im dol`ime i na dr. Marija Ki{man od kancelarijata na SZO vo Skopje, kako i na g-|ata Vivien Barnekov Rasmusen od kancelarijata na SZO vo Kopenhagen, koi vo tekot na dolgotrajnata podgotovka na ovaa publikacija postojano go lobiraa nejzinoto zna~ewe, pottiknuvaj}i ja obrabotkata na podatocite i nivnoto objavuvawe. Na site niv, sorabotnici i konsultanti, kako i na instituciite koi ja ovozmo`ija pojavata na ovoj Zbornik za odnesuvaweto na mladite od Makedonija povrzano so zdravjeto i nivniot `ivoten stil, iskreno im se zablagodaruvame. od Urednicite


P R E D G O V O R

A

dolescencijata e period od `ivotot za koj se ka­rak­te­ ri­s­ti~ni intenzivniot rast i razvoj. Vo ovaa faza od `ivotot adolescentite razvivaat trajni ve{tini za do­ ne­suvawe odluki koi mo`at da im pomognat vo gra­deweto zdravi `ivotni stilovi, vo u~eweto i vo od­no­si­te so drugite. Dobrosostojbata na adolescentite e pod direktno vlijanie na determinantite na zdravjeto, kakvi {to se li~nata zdravstvena sostojba, ve{tinite na spra­vuvawe, socijalnata poddr{ka i fizi~kata i psihosocijalna sredina. Na adolescentite im e potrebna sredina {to gi raz­bi­ra i poddr`uva. Semejstvoto, prijatelite i u~ili{teto so svojot odnos vlijaat vrz zdravjeto na adolescentot i vrz ne­govoto odnesuvawe. Poradi toa, od isklu~itelna va`nost za sekoja zemja e da ra­spolaga so mo`nosti i sredstva za sledewe na zdravjeto i zdra­voto odnesuvawe na mladite, kako eden od nejzinite najva`ni resursi. Me|unarodnata studija za odnesuvaweto povrzano so zdrav­ jeto kaj decata od u~ili{na vozrast (Health Behaviour in School-Aged Children - HBSC) be{e inicirana vo po~etokot na 80-ti­te godini, od samo nekolku zemji. Ottoga{ Studijata postojano se pro{iruva i sega vo nea u~estvuvaat 34 zemji i regioni od Evropa, Severna Amerika, Kanada i Rusija. Studijata se potpira pove}e vrz op{testvenite i vrz bi­ he­vioralnite nauki, otkolku vrz klasi~nata medicinska epidemiologija. Taa poa|a od definicijata na SZO za “zdrav­jeto kako resurs na sekojdnevniot `ivot”, a ne kako na sostojba na otsustvo na bolest. Studijata ne se ograni~uva na konceptite ili na referentnata ramka na samo eden teoriski model, tuku e prifatena kako razvojna ramka za razli~ni istra`uva~ki modeli. So toa i istra`uva~ite se pottiknuvaat da gi koristat i da gi sporeduvaat podatocite za raznite aspekti na zdravjeto na mladite od pove}e sredini i kulturi. Vakvata ramka e na­ re~ena “perspektiva na socijalizacijata” i vo nea siste­mat­ski se istra`uvaat ne samo odnesuvawata povrzani so zdrav­jeto na decata, tuku i mnogubrojnite op{testveni i psihosoci­jalni

determinanti na zdravjeto, kakvi {to se semejstvoto, u~i­ li{teto i vrsnicite, kako i li~nite sposobnosti i ve{­tini {to gi koristat mladite vo sekojdnevniot `ivot. Preku dobienite podatoci zemjite-u~esni~ki imaat mo`nost da gi sledat ne samo faktorite na rizik, tuku i faktorite na za{­tita kaj mladite koi rastat vo op{testva so intenzivni pro­ meni, vo razli~ni `ivotni uslovi, a im pripa|aat na razli~ni kulturi, soo~uvaj}i se so golem broj opasnosti od izo­lacija, isklu~uvawe i razni formi na li{uvawe. Politi~arite i avtoritetite vo oblasta na unapreduvaweto na zdravjeto mo`at da gi iskoristat podatocite za zdravjeto na mladite kako osnova za efikasna razvojna politika i stra­tegii za negova za{tita i unaprweduvawe, koi osven {to se pot­piraat vrz solidna nau~no-istra`uva~ka evidencija, mo`at da pretstavuvaat i zna~ajna, kontinuirana poddr{ka na mla­dite, vo site sferi od nivniot `ivot. Se nadevam deka ovoj izve{taj }e bide korisno sredstvo vo ma­kedonskiot proces na razvivawe stabilna politika i po­do­bri uslovi za unapreduvawe na zdravjeto i na do­bro­sos­ toj­bata na mladite. Vivian Barnekov Rasmusen Sovetnik vo Oddelot za unapreduvawe na zdravjeto i za obrazovanie Svetska zdravstvena organizacija Regionalno biro za Evropa


Lina ]ostarova Unkovska Nikolina Kenig

VOVED:

DECATA I NIVNIOT POGLED NA ZDRAVJETO


“EMOCIONALNO zdravje e da si ispolnet so qubov i opkru`en so lu|e {to te po~ituvaat kako prijatel, da ima{ sre}no detstvo, sloga i razbirawe...”

N

avedenite “detski” definicii za mentalno i emo­cio­ nal­no zdravje se rezultat od rabotata na u~enicite od os­novnoto u~ili{te “Kuzman Josifovski - Pitu” od Skop­je na proekti za unapreduvawe na zdravjeto. Bez dopol­nu­ vawe, tie bi mo`ele da se najdat na stranicite na stru~­nata literatura {to ~esto ja citirame vo na{ite is­tra`uvawa. I pokraj toa, interesot za toa kako razmisluvaat mladite, {to im se dopa|a i {to sakaat za sebe ne e me|u prioritetite na istra`uva~ite na zdravjeto. Istra`uvaweto na `ivotniot stil na mladite se vrzuva pred se za nivnite rizi~ni izbori i odne­ suvawa, bez pritoa da se ispita {to e toa {to mladite gi pravi “nepromisleni” i skloni kon rizici, ili zadovolni i sre}ni od `ivotot {to go vodat. Voobi~aeno e informaciite za zdrav­jeto da bidat ZA decata - gledano od perspektivata na voz­rasnite, namesto OD decata - za nivnite li~ni i subjektivni gledi{ta, od koi kone~no najmnogu i zavisat nivnite odluki i postapki. Dosega{nata skromna istra`uva~ka evidencija za detskite subjektivni procenki i do`ivuvawa sepak poka`uva deka toa {to najmnogu gi voznemiruva decata, se sosema drugi ne{ta od onie {to gi poso~uvaat vozrasnite, koga zboruvaat vo nivno ime. Vo studijata za semejnoto spravuvawe so stresovi, na E. S. Sorensen (1993), na primer, kako najzagrozuva~ki po sop­stve­nata dobrosostojba, decata gi naveduvaat: zagubata na roditel, oslepuvaweto, zaostanuvaweto vo u~ili{te i mo­kre­ weto vo oddelenieto, dodeka na dnoto od listata gi smestuvaat: pojavata na nov ~len vo semejstvoto (brat, sestra), klasniot ukor, odeweto na zabar, ili gubeweto vo igra, koi se visoko ran­girani vo procenkite na nivnite roditeli. Istra`uvawata koi se potpiraat vrz pretpostavkite na voz­­ras­nite za toa {to im e potrebno na decata, ili {to (ne) mo`at da napravat za sebe i zaednicata - go ograni~uvaat istra`uva~koto pole, nametnuvaj}i gotovi sliki koi ne ostavaat

prostor za proverki i menuvawe. Izgleda deka se potrebni po­ra­dikalni promeni, ne samo vo metodolo{kiot priod vo istra­`u­vaweto na detskiot razvoj, tuku i vo sfa}awata za detstvoto, za ne­go­vite razvojni mo`nosti i za ulogata na deteto vo os­mi­slu­vaweto i kreiraweto na sopstveniot `ivot, kako osnovni pretpostavki za negovo zdravje i dobrosostojba. Pred nas vo ovoj moment se postavuva pra{aweto kako da se dojde do validni i korisni podatoci za odnesuvaweto na mladite i nivniot `ivoten stil za da istite se vgradat vo mo`­nite nasoki i strategii na efikasna za{tita i una­pre­ du­vawe na nivnoto zdravje?

Decata i nivniot pogled na zdravjeto

“MENTALNO I EMOCIONALNO zdravje e temel na li~nosta na sekoj zdrav ~ovek. Toa e sposobnosta da u~i{, da razbira{, da se raduva{ i da taguva{...”

RAZVOJ NA KONCEPTUALNATA RAMKA Dva sveta ili dva pogleda na svetot na mladite Vozrasnite imaat golemo vlijanie vrz mladite i nivnite iz­bori i odnesuvawe, {to ~esto stanuva presudno za mnogu situacii od nivniot `ivot. Tokmu poradi toa vozrasnite imaat i najgolema odgovornost koga se vo pra{awe uslovite na detskiot razvoj i dobrosostojba. I pokraj toa, poa|aj}i od tra­dicionalnite sfa}awa za detstvoto, vo koi inferiornata pozicija na deteto vo zaednicata e konstantna vrednost, vozrasnite nema da go iskoristat svoeto pravo da odvojat dovolno prostor i vreme da go slu{nat glasot na decata, duri ni vo okolnosti koga se soo~uvaat so sopstvenata nemo} da odgovorat na klu~nite pra{awa povrzani so nivnoto zdravje i razvoj. U{te pomalku }e razmisluvaat za toa kako decata da gi vklu~at vo akcii {to mo`at da pridonesat za menuvawe na uslovite vo zaednicata, za dobroto i zdravejto na site. Naprotiv, vo izborite i `ivotniot stil na mladite, vozrasnite po~esto }e vidat prisustvo na “detskite nepromisleni” `elbi i postapki, otkolku nivna avtenti~na reakcija na celokupniot `ivoten kontekst koj mo`e da bide i krajno popre~uva~ki, namesto zdrav i stimulativen po detskiot razvoj. Vakviot tradicionalen priod kon zdravjeto ne gi zema predvid li~nite afiniteti, mo`nostite za izbor i zadovolstvoto od sop­stve­ niot `ivot - kako osnovni pretpostavki za razvoj na ~ovekovata av­tonomija i kompetencii. Od tuka i konsumiraweto na alkoholot, drogata, seksual­ noto ili nasilni~koto odnesuvawe me|u mladite, kako visoko rizi~ni odnesuvawa naj~esto se objasnuvaat so “zapu{­te­no­sta”

11


Decata i nivnata dobrostostojba 12

i “lo{ite” naviki na mladite vo koristeweto na slo­bod­noto vreme, ishranata, ili spieweto. So dvosmisleni mo­­ra­liza­ tor­ski poraki, vinata brgu se prefrluva, sekoga{ na “drugiot” naj~esto semejstvoto, u~ili{teto, ili po{iro­ka­ta zaednica, kako del od ,vospitnite sistemi” koi se dol`ni da gi imaat pravite i kone~ni odgovori za problemite na mla­dite. Vo vakviot kontekst na kontradiktorni stavovi i konfuzija na odgovornosti te{ko mo`e da se prifati maliot interes na istra`uva~ite za detskoto izvorno pojmuvawe na svetot, za slikata {to ja imaat za sebe i za nivnite avtenti~ni idei za podobar i pokvaliteten `ivot. Tokmu tie, istra`uva~ite na zdravjeto ja imaat mo`nosta da napravat ne{to za promena na tradicionalniot stav kon zdravjeto i kapacitetite na mladite da u~estvuvaat vo negovoto unapreduvawe. Toa bi im pomognalo i na vozrasnite da gi promenat sopstvenite gledi{ta za decata kako nezreli i nekompetentni da odgovorat na predizvicite na `ivotot, so {to mnogu polesno bi se definirale i poliwata na odgovornost za nivnoto zdravjeto i dobrosostojba.

Humanisti~ko-holisti~ki ili tradicionalen priod kon zdravjeto Preventivnata medicina tradicionalno poa|a od bolesta, nejzinite vidlivi znaci i etiologija, a vrz osnova na brojot na novo-zabolenite vo odnapred definirani ramki (vre­men­ski, regionalni) zaklu~uva i za zdravstvenata sostojba na lu|eto i efikasnosta na metodite na intervencija. Gledano holisti~ki, zdravjeto na mladite te{ko mo`e da se sledi i kontrolira so pomo{ na doka`anata epidemiolo{ka metodologija. Pojavite povrzani so zdravjeto i zdravoto od­nesuvawe kaj mladite, kako razvojni procesi, mora da se po­s­ta­vat mnogu po{iroko i nadvor od ramkite na bio-me­di­ cinskiot model, koj se potpira isklu~ivo vrz poznati pri­ ~in­sko - posledi~ni relacii, vo definirawe na sostoj­bi­te i utvr­duvawe na tretmanot. Zdravjeto, kako i samiot kontekst na negovo unapreduvawe se povrzani na pove}e na~ini i mo`at da se definiraat isklu~ivo od pozicija na holisti~kiot koncept na zdravje, koj ne samo {to vzaemno gi povrzuva site aspekti na zdravjeto, tuku na zdravjeto gleda kako na promenlivi sostojbi na teloto i duhot neodvoivi od kontekstot na `iveewe, vklu~uvaj}i gi potencijalite na okolinata, zaednicata i individualnite. Uslovno nare~en humanisti~ko-holisti~ki, ovoj priod kon zdravjeto, gi vklu~uva:

• Individualnite resursi na ~ovekot i zaednicata, odnosno negovite mentalni, fizi~ki, socijalni i duhovni potencijali, kako i • Interpersonalnite vrski - semejstvoto, prijatelite, po{irokata zaednica, odnosno, • Sredinskite uslovi - okolinata (ekonomskite i ekolo{kite uslovi na opstanok) i kulturata (`ivotniot stil i navikite) Duri potoa se obiduva da gi definira pretpostavkite i realnite mo`nosti za menuvawe i unapreduvawe na sostojbite povrzani za zdravjeto. Pritoa, humanisti~ko-holisti~kiot priod gi tretira pojavite, ne kako odnapred dadeni entiteti, tuku istoriski, komparativno i vo perspektiva, koristej}i razvojno istra`uva~ki strategii i metodi koi se potpiraat vrz kvantitativni i kvalitativni analizi, interaktivni i participativni priodi, pri {to stavovite kon zdravjeto, kako i li~noto do`ivuvawe (i motivacija) na ispitanicite (vo istra`uva~kata postapka) , odnosno nivnoto u~estvo vo procenuvaweto, se zemaat za relevantni informacii pri kone~nata analiza na sostojbite. Vo ovie ramki i zdrav­stve­noto obrazovanie, kako edna od strategiite za unapreduvawe na zdravjeto isto taka go menuva: • Priodot - koj se potpira vrz humani, nasproti mo­ra­lis­ ti~ki vrednosti / vodej}i smetka za osnovnite potrebi na ~o­vekot (deteto) i negovite prava, bez da se obiduva da go “opi­{e” so odnapred poznati kategorii / • Fokusot - e na potencijalite za promena vo gradeweto zdravi `ivotni stilovi, niz sopstveno u~estvo (istra`uvawe, odlu~uvawe i prezemawe akcii), namesto na rizi~nite (ne­po­ `el­nite) odnesuvawa i nivnoto koregirawe. • Celta - e ~ovekovata dobrosostojba i noviot kvalitet na `ivot po negova merka (namesto naso~enosta (isklu~ivo) kon problemite i sovladuvawe na znacite na bolesta) • Metodite - se interaktivni, preku u~estvo, razmena i is­kus­tvo na akcija vo razvojot na socijalnata kompetentnost i kompetentnosta za akcija, namesto ednonaso~nite “znaewe ka­ko” ve{tini za `ivot.

[to mo`at da napravat vozrasnite za unapreduvawe na zdravjeto na Mladite? Vo uslovi na raste~ki tenzii i socijalna neednakvost vo za­ednicata, i otsustvo na razbirawe i priznanie na detskite sposobnosti i znaewa, stravot i ~uvstvoto na nemo} kaj voz-


11 god. Makedonci Albanci vkupno

13 god.

15 god.

`

м

`

м

`

м

186

186

185

196

209

224

vkupno 1186

70

74

64

67

62

81

418

256

260

249

263

271

305

1604

Struktura na primerokot spored vozrasta, spored polot i spored etni~kata pripadnost na ispitanicite

O~igledno e deka se potrebni opse`ni i nepristrastni istra`uvawa i komparativni analizi za da se vidi povr­za­ nosta na tkn. “rizi~ni odnesuvawa” na mladite so brojnite fak­torite na vlijanija - kako determinanti na zdravjeto, koi vo golema merka sepak, vo svojata krajna instanca zavisat od aktivnata poddr{ka na vozrasnite.

Decata i nivniot pogled na zdravjeto

rasnite da se spravat so rizicite so koi mladite sekojdnevno se soo~uvaat, stanuva se podominanten. Istovre­me­no, tokmu neznaeweto, stravot i nemo}ta gi naveduvaat vozrasnite na se pogolema budnost i svrtenost kon “negativ­ni­te” (nezdravi) sostojbi i lo{i ishodi, namesto kon detskite sfa}awa za sebe, sopstveniot `ivot i svetot koj i samite tie ~esto posakuvaat da go smenat. Otsustvoto na interes za sistematsko sledewe na potrebite na mladite, potoa nesposobnosta za direktna i otvorena ko­ mu­nikacija, kako i stravot od gubitokot na kontrola po s$ iz­gle­da deka gi pravi vozrasnite (i me|u istra`uva~ite) ne samo pretpazlivi i somni~avi koga se vo pra{awe “aktuelnite” rizi~ni temi, tuku i distancirani i kruti kon mladite i nivnite napori da se spravat so kriti~nite momenti od svojot `ivot. Ovaa, uslovno nare~ena “odbrambeno-moralisti~ka po­zi­ cija” na vozrasniot istra`uva~ ne gi podobruva poziciite za kontakt i razbirawe na mladite za podobro zdravje, tuku n­a­protiv go zgolemuva jazot pottiknuvaj}i go nivnoto povle­ ku­vawe vo izolacija i svet bez poddr{ka i proverka. Izgleda neverojatno, no i pokraj se, razlikite vo gledi{tata i tolkuvawata na ne{tata stanuvaat se pogolemi i pokone~ni, namesto da se razmenuvaat, proveruvaat i menuvaat, za dobroto na site. Od druga strana tokmu vo tie periodi na ne­do­raz­birawa i sprotivstaveni mislewa, po mnogu pra{awa va`ni za `ivotot na mladite, tie ja imaat i najgolemata potreba od ose­tlivosta i poddr{kata na vozrasniot, koja re~isi redovno izostanuva. Tokmu detskoto u~estvo vo istra`uvaweto, kako i istra­ `u­va~­kiot interes za detskite gledi{ta i do`ivuvawa, bi mo`ele da gi osvetlat prirodata i ulogata na tkn. po­sre­ duva~ki varijabli, klu~ni pri donesuvaweto odluki po­vrzani so zdravjeto. Me|u niv bi mo`ele da prepoznaeme nastani, procesi i zna~ajni lica od svetot na deteto, kako i del od negovite li~ni karakteristiki i minati iskustva za koi e poznato deka posreduvaat vo detskite otkritija i razbirawe na svetot, a preku niv i vo nivnite idni odluki. Izgleda deka i pokraj golemiot broj argumenti, pra{aweto na kontrola, ili granici vo odnosot kon mladite ostanuva da bide ve~nata voznemiruva~ka tema - kade da se postavat, do kade i kako? Koja e ulogata na vozrasnite i kako da se vodat decata za da ja dobijat neophodnata sloboda za razvoj, i do kade, za da nau~at kako samite ponatamu i odgovorno da ja osvojuvaat za sebe; i koi se preduslovite taa, slobodata da po~ne da se u`iva, za da mu slu`i na razvojot, a ne na ha­osot?

NACIONALNA STUDIJA ZA ODNESUVAWETO NA MLADITE POVRZANO SO ZDRAVJETO VO MAKEDONIJA Studijata ~ii rezultati se prika`ani vo ovoj Zbornik e me|u prvite istra`uvawa od vakov vid vo Makedonija, ne samo po toa {to opfa}a reprezentativen primerok deca od u~ili{na vozrast od site kraevi na zemjata, tuku i zatoa {to dava mo`nost za komparativna analiza na odnesuvaweto na mladite povrzano so zdravjeto od tri vozrasti, od dve etni~ki kulturi, so podednakva zastapenost na obata pola. In­ter­na­cio­nalniot karakter na Studijata dava mo`nost za kompa­ra­tiv­na analiza na rezultatite od Makedonija so rezultatite na 34 zemji ~lenki od Evropa, Amerika, Kanada i Rusija koi ram­nopravno u~estvuvaat vo nea. Vakviot {irok pogled na sta­vo­vite i odnesuvaweto na mladite vo Makedonija, sporedeni so razli~ni sredini i kulturi, pret­stavuva novo poglavje vo ras­te~­kiot interes za detskite gle­di{ta po pra{awa tesno po­vr­zani za nivniot `ivot i bla­go­sos­tojba.

13


Decata i nivnata dobrostostojba 14

Metodolo{ka ramka na istra`uvaweto1)  Primerokot∗ ispitanici za glavnoto istra`uvawe e napraven po pat na sistematski slu~aen∗ izbor, a kako edinici na analiza∗ se tretirani osnovnite i sredni u~ili{ta vo celata zemja. Na~inot na koj se selektirani u~ili{tata koi vleguvaat vo primerokot ovozmo`uva zastapenost na ispitanici od gradska i selska sredina. Vo ramkite na sekoe od izbranite u~ili{ta, klasovite kade se vr{e{e an­ke­ti­ra­weto se biraa namerno, so cel da se ovozmo`i optimalen balans vo odnos na polot na ispitanicite. Strukturata na primerokot vo odnos na vozrasta, polot i etni~kata pripadnost se prika`ani vo Tabela 1. Na~inot na koj e formiran pri­me­ro­kot obezbeduva naodite da se tretiraat kako re­pre­zen­ta­tiv­ni za celata populacija na u~enici vo Makedonija, na voz­rast od 11, 13 i 15 godini, dodeka vkupniot broj na ispitanici opfateni so studijata, ovozmo`uva sporedba na sostojbata vo vrska so ispituvanite pojavi so onie koi se dobieni vo os­ta­natite zemji-u~esni~ki vo Proektot. Instrument - na ispitanicite im e zadaden pra{alnik∗ koj so koj se ispituvaat stavovite povrzani so u~ili{nata sre­­dina, odnosot so roditelite i vrsnicite, i se registriraat podatoci vo vrska so nivnite naviki i odnesuvawe koi se smetaat za va`ni elementi na nivnoto zdravje vo celina. Od 1994 godina, pra{alnikot se koristi kako standarden meren instrument od strana na site zemji-u~esni~ki vo Proektot2) , {to ovozmo`uva komparacii na rezultatite od razli~nite regioni vo koi se vr{at istra`uvawa. Od tie pri~ini, adaptacijata na pra{awata e svedena na najmala mo`na merka i se odnesuva pred se na nivniot formalen aspekt. In­stru­mentot e preveden i na makedonski i na albanski jazik, a ne­go­vata prakti~na upotreblivost (razbirlivost na pra{awata i upatstvata, vreme na re{avawe i tehni~ka prilagodenost) e isprobana na pilot∗ primerok.  1 Zborovite koi se ozna~eni so znakot zvezdi~ka (*), se termini koi se koristat vo statistikata i vo metodologijata na nau~nite istra`uvawa ili se pomalku poznati za ~itateli od razli~ni profesionalni profili i od razli~na vozrast. Zatoa, smetavme deka e neophodno za ovie termini da se obezbedat kusi definicii, koi se nao|aat na krajot od Zbornikot, vo poglavjeto Objasnenija na terminite , podredeni po azbu~en red.

Od 1998, prvi~nata forma na pra{alnikot pretrpuva revizija. Vrz osnova na me|unarodnite iskustva vo rabotata so instrumentot, kako i spored procenata na ekspertskiot tim, anga`iran okolu utvrduvaweto na metriskite karakteristiki na pra{alnikot, vo tek e promena na formata i na ekstenzivnosta na formulacijata na nekolku pra{awa.

2

Site pra{awa se so ponudeni odgovori od koi ispitanicite izbiraat eden {to go opi{uva nivnoto odnesuvawe, do­`i­vuvawe ili sostojba. Vo pra{alnikot, tie se grupirani te­mat­ski i spored formatot. Spored funkcijata, mo`e da se tre­ti­raat kako: • nose~ki pra{awa, upateni kon registrirawe na osnovnite demografski karakteristiki i navikite povrzani so zdravjeto (ishrana, konsumacija na alkohol i cigari, fizi~ka aktivnost i sl.) • dopolnitelni pra{awa, koi baraat informacii za spe­cifi~ni temi {to opfa}aat pove}e oblasti povrzani so zdravjeto, kako na primer relacijata so roditelite, drugaruvawe, povredi i sli~no. • posebni pra{awa, {to se zadavaat po sloboden izbor, a se proceneti kako va`ni indikatori na zdravjeto karak­teri­ sti~ni za regionot na konkretnata nacionalna studija. Vo ova is­­tra`uvawe, posebnata grupa pra{awa e fokusirana okolu u~estvoto na mladite vo donesuvaweto odluki i slobodata vo izrazuvawe na sopstvenoto mislewe vo kontekst na semejnoto, u~ili{noto i vrsni~koto okru`uvawe. Edna od pri~inite po­ radi koja e izbrana tokmu ovaa tema vo posebniot del e toa {to u~estvoto i izrazuvaweto na sopstvenite stavovi i mi­slewa se tretiraat kako klu~ni komponenti na zdravjeto. Se­pak, najneposreden motiv za poekstenzivno istra`uvawe na do­ `ivuvaweto na mladite vo vrska so mo`nostite za av­ten­ti­~en izbor {to im se pru`aat vo razli~nite socijalni okru`uvawa, e faktot {to vo na{ata sredina preovladuva tradicionalnata paradigma vo ~ii ramki mladite nemaat pro­stor za slobodno izrazuvawe, a u{te pomalku za donesuvawe od­luki.

Istra`uva~ka postapka Ispituvaweto e sprovedeno vo tekot na april i maj 1998 godina. Zadavaweto na pra{alnikot na izbranata grupa ispitanici e sprovedeno od strana na ~lenovi na istra­`u­va~kiot tim, prethodno podgotveni na ~asovi za obuka nameneta specijalno za celite na administrirawe na ovoj instrument. Procesot na odgovarawe na site pra{awa trae okolu dva u~ili{ni ~asa. Kaj ispitanicite od poniskite vozrasni grupi, sekoe pooddelno pra{awe se ~ita pred celata grupa, za da se obezbedi kontinuitet vo odgovaraweto i da se izbegne mo`nosta nekoe od pra{awata da ne bide razbrano. So cel da se dobijat podatoci koi maksimalno mo`no }e ja otslikaat realnosta, na ispitanicite im be{e zagarantirana ano­nim­nost.


Koga nad 1600 ispitanici }e go iznesat svojot stav ili }e dadat informacii za sebe koi se odnesuvaat na pove}e od 100 razli~ni pra{awa, istra`uva~ot re~isi neizbe`no e preplaven so dve kontradiktorni ~uvstva - ednoto e deka raspolaga so ogromno bogatsvo od podatoci so koi kone~no mo`e da odgovori mnogu pra{awa, a drugoto e deka moreto od informacii e tolku ogromno i zbunuva~ko, {to voop{to i ne mo`e da dade uvid vo postavenite problemi. Mo`en izlez od ovaa paradoksalna situacija e da se napravi dobra orga­ni­ za­cija na podatocite, no ne spored toa {to navidum izgleda povrzano i strukturirano, tuku spored konkretni empiriski pokazateli. Kako najadekvatna statisti~ka postapki za da se na­pravi toa, be{e izbrana tn. faktorska analiza∗ na po­ da­to­cite. Kako rezultat od faktorskata analiza, se dobiva slika za kompleksnata mre`a na me|usebnata povrzanost na pra­{a­wata, za koja se smeta deka e efekt na dejstvuvaweto na nekoj, za niv zaedni~ki faktor∗. Sprovedenata analiza na po­ da­to­cite dobieni so ova istra`uvawe, uka`a na postoewe na nekolku takvi jasno izdvoeni zaedni~ki izvori na va­ri­ja­bi­ litet. Faktorite bea identifikuvani kako (1) psihofizi~ka do­brosostojba (2) odnos kon u~ili{teto, (3) psihosomatski reak­cii, (4) participacija, (5) naviki i sl. Za da se svede na najmala mo`na mera upotrebata na statisti~kiot jazik, faktorite kako takvi, i nivniot vzaemen od­nos so ostanatite varijabli na ispituvaweto, ne se raz­gle­ duvani vo ovoj Zbornik. Od istite pri~ini, tuka ne se izneseni nitu naodite od pooddelnite istra`uva~ki hipotezi koi se fokusirani kon utvrduvawe na statisti~ki zna~ajnite raz­ liki∗ pome|u oddelni grupi ispitanici definirani spored razli~ni demografski odrednici, vo odnos na ispituvanite pojavi. Zatoa, prikazot na rezultatite e organiziran vo pet te­ matski podra~ja koi korespondiraat na me|usebno ho­mo­ge­nite delovi od pra{alnikot, potvrdeni so sprovedenta fak­torska analiza, a se fokusira pred s$ na opis na dobienite re­zultati od istra`uvaweto. Naodite vo ramkite na sekoe tematsko poglavie se pri­ ka­`ani na dva na~ini. Edniot se sostoi vo prezentacija na pro­cen­tite na slu~ai (podeleni spored vozrasnite grupi, etni~kata pripadnost i polot), koi se izjasnile deka ma­ nifestiraat nekoe odnesuvawe ili imaat nekoj stav {to se sme­ta za va`en aspekt na zdravjeto. Pri toa, naj~esto se pre­

zen­tirani samo odgovorite koi se tipi~ni za ispitanicite, t.e onie za koi najgolem del od ispitanicite se izjasnile de­ka se karakteristi~ni na~ini na odnesuvawe ili stavovi za niv. Samo kako ilustracija, ako edno pra{awe koe i pripa|a na oblasta {to e predmet na analiza ima pove}e ponudeni alternativi kako odgovor (na primer: voop{to, retko, ~esto i skoro sekoga{), se prika`uva samo onaa koja e naj~est ili najindikativen odgovor. Isto taka, napravena e i selekcija vo pogled na toa koi od pra{awata {to ja so~inuvaat oblasta }e bidat prezentirani. Vo analizite se prika`ani onie pra{awa koi se smetaat za najreprezentativni, ili kade postojat najizrazeni razliki pome|u ispituvanite grupi. So cel da se dobie brz i pregleden uvid, najgolemiot del od ovie rezultati se prika`ani niz soodvetni grafici. Za onie pra{awa koi se smetaaat za najva`ni aspekti na zdravjeto na mladite, rezultatite dobieni od studijata vo Makedonija (osven onie koi se odnesuvaat na delot koj go ispituva u~estvoto na mladite, a koj e voveden samo vo na{ata zemja), se sporedeni so podatoci dobieni so istra`uvawata od nekolku drugi zemji-u~esni~ki vo Proektot. Logikata na izborot tokmu na tie regioni, se potpira na obezbeduvawe materijal za sporedba na sostojbite po oddelni pra{awa na mladite od Makedonija so zemji pretstavni~ki na zapadniot svet ( pr. Norve{ka i [vajcarija), zemji vo razvoj, tranzicija (pr. ^e{ka i Ungarija), i podra~je koe e geografski i kulturalno najblisko do na{eto (Grcija). Osven navedenite, prezentirani se i zemjite koi po dadenoto pra{awe se na najvisokoto i najniskoto mesto na rang-listata pome|u site ostanati vklu~eni vo studijata. Drugiot na~in na prezentirawe na naodite dava in­for­ macii za povrzanosta na relevantnite segmenti od oblastite koi se prou~eni, so nekoi od ispituvanite pokazateli na zdravjeto. Vrskite pome|u varijablite se tretirani kako umereni ili silni, vo zavisnost od statisti~kite nivoi na zna~ajnost (p < 0,05 i p < 0,01). I vo ovoj slu~aj, daden e uvid samo za najrelevantnite vrski, koi se prika`ani vo tabeli so dva vleza. Na krajot, site naodi se prosledeni so diskusija, koja ne samo {to ne nametnuva gotovi zaklu~oci, tuku otvara nizi na pra{awa i go predizvikuva ~itatelot na kriti~ko raz­mi­slu­ vawe za isnesenite podatoci. Pravejki go izborot na temi i tekstovi koi }e go so~inuvaat ovoj Zbornik, se obidovme da obezbedime uvid vo site rel-

Decata i nivniot pogled na zdravjeto

\Kako se prezentirani naodite vo ovaa bro{ura?

15


Decata i nivnata dobrostostojba 16

evantni segmenti od zdravjeto na mladite. Vo ovoj pregled na rezultati im davame prioritet na nekolku temi vrzani za odnesuvaweto na mladite kon zdravjeto, vklu~uvaj}i gi nivnite procenkite za toa: {to mislat i ~uvstvuvaat za sebe i svojot `ivot, kolku se slobodni da izbiraat i odlu~uvaat, koj im pomaga i so kogo se dru`at, kakvi se uslovite vo koi `iveat, kako naj~esto go minuvaat slobodnoto vreme, kolku se fizi~ki aktivni, kako gi do`ivuvaat u~ili{teto, semejstvoto i vrsnicite, na {to najmnogu se `alat, kolku se ~uvstvuvaat zadovolno i sre}no... Istra`uva~kiot interes e zadr`an pred se na pozitivnite aspekti na zdravjeto videno kako celina od fizi~ko, socijalno, mentalno i duhovno zdravje - posledica na slo`en spoj od `ivotni okolnosti i uslovi na zaednicata, koja vo svoite ~lenovi po~nuva da gleda aktivni u~esnici na nejzinoto menuvawe i unapreduvawe. Tekstovite na Zbornikot se organizirani vo nekolku poglavja, od koi sekoe pretstavuva posebna celina. Detskite slobodi i stepenot na u~estvo, na primer e edno od istra`uvanite podra~ja za koe smetavme deka e od isklu足 ~itelno zna~ewe za site drugi oblasti od `ivotot na decata, povrzani so zdravjeto. Od stepenot na vklu~enosta na decata vo `ivotot na zaednicata, vo golema merka }e zavisi ne samo odnosot na deteto kon sebe i drugite, tuku i detskite izgledi da izbira vo sklad so sopstenite potrebi i sposobnosti, a potoa da donesuva i zdravi odluki za sebe i zaednicata. Decata imaat potreba i za postojana proverka na svoite otkritija i soznanija, kako i potreba od poddr{ka i za{tita, osobeno koga se ~uvstvuvaat nesigurni ili osameni. Poglavjeto za socijalnoto okru`uvawe na mladite ja dava slikata za vidot i kvalitetot na poddr{kata {to ja dobivaat mladite od Makedonija od svoite roditeli, vrsnici i nastavnici. U~ili{teto e vtorata zaednica na deteto po semejstvoto, vo koja organizirano go minuva svoeto vreme za dru`ewe, igra i u~ewe, isprobuvaj}i gi svoite mo`nosti i granici, niz ulogite {to gi dobiva, ili osvojuva. Zatoa u~ili{niot `ivot, preku ostvarenite relacii i postignuvawa na deteto, pretstvavuva eden od najzna~ajnite indikatori na zdravjeto, vo negoviot najkompleksen izraz. Decata koi go sakaat u~ili{teto i ne se ~uvstvuvaat izolirani, izjavuvaj}i deka nivnite drugari sakaat da pomagaat, odnosno deka nastavnicite gi po~ituvaat i pottiknuvaat, se ~uvstvuvaat pozdravi, od decata koi ne go sakaat u~ili{teto, ili se preoptovareni so u~ili{ni zada~i. Detskite izjavi za toa kako se ~uvstvuvaat, na {to se `alat i dali se zadovolni od sopstveniot `ivot, ja davaat slikata

za nivnoto mentalno, fizi~ko i emocionalno zdravje, kako i za povrzanosta na nivnite do`ivuvawa i slikata za sebe so tkn. rizi~ni odnesuvawa, kako {to se zloupotrebata na alkoholot, drogata, seksualnoto odnesuvawe i nasilstvoto me|u vrsnicite. Nacionalnata studija sodr`i podatoci i za brojot i vozrasta na mladite koi za prv pat, spored nivnite iskazi, probale alkohol ili tutun, ili se opile. Zbornikot dava informacii i za toa kako mladite od Makedonija go minuvaat slobodnoto vreme, kako se hranat i kolku se fizi~ki aktivni. Povrzuvaj}i go stepenot na svoeto zadovolstvo od `ivotot, so uslovite vo koi `iveat, tie ja procenuvaat i sopstvenata dobrosostojba i onaa na nivnite semejtva. Tekstovite vo ovoj Zbornik se obid za povrzuvawe na interesot na vozrasnite da gi istra`at zna~ajnite aspekti na zdravjeto i odnesuvaweto na mladite, so detskite avtenti~ni pogledi, mo`nosti i izbori {to tie sekojdnevno gi pravat. Pri tolkuvaweto na naodite, so osobeno vnimanie e tretiran i kontekstot - ekonomski, politi~ki i kulturalen, kako i vremeto i mestoto na pribirawe na podatocite, odnosno stavot i pozicijata na istra`uva~ot kon deteto vo ulogata na ispitanik. Vo interpretacijata na rezultatite pritoa, e vklu~ena neophodnata pretpazlivost na istra`uva~ot kon realnite mo`nosti na deteto da se izrazi slobodno i avtonomno vo ovaa, po site obele`ja tradicionalna sredina. I pokraj seta osetlivost, prikaznata za vozrasnite i decata, za nivniot razvoj i blagosostojba, ili za kompetentnosta za akcija kako ideal, zapo~nata so ovaa diskusija, a vo potraga po novi, poefikasni strategii za unapreduvawe na zdravjeto, u{te dolgo nema da bide zavr{ena. Na prv pogled spro足tiv足stavenite opcii - tradicionalnata moralisti~ka i humani足sti~kata, sli~no na starite raspravi za dobroto i zloto, vo sudirot na moralizmot i humanizmot, pasivnosta i u~estvoto, stravot i qubopitstvoto, ramnodu{nosta i posvetenosta, }e prodol`at da se iscrpuvaat i da opstojuvaat. Vo nivnata dijalekti~ka sprotivstavenost i ~esto za~uduva~ki rezultati se obiduvame da go vidime i spoznaeme branovidniot tek na ~ovekovite sposobnosti i neverojatnata upornost da odi napred bez da se otka`uva.


DECATA I NIVNATA DOBROSOSTOJBA Studija za odnesuvaweto povrzano so zdravjeto kaj decata na u~ili{na vozrast vo Republika Makedonija


SOCIOEKONOMSKIOT STATUS

I ZDRAVJETO NA MLADITE Maja Karpuzovska Koga bi go slo`ile mozaikot od informacii od studijata: “Odnos kon zdravjeto kaj deca na {kolska vozrast” spro­vedena vo 1998 godina na 1604 ispitanici so pro­ porcionalna zastapenost na etni~ki Makedonci i etni~ki Albanci od dvata pola, bi dobile pojasna i pocelosna slika koja go pretstavuva socio-ekonomskiot status na mladite vo Makedonija. Golem broj zdravstveni naviki i stavovi koi se manifestiraat vo adolescencijata i vozrasniot period se zapo~nati vo semejstvoto za vreme na detstvoto. Se­mej­ stvata vo koi `iveat mladite vo Makedonija se nuklearni sostaveni vo najgolem broj slu~ai od dvajcata biolo{ki roditeli i vo prosek 2 - 3 deca. Tatkoto naj~esto e vraboten i toa kako rabotnik (manuelen ili nemanuelen), dodeka majkata e nevrabotena. Vo mno{tvoto na objektivni podatoci za socio-ekonomskata sostojba va`no e da se zeme predvid i

subjektivnata procenka na decata vo vrska so do­bro­sostojbata na nivnoto semejstvo. Procentot na mladite od Makedonija na 15 godini koi smetaat deka `iveat vo imotno semejstvo e duri dvapati pogolem od procentot na mladite od SAD i nekolkupati pogolem od procentot na 15 godi{nicite od najrazvienite zapadnoevropski zemji. Subjektivnata slika za dobrosostojbata na semejstvata i op{tata dobrosostojba na mladiot ~ovek, e va`en medijator me|u realnata ekonomska mo} na semejstvata i golemiot broj faktori na zdravjeto, kakvi {to se ~uvstvoto na zadovolstvo od `ivotot, ~uvstvoto na dobra zdravstvena sostojba, samodoverbata i pozitivniot stav kon u~ili{teto.


OBJEKTIVNI INDIKATORI NA SOCIOEKONOMSKATA DOBROSOSTOJBA KAJ MLADITE Zanimawe na roditelite Vo adolescentniot period, ulogata na semejstvoto ja gubi do­minantnata pozicija vo `ivotot na mladiot ~ovek. Sepak, vo nekoi aspekti na `iveeweto, osobeno od ekonomskiot, ado­lesc­entot naj~esto ostanuva zavisen od svoeto semejstvo. Ova e mo`ebi najva`nata pri~ina zo{to vo

Vo prethodnite istra`uvawa vo ramkite na ovaa studija, mladite vo odnos na socioekonomski status bile klasificirani spored profesijata na “glavata” na semejstvoto - tatkoto.

1)

Socioekonomskiot status i zdravjeto na mladite

K

ontekstot na `iveewe se prou~uva kako edna od de­ter­ minantite na zdravjeto vo celost. Zo{to tokmu kon­tek­ s­tot na `iveewe? Poedinecot vo celina ne mo`e da se tre­tira kako izoliran od kontekstot na `iveewe {to go so~inuvaat `ivotnite uslovi - zagaduvaweto, eko­­nomskata razvienost, kulturata, tradicijata, na­vikite vo doma}instvoto, karakteristi~nite proiz­vo­di od pod­nebjeto, `ivotniot stil, socioekonomskiot status na semejstvoto i na zaednicata itn. (Simovska i Unkovska, 1997). Ottuka sleduva deka i negovite poedine~ni aspekti, kakvo {to e in­dividual­no­to zdravje, ne mo`at da se izu~uvaat bez da se zeme predvid niv­nata situiranost vo op{tiot kontekst. Socioekonomskite razliki, kako i brojot na lu|eto koi `iveat vo siroma{tija, se zgolemuvaat vo indus­trija­li­zi­ ra­ni­­ot svet. Ova se slu~uva kako vo Zapadna Evropa, Kanada i SAD, taka i vo Centralna i Isto~na Evropa kade {to skoro izedna~enata distribucija na standardot na `iveewe do 90-tite godini, se zameni so zgolemuvawe na jazot pome|u si­ro­ma{­nite i bogatite. Promenite vo ekonomijata dovedoa do na­maluvawe na socijalnata sigurnost kaj mladite, zaradi zgo­le­me­niot broj vraboteni roditeli koi imaat nisko plateni ra­boti ili rabota po dogovor, bez socijalno osiguruvawe. Zgole­mu­vaweto na socioekonomskite razliki vodi do izmeneti us­lo­vi za `iveewe na decata i na adolescentite (Mullan et al., 2002, spored Currie et al., 2002). Denes s$ pove}e se zgolemuva brojot na istra`uvawa ~ii naodi ja potvrduvaat vrskata me|u zdravjeto i socioekonomskite uslovi. Iako nivnata pojdovna osnova e tezata deka adolescencijata pove} e se karakterizira so relativna ednakvost, otkolku so razliki vo pogled na zdrav­jeto, nezavisno od pozicijata na semejstvoto vdol` socio­eko­nom­skiot spektar, vo naodite se naveduva deka poniskiot so­cio­ekonomski status, kako i da e definiran, e povrzan so slabo zdravje, kako i da e definirano toa (Mullan & Currie, 1998, spo­­red Currie et al. 2000). Spored anketata za rabotna sila sprovedena vo 1999 godina od strana na Dr`avniot zavod za statistika, od vkupnoto

rabo­to­sposobno naselenie vo Republika Makedonija, 65,5% se vraboteni, dodeka 34,5% se nevraboteni. Od site vraboteni 84% se etni~ki Makedonci, a od niv 60% se ma`i, dodeka 9% se etni~ki Albanci od koi 92% se ma`i. Makedonskoto stopanstvo ima nisko nivo na razvienost. Eden od indi­ka­torite e visinata na bruto nacionalniot prihod po `itel, koj vo Makedonija za 1998 godina iznesuval 1763 dolari. Za sporedba, vo SAD bruto nacionalniot prihod po `itel iznesuva 31 465 dolari ili okolu 18 pati pove}e. Za da se opredeli socioekonomskiot status1) treba da se ze­mat predvid objektivnite i subjektivnite meri. Objek­tiv­ na­ta mera na socioekonomskiot status gi opfa}a: stepenot na obrazovanie, zanimaweto i polo`bata vo op{testvoto, dodeka subjektivnata mera se sveduva na li~noto do`ivuvawe na materijalnata sostojba i na socijalnata pozicija. Vo ovaa studija, informaciite za objektivnite indikatori na socio­eko­nomskiot status na ispitanicite, se dobieni preku pra­{awata za zanimaweto na dvajcata roditeli, iznosot na nedel­niot xeparlak i brojot na ~lenovite vo semejstvoto. Sub­ jek­tiv­nata merka za socioekonomskiot status, koja ne mora da se sovpa|a so objektivnite pokazateli, e dobiena preku samo­ procenata na mladite za toa kolku e imotno nivnoto semejstvo.

19


Tatko nevraboteni

6 5 64

rabotnici

11 godini

A

140 100

M

100 100

15 godini

18 13 7 9

M

200 100 500 500

M

300 500

ma{ki

`enski

79

nevraboteni

34

Grafikon 2

12

rabotnici

Naj~esta suma na potro{eni pari nedelno (denari)

48 7 12

rakovoditeli 0 4 Albanci

Grafikon 1

20

350

A

Majka

stru~waci

200

A

69

stru~waci rakovoditeli

13 godini

Decata i nivnata dobrostostojba

ovaa studija, za­ni­ma­weto na roditelite se tretira kako osnoven indikator na so­cio-ekonomskiot status na mladiot ~ovek. Dobienite od­g o­vo­r i vo vrska so zanimaweto na tatkoto i na majkata se prika`ani na Grafikonot 1.

Makedonci

Zanimawe na roditelite (%)

Kako {to mo`e da se zabele`i, kaj najgolemiot broj is­pita­ ni­ci od dvete etni~ki grupi tatkoto po zanimawe e rabotnik (64% odnosno 69%). Majkite na decata so albansko etni~ko po­teklo vo najgolem procent se nevraboteni (79%), dodeka maj­ ki­te na decata so makedonsko etni~ko poteklo, vo dominanten broj se rabotni~ki (48%).

Xeparlak Spored dadenite odgovori, najvisokata suma na nedelno potro{eniot xeparlak na decata ja dostignuva granicata od 1300 denari. Na Grafikonot 2 e pretstavena najzastapenata su­ma na potro{eni pari nedelno, vo odnos na vozrasta, polot i etnicitetot.

Od Grafikonot se gleda deka naj~esto koli~estvoto nedelen xeparlak na decata im se zgolemuva so vozrasta. Ako na 11-godi{na vozrast decata vo prosek imaat na raspolagawe okolu 100 denari nedelno, na 15 godini taa raste na okolu 500 denari. Na 11 i 15 godini, glavno, se isti sumite kaj ma{kite i kaj `enskite deca i kaj etni~kite Makedonci i etni~kite Al­banci, so isklu~ok na ma{kite Makedonci na 15-godi{na vozrast, dodeka kaj 13-godi{nite deca nedelniot xeparlak vo prosek e ist za site grupi, osven kaj devoj~iwata - Albanki, kaj koi prose~niot iznos e zabele`livo povisok.

Struktura na semejstvoto Semejstvoto e definirano kako institucija vo koja treba da postoi barem edna rodninska vrska. Vo modernoto op{testvo postoi tendencija na namaluvawe na brojot na ~lenovi vo semejstvoto koe opfa}a dve generacii, roditeli i deca. Podatocite govorat deka semejstvoto vo Makedonija naj~esto e nuklearno, t.e. sostaveno od roditeli i deca. Spored rezultatite, edno tipi~no urbano semejstvo, ~ii ~lenovi se so makedonsko etni~ko poteklo, vo prosek ima 4 ~lena, dodeka kaj etni~kite Albanci, tipi~noto semejstvo bi se sostoelo od 5 ~lena. Ako dobienite podatoci gi razgledame vo odnos na sredinata vo koja `iveat, zabele`uvame deka brojot na ~le­no­vite vo seme-


SUBJEKTIVNO DO@IVUVAWE NA SOCIOEKONOMSKATA DOBROSOSTOJBA KAJ MLADITE

15 godini

13 godini

11 godini

Objektivnata socioekonomska sostojba ne se sovpa|a seko­ ga{ so do`ivuvaweto na poedinecot vo vrska so nea. Edna po­ednostavena ilustracija na ova nesovpa|awe bi bila s­i­tua­ ci­jata koga nekoja devojka tvrdi deka povtorno nema {to da oble~e, iako stoi pred svojot prepoln garderober. Se razbira, di­skrepancata me|u objektivnata sostojba i li~noto do`i­vu­ va­we mo`e da se dvi`i i vo obratna nasoka. Rezultatite za subjektivnata procena na mladite za so­cio­ ekonomskiot status na nivnite semejstva dobieni so istra­`u­ va­weto se prika`ani na Grafikonot 3.

70

A

64 21 23

M

60 63 28 24 75

A M

59 40 19

ma{ki

Grafikon 3

21

`enski

U~enici koi smetaat deka nivnoto semejstvo e imotno (%)

39

Makedonija SAD

18

Norve{ka

7

Ungarija

4

Danska

2

Avstrija

2

Grafikon 4

A M

Prvoto ne{to {to go zaslu`uva vnimanieto e zabe­le`i­tel­no golemata razlika vo subjektivnoto ~uvstvo za dobro­sostoj­ bata na semejstvoto me|u mladite od makedonsko i albansko etni~ko poteklo, koja perzistira vo trite vozrasni grupi. Pokraj razlikite vo odnos na etni~kata pripadnost, kaj decata od 15-godi{na vozrast postojat vidlivi razliki i vo odnos na polot - devoj~iwata “pokriti~ki” ja procenuvaat dobro­­sos­­toj­bata na semejstvoto od mom~iwata. Ne e pomalku interesen na­odot deka, gledano vo celina, procentot na mladi koi go pro­cenuvaat svoeto semejstvo kako imotno e relativno visok, od­nosno se dvi`i od 75% kaj “najzadovolnata”, do 19% kaj “naj­nezadovolnata” subgrupa ispitanici. Na Grafikonot 4 se prika`ani razlikite vo subjektivnata slika za dobrosostojbata na semejstvata na mladite na 15- go­ di{­na vozrast od SAD, Norve{ka, Ungarija, Danska, Avstrija i Ma­ kedonija.

Socioekonomskiot status i zdravjeto na mladite

jstvoto kaj etni~kite Makedonci ne varira spored mestoto na `iveeweto, dodeka vo ruralnite sredini, se­mejstvata na etni~kite Albanci vo prosek se {est~leni.

U~enici koi smetaat deka nivnoto semejstvo e imotno (%)

Mo`e da se zabele`i deka 15-godi{nite deca koi `iveat vo Makedonija vo mnogu pogolem procent od decata od drugite ze­mji smetaat deka nivnoto semejstvo e imotno. Interesno e deka, na primer, vo SAD, kade {to bruto nacionalniot prihod e barem 18 pati pogolem otkolku onoj vo Makedonija, dvojno pomal broj deca smetaat deka `iveat vo imotno semejstvo. Vo Dan­ska i Avstrija, pak, zemji so daleku povisok op{t `ivoten standard, procentot na ispitanici koi smetaat deka `iveat vo imotni semejstva e dvaesetina pati pomal od onoj dobien od ispitanicite vo Makedonija. Spored dobienite podatoci prika`ani na Tabela 1, do­bro­ sostojbata na semejstvoto e silno povrzana so ~uvstvoto na


Decata i nivnata dobrostostojba

U~enicite koi smetaat deka nivnoto semejstvo e imotno poverojatno e deka:

11 god. @ M

13 god. @ M

15 god. @ M

se ~uvstvuvaat sre}no se ~uvstvuvaat sigurni imaat dobra zdravstvena sostojba go sakaat u~ili{teto

Nema povrzanost

Umerena povrzanost

sre}a kaj decata od site vozrasni grupi vklu~eni vo ovaa studija. Povrzanosta na dobrosostojbata na semejstvoto so pozitivniot odnos kon u~ili{teto, dobrata zdravstvena

Silna povrzanost

Povrzanost na subjektivnoto ~uvstvo za dobrosostojba na semejstvoto so op{tata dobrosostojba i odnosot kon u~ili{teto

sostojba i ~uvstvoto na sigurnost se javuva najizrazeno na 15-godi{na vozrast, dodeka kaj najniskata vozrasna kategorija ne se vo relacija.

DISKUSIJA

N 22

aodite vo vrska so objektivnite pokazateli na socio­eko­ nomskiot status na semejstvata vo koi `iveat mladite vo Makedonija (zanimawe na roditelite, nedelen xe­par­lak i brojot na ~lenovi vo semejstvoto), upatuvaat na faktot {to e op{to poznat, a toa e deka za najgolem pro­cent od niv, `ivotniot standard dozvoluva zadovoluvawe samo na najbazi~nite potrebi. No, ona {to e daleku pointeresno kako naod od sprove­ de­­­­nata studija, e slikata za subjektivnoto do`ivuvawe na ma­­terijalnata dobrosostojba {to go imaat ispitanicite. Relativno golem procent od adolescentite, nasproti objek­ tivnite pokazateli, go ocenuvaat svoeto semejstvo kako imotno, bez zna~itelni varijacii dol` vozrasnite ka­te­go­rii. Zgora na toa, decata od albansko etni~ko poteklo, iako vo sporedba so nivnite vrsnici - Makedonci vo celina gle­­­da­no `iveat vo semejstva so ponizok socioekonomski status (procenet spored objektivnite indikatori, kakvi {to se: pogolemiot stepen na nevrabotenost na majkite, po­go­le­­miot broj ~lenovi vo semejstvoto i pomaliot procent na tatkovci vraboteni na rakovodni mesta), vo mnogu pogolem broj smetaat deka ekonom-

skata dobrosostojba im e svoj­stve­na na nivnite semejstva. Ovaa paradoksalna procena svojot vrv go dostignuva ako se smesti vo ramkite na podatocite do­­bieni od adolescentite od drugite zemji opfateni so ovaa studija. Mladite vo Makedonija, vo ubedlivo najgolem procent go do`ivuvaat svoeto semejstvo kako imotno, i toa vo “kon­kurencija” so mladite od najrazvienite zapadno­ev­rop­­ski zemji i SAD. Vakvata pojava, mo`e da se gleda niz prizmata na op{tata tendencija kon nekriti~nost i streme` kon prisposobuvawe na­sproti sprotivstavuvawe koja postoi pome|u mladite vo Makedonija (Petroska-Be{ka i Kenig, 1994), no isto taka mo`e da bide produkt i na tesnata referentna ramka na procena i re­­ducirani o~ekuvawa na mladite vo pogled na toa do koja gra­nica, voop{to, mo`e da se dvi`i materijalnata dobro­sos­ toj­ba na semejstvoto vo koe `iveat. Drug va`en naod, dobien so istra`uvaweto, e zabe­le`­ livata tendencija subjektivnata procena na dobrosostojbata da dobiva pogolema va`nost kako odrednica na bitni ele­men­ti na zdravjeto so zgolemuvaweto na vozrasta na ado­les­cen­tot. Dodeka kaj 11-godi{nite ispitanici ne e re­gis­­tri­rana povrzanost me|u nivnata percepcija na do­bro­sostojbata na semejstvoto i


KORISTENA LITERATURA

Socioekonomskiot status i zdravjeto na mladite

op{toto ~uvstvo na sigurnost, do­bro zdravje i pozitiven stav kon u~ili{teto, taa vrska so si­gurnost mo`e da se o~ekuva kaj 13-godi{nite u~enici (osobeno kaj devoj~iwata), za taa kaj najvozrasnata grupa da stane intenzivna i tipi~na za dvata pola. Ovaa pojava, naj­ve­rojatno e posledica od zgolemenata senzitivnost vo odnos na socijalnoto opkru`uvawe, vo odnos na vrednostite koi gi plasira toa, kako i vo odnos na sopstvenata pozicija vo ne­go, so koja e prosledeno sozrevaweto.

Currie, C. et al. (Eds.). (2000). International report: Health and Health Behavior among Young People. Copenhagen: WHO-Regional Office for Europe. Dr`aven zavod za statistika. (1999). Anketa za potro{uva~ka na domakinstvata. Skopje: Dr`aven zavod za statistika. Dr`aven zavod za statistika. (1999). Anketa za rabotna sila. Skopje: Dr`aven zavod za statistika. Harrison, D., & Ziglio, E., (1998). Social determinants of health: Implications for the health professions. Copenhagen: WHORegional Office for Europe. Gretchen, T. et al. (1996). The Changing Family Context of Early Adolescence. Journal of Early Adolescence, 2, 141 – 156. Mullan, E. et al. (2002). Focus Group Rationale: Social Inequality. In Currie, C. et al. (Eds.). (2002). Health Behaviour in School-Aged Children: a WHO-Cross-National Study. Research Protocol for the 2001/2002 Survey. Copenhagen: WHO-Regional Office for Europe. Petroska - Be{ka, V., i Kenig, N. (1993). Crti na li~nosta i mehanizmi na odbrana kaj studentite od Skopskiot Univer­ zitet. Prosvetno delo. 1-2, 16-35. Simovska, V., i Unkovska, L. (1997). [to e toa u~ili{te {to go unapreduva zdravjeto, Skopje: Skenpoint.

23


MENTALNO I EMOCIONALNO

ZDRAVJE NA MLADITE Katerina Naumova Mentalnoto zdravje podrazbira pozitivno do`ivuvawe i prifa}awe na sebesi, pozitivni odnosi so drugite i uspe{no spravuvawe so barawata i predizvicite na `ivotot. Polovina od mladite vo Makedonija izjavile deka se ~uvstvuvaat mnogu sre}ni, sigurni vo sebe ili se mnogu zadovolni od sopstvenoto zdravje, no edna tretina od niv po~esto se ~uvstvuvaat lo{o raspolo`eni, razdrazlivi ili nervozni, dodeka barem 20% stradaat od najrazli~ni psihosomatski tegobi. Rezultatite od istra`uvaweto poka`aa deka so zgolemuvaweto na vozrasta se vlo{uva dobrosostojbata na mladite vo Makedonija. Pogolem e brojot na devoj~iwa vo odnos na mom~iwa koi ~esto se neraspolo`eni, nervozni, se ~uvstvuvaat osameni, isklu~eni od s$, i po~esto stradaat od pove}e psihosomatski tegobi. Mom~iwata, nasproti toa, vo pogolem broj se ~uvstvuvaat posre}ni, posigurni i pozdravi.

Istra`uvaweto poka`a i deka u~enicite etni~ki Makedonci po~esto se ~uvstvuvaat lo{o raspolo`eni, razdrazlivi i umorni nautro, od u~enicite etni~ki Albanci, koi se ~uvstvuvaat posre}ni i pozdravi, a sepak bespomo{ni. Rezultatite uka`uvaat deka mladite od Makedonija ne se najuspe{ni vo toa kako se spravuvaat so promenite vo adolescentniot period od svojot razvoj, osobeno koga na toa se nadovrzuvaat i brzite promeni vo op{testvoto i zaednicata. Unapreduvaweto na mentalnoto i emocionalnoto zdravje na mladite treba da sodr`i i napori za unapreduvawe na odnosite i atmosferata vo semejstvoto, vo u~ili{teto, vo grupata na drugari i vrsnici i vo po{irokata zaednica.


11 godini 13 godini 15 godini

M

entalnoto zdravje* ne e samo otsustvo na mentalna bo­lest, tuku, pred s$, se odnesuva na toa kako razmislu­ va­me, {to ~uvstvuvame i kako se spravuvame so sekoj­ dnev­nite `ivotni situacii. Toa zboruva za na~inot na koj se do`ivuvame sebesi i lu|eto okolu nas, kako ja procenuvame realnosta i predizvicite vo `ivotot, kako gi istra`uvame mo`­nostite, kako izbirame i sozdavame. Seto toa gi vklu~uva i ve{tinite na spravuvawe, donesuvaweto odluki i prezemaweto akcii. Mentalnoto zdravje mo`e se definira kako dobrosostojba koja ovozmo`uva poedinecot da gi realizira sopstvenite sposobnosti, da se spravuva so sekojdnevnite stresni situacii, produktivno i uspe{no da raboti i da dade sopstven pridones kon zaednicata (World Health Organization, 1999). Mentalnoto zdravje pretpostavuva pozitivno do`ivuvawe i prifa}awe na sebesi, dobri odnosi so drugite i uspe{no spravuvawe so `ivotnite predizvici. Od decata i adolescentite so dobro mentalno zdravje se o~ekuva da razvijat golem broj socijalni relacii i ve{tini, kako i osetlivo i efikasno da se spravuvaat so promenite. Praktikata poka`uva deka mentalnoto i emocionalnoto zdravje vlijaat vrz u~eweto i u~ili{niot uspeh (WHO, 1999), vrz slikata za sebesi, a se klu~niot faktor i vo do`ivuvaweto na sopstvenoto op{to zdravje* i kvalitetot na `iveewe*, kako i vo razvojot na semejnite i me|u~ove~kite odnosi i aktivnoto vklu~uvawe na ~ovekot vo `ivotot na zaednicata. Dosega{nite istra`uvawa (King et al., 1996; Currie et al., 2000) poka`uvaat deka postoi tendencija mom~iwata da bidat pozadovolni od sopstvenoto zdravje i od kvalitetot na `iveewe, vo sporedba so devoj~iwata. U~enicite od makedonskata Studija bea pra{uvani kolku se ~uvstvuvaat sre}ni, zdravi i sigurni vo sebe, potoa kolku ~esto se lo{o raspolo`eni, razdrazlivi, nervozni, osameni, isklu~eni od s$, bespomo{ni, kako i kolku ~esto stradaat od razli~ni fizi~ki tegobi (glavobolki, bolki vo stomakot i grbot, vrtoglavici itn.)

^uvstvoto na sre}a vo odnos na sopstveniot `ivot kaj mla­dite od Makedonija e istra`eno preku stepenot na za­dovolstvo kaj decata od najva`nite oblasti vo nivniot `ivot - u~ili{teto, semejstvoto, drugarite, niv­niot izgled i slikata za sebe (King et al., 1996). Sre­}ata ili subjektivnoto ~uvstvo na dobrosostojba pretstavuva pozitiven odnos kon `ivotot vo celina i zna~i otsustvo na gri`a, anksioznost i depresija (Robinson et al., 1991, spored King et al., 1999). Re~isi polovina od ispitanite u~enici vo Makedonija (46%) izjavile deka se mnogu sre}ni vo odnos na svojot `ivot. No, so zgolemuvaweto na vozrasta se namaluva brojot na mladite koi se ~uvstvuvaat sre}ni. Pritoa, na site vozrasti, mom~iwata se pozadovolni od svojot `ivot, vo sporedba so devoj~iwata. Osven toa, na site vozrasti pogolem e brojot na etni~ki Albanci od etni~ki Makedonci koi se ~uvstvuvaat mnogu sre}ni (Grafikon 1).

74 77

A 56

M

52 66

A

56 48

M

41 46

A M

31 35 20

ma{ki

Grafikon 1

`enski

U~enici koi se ~uvstvuvaat mnogu sre} ni vo odnos na nivniot `ivot (%)

Mentalno i emocionalno zdravle na mladite

ZADOVOLSTVO OD @IVOTOT

25


Decata i nivnata dobrostostojba

Vo sporedba so mladite od nekolku drugi zemji-u~esni~ki vo me|unarodnata studija, procentot na u~enici od Makedonija koi se zadovolni od `ivotot (85%) e blizok do procentot na sre}ni u~enici od Danska (94%), Anglija (92%), Finska (91%) i Germanija (89%), dodeka najmal e procentot na sre} ni u~enici vo Izrael (62%) (Grafikon 2).

94

Danska Anglija

92

Finska

91

Germanija

89

Makedonija

85

Izrael Grafikon 2

62

U~enici od Makedonija koi se sre}ni, spo足足 redeni so u~enicite od drugite zemji (%)

Op{to zemeno, ~uvstvoto na sre}a kaj u~enicite od Makedonija najkonzistentno e povrzano so dobroto zdravje. U~enicite koi se sre}ni e poverojatno deka:

Osven toa, u~enicite koi se sre}ni poverojatno e da bidat i posigurni vo sebe, pozadovolni od svojot izgled, a poretko da se ~uvstvuvaat osameni, bespomo{ni i isklu~eni od s$ (Tabela 1). Devoj~iwata koi se ~uvstvuvaat (po)sre}ni e poverojatno deka i polesno steknuvaat prijateli (osven na 11-godi{na vozrast) i poretko imaat glavobolki (osven na 13-godi{na vozrast). 15-godi{nite u~enici koi se ~uvstvuvaat sre}ni e poverojatno deka poretko pu{at i deka retko se opivaat. Vo odnos na semejnite relacii (Tabela 2), ~uvstvoto na sre}a najkonzistentno e povrzano so dobrata komunikacija so roditelite. Mom~iwa koi se ~uvstvuvaat sre}ni, osven toa, poverojatno e deka i slobodno go izrazuvaaat svoeto mislewe pred roditelite (osven na 13-godi{na vozrast). Vo krugot na vrsnicite (Tabela 2), mom~iwata koi se sre}ni, poslobodno go izrazuvaat svoeto mislewe (na 11-godi{na i na 15-godi{na vozrast), pa duri i koga toa se razlikuva od misleweto na drugarite (na 13-godi{na vozrast). ^uvstvoto na sre}a kaj makedonskite u~enici e povrzano i so kvalitetot na u~ili{niot `ivot (Tabela 3). Najkon足zistentno e povrzano so zadovolstvoto od dru`eweto so u~enicite, pozitivniot odnos kon u~ili{teto i so ~uvstvoto na prifatenost od drugite u~enici. 11 god. M @

13 god. M @

15 god. M @

se posigurni vo sebe se pomalku osameni 26

poretko se ~uvstvuvaat bespomo{no retko se ~uvstvuvaat isklu~eni od s$ se pozadovolni od svojot izgled polesno steknuvaat prijateli se do`ivuvaat pozdravi poretko imaat glavobolki poretko pu{at retko bile pijani

Nema povrzanost

Umerena povrzanost

Silna povrzanost

Aspekti na zdravjeto povrzani so ~uvstvoto na sre}a


11 god. M @

13 god. M @

15 god. M @

polesno zboruvaat so tatkoto polesno zboruvaat so majkata slobodno izrazuvaat mislewe pred roditelite slobodno izrazuvaat poinakvo mislewe pred roditelite ramnopravno u~estvuvaat vo krugot na vrsnicite vo donesuvaweto odluki {to }e pravat slobodno izrazuvaat mislewe pred vrsnicite

Povrzanost na ~uvstvoto na sre}a so odnosite so roditelite i vrsnicite

slobodno izrazuvaat poinakvo mislewe pred vrsnicite

Nema povrzanost

Umerena povrzanost

Devoj~iwata koi se sre}ni e poverojatno deka se ~uvstvuvaat i pomalku optovareni od u~ili{nite zada~i, dodeka za mom~iwata e poverojatno deka nivnite roditeli i nastavnici o~ekuvaat premnogu od niv (osven na 15-godi{na vozrast).

Silna povrzanost

U~enicite na 15-godi{na vozrast koi se sre}ni e poverojatno deka ~uvstvuvaat deka se del od u~ili{teto i se vklu~eni vo donesuvaweto pravila i poslobodno go izrazuvaaat svoeto mislewe pred nastavnicite.

U~enicite koi se sre}ni e poverojatno deka:

11 god. M @

13 god. M @

15 god. M @

pove}e go sakaat u~ili{teto se prifateni od u~enicite so zadovolstvo se dru`at so u~enicite se vklu~eni vo donesuvaweto pravila vo u~ili{teto ~uvstvuvaat deka se del od u~ili{teto roditelite premnogu o~ekuvaat od niv vo vrska so u~ili{teto nastavnicite premnogu o~ekuvaat od niv vo vrska so u~ili{teto

Povrzanost na ~uvstvoto na sre}a so u~ili{niot `ivot

pomalku se optovareni od u~ili{nite zada~i slobodno go izrazuvaat svoeto mislewe pred nastavnikot

Nema povrzanost

Mentalno i emocionalno zdravle na mladite

U~enicite koi se sre}ni e poverojatno deka:

Umerena povrzanost

Silna povrzanost

27


U~enicite koi se sigurni vo sebe e poverojatno deka:

13 godini 11 godini

^uvstvoto na sigurnost vo sebe kaj mladite e povrzano so dru`eweto i zadovolstvoto od sopstveniot fizi~ki izgled (Torres Rivas & Fernandez Fernandez; Connolly & Konarski, 1994, Connor, 1994; Fox et al., 1994, spored King et al., 1999). Sigurnosta vo sebe e povrzana i so podgotvenosta na mladite da se spravat so stresot, da imaat dobri odnosi vo semejstvoto i vo u~ili{teto, kako i so ~uvstvoto na sre}a (King et al., 1999). Polovina od ispitanicite (50%) izjavile deka se ~uvstvuvaat sigurni vo sebe. Pogolem e procentot na mom~iwa vo odnos na devoj~iwa koi se ~uvstvuvaat sigurni vo sebe (Grafikon 3). ^uvstvoto na sigurnost vo sebe kaj u~enicite vo Makedonija e najkonzistentno povrzano so ~uvstvoto na sre}a,

15 godini

Decata i nivnata dobrostostojba

SIGURNOST VO SEBE

64

A

46 59

M

48 54

A

59 56

M

45 73

A

47 50

M

30

ma{ki

`enski

Grafikon 3 U~enici koi se ~uvstvuvaat sigurni vo sebe (%)

11 god. M @

13 god. M @

15 god. M @

se posre}ni se pomalku osameni poretko se ~uvstvuvaat isklu~eni od s$ se pozadovolni od svojot izgled polesno steknuvaat prijateli samostojno odlu~uvaat {to gi interesira samostojno odlu~uvaat so kogo }e se dru`at slobodno izrazuvaat mislewe pred roditelite slobodno izrazuvaat poinakvo mislewe pred roditelite slobodno izrazuvaat mislewe pred drugarite slobodno izrazuvaat poinakvo mislewe pred drugarite pove}e go sakaat u~ili{teto

Aspekti na zdravjeto povrzani so ~uvstvoto na sigurnost vo sebe

so zadovolstvo se dru`at so u~enicite 28

se prifateni od u~enicite se vklu~eni vo donesuvaweto pravila vo u~ili{teto

Nema povrzanost

Umerena povrzanost

Silna povrzanost


Depresijata (lo{oto raspolo`enie) kaj mladite ~esto e povrzana so nesonicata, so negativnata slika za sebe, so slaboto u~ili{no postignuvawe (Morrison et al., 1985, spored King et al., 1996), no i so semejnite problemi i so nedostigot od prijateli (Portegijs et al., 1996, spored King et al., 1999). Mladite koi se depresivni se postojano ta`ni, razdrazlivi, se povlekuvaat od semejstvoto, od prijatelite i od ak­tiv­no­stite vo koi porano u`ivale. Pokraj toa, do`ivuvaat promeni vo navikite na ishranata i spieweto, ~esto stradaat od fizi~ki tegobi, kako glavobolki i bolki vo stomakot, ja gubat energijata i motivacijata za rabota i pote{ko se koncentriraat. Vo pote{kite formi na depresijata preo­vladuvaat i ~uvstvata na bezvrednost, vina, bespomo{nost, beznade`nost, no i mislite za samopovreduvawe i smrt (National Institute of Mental Health, 2000). Spored nekoi studii, pove}e od ~etvrtina od mladite vo svetot stradaat od depresija so razli~en intenzitet (Connelly et al., 1993, spored King et al., 1996). Osven toa, mom~iwata i devoj~iwata razli~no reagiraat koga se lo{o raspolo`eni ili depresivni (Barron & Campbel, 1993, spored King et al., 1996). Mom~iwata se naj~esto razdrazlivi, se povlekuvaat od kontaktite so drugarite i imaat te{kotii so spieweto, dodeka devoj~iwata se ta`ni, nesre}ni, stanuvaat nezadovolni od nivniot fizi~ki izgled i go gubat apetitot i te`inata. Tretina od mladite vo Makedonija (35%) odgovorile deka naj­malku edna{ nedelno se lo{o raspolo`eni. So zgo­le­ muvaweto na vozrasta se zgolemuva i brojot na mladi koi

A M

A M A M

15 15 18 27

25 38 32 36 32 54 45 61

ma{ki

Grafikon 4

Mentalno i emocionalno zdravle na mladite

11 godini 13 godini

LO[O RASPOLO@ENIE

najmalku edna{ nedelno se ~uvstvuvaat lo{o raspolo`eni. Na sekoja vozrast pogolem e procentot na devoj~iwata vo odnos na mom~iwata koi se ~uvstvuvaat lo{o raspolo`eni. Osven toa, ne{to pogolem e procentot na etni~ki Makedonci vo odnos na etni~ki Albanci koi se lo{o raspolo`eni, barem, edna{ vo nedelata (Grafikon 4).

15 godini

so lesnoto steknuvawe prijateli, so slobodnoto izrazuvawe na sopstvenoto mislewe pred vrsnicite i so prifatenosta od drugite u~enici (Tabela 4). Devoj~iwata koi se ~uvstvuvaat sigurni vo sebe e poverojatno deka se slobodni da go izrazat svoeto mislewe pred roditelite i so zadovolstvo se dru`at so drugite u~enici. Mom~iwata, pak, koi se sigurni vo sebe, e poverojatno deka poretko se ~uvstvuaat isklu~eni od s$, pozadovolni se od svojot izgled i samostojno odlu~uvaat so kogo }e drugaruvaat (osven na 15-godi{na vozrast). U~enicite na 15-godi{na vozrast koi se ~uvstvaat sigurni vo sebe e poverojatno i deka pove}e go sakaat u~ili{teto.

`enski

U~enici koi najmalku edna{ nedelno se lo{o raspolo`eni (%)

Vo sporedba so mladite od drugi zemji-u~esni~ki vo stu­di­jata (Grafikon 5), pomal e procentot na u~enicite na 11-go­di{na i 13-godi{na vozrast od Makedonija koi najmalku ed­na{ nedelno se lo{o raspolo`eni od procentot na mladi vo SAD, Ungarija i Grcija, a pogolem od procentot na mladi vo Nor­ve{ka i Avstrija. Na 15-godi{na vozrast, pak, najgolem e procentot na u~enici vo Grcija i Makedonija koi se najmalku edna{ vo nedelata lo{o raspolo`eni, po {to sleduvaat u~e­ ni­cite od Ungarija, SAD, Norve{ka i Avstrija. I vo ovie zemji postoi tendencija so zgolemuvawe na voz­ ra­sta da se zgolemuva i procentot na mladi koi izjavuvaat de­ka, barem, edna{ vo nedelata se lo{o raspolo`eni. Osven toa, vo site zemji na sekoja vozrast e pogolem procentot na devoj~iwa vo odnos na mom~iwa koi barem edna{ nedelno se lo{o raspolo`eni (Grafikon 5). Lo{oto raspolo`enie kaj u~enicite vo Makedonija najkonzistentno e povrzano so nezadovolstvoto od `ivotot,

29


32 36

Ungarija 11 godini

Decata i nivnata dobrostostojba

SAD

31 29 27

Grcija

24

Makedonija

17 21

Norve{ka Avstrija

~estata razdrazlivost, nervoza i ~estite glavobolki. Mladite koi se lo{o raspolo`eni, osven toa, e poverojatno i deka ~esto se ~uvstvuvaat isklu~eni od s$, bespomo{ni, osameni, nezadovolni od sopstvenoto zdravje i ~esto imaat bolki vo stomakot. Devoj~iwata koi ~esto vo nedelata se lo{o raspolo`eni e poverojatno deka se ~uvstvuvaat optovareni od u~ili{nite zada~i i ne se dru`at so zadovolstvo so drugite u~enici, pomalku go sakaat u~ili{teto i ne ~uvstvuvaat deka se del od nego (osven na 13-godi{na vozrast) i po~esto pu{at (osven na 11-godi{na vozrast). Mom~iwata, pak, koi ~esto se lo{o raspolo`eni e poverojatno i deka ~esto bile pijani (osven na 11-godi{na vozrast) (Tabela 5).

38

14 10 6

Razdrazlivost/izbuvlivost 51

Grcija

48 40 41

SAD

31 37

Makedonija

30 23

Norve{ka

13 11

63

Grcija

46 60 42 44 49

SAD

34 32

Norve{ka Avstrija

15 5

ma{ki

U~enici od Makedonija koi najmalku edna{ nedelno se lo{o raspolo`eni, sporedeni so u~enici od drugi zemji (%)

15 20 17 19

M

A

14 21 21

M

13

`enski

Grafikon 5

A

57

Ungarija

13 godini

15 godini

Makedonija 30

11 godini

6

15 godini

13 godini

Ungarija

Avstrija

Lesnata razdrazlivost ili izbuvlivosta e povrzana so odnesuvawa rizi~ni za zdravjeto na mladite, kakvi {to se pu{eweto i upotrebata na drogi, no i so zdravstveni problemi, kako nesonica i depresija (Hill, 1994, spored King et al.,1999). Okolu tretina (26%) od mladite vo Makedonija izjavile deka, barem, edna{ vo nedelata ~uvstvuvaat razdrazlivost ili izbuvlivost. So zgolemuvaweto na vozrasta se zgolemuva i brojot na mladite koi ~uvstvuvaat razdrazlivost najmalku

39

A M

26 16 24 30 54

ma{ki

Grafikon 6

`enski

U~enici koi najmalku edna{ nedelno ~uv足stvu足 vaat razdrazlivost ili izbuvlivost (%)


13 god. M @

Mentalno i emocionalno zdravle na mladite

11 god. M @

15 god. M @

se pomalku sre}ni se pomalku sigurni vo sebe ~esto se ~uvstvuvaat isklu~eni od s$ po~esto se ~uvstvuvaat bespomo{no po~esto se ~uvstvuvaat osameni po~esto se razdrazlivi po~esto se nervozni pomalku se zadovolni od svoeto zdravje po~esto imaat glavobolki po~esto imaat bolki vo stomakot pomalku se zadovolni od svojot izgled

31

pote{ko steknuvaat prijateli po~esto pu{at po~esto bile pijani pomalku go sakaat u~ili{teto ne ~uvstvuvaat deka se del od u~ili{teto

Aspekti na zdravjeto povrzani so lo{oto raspolo`enie

ne se dru`at so zadovolstvo so u~enicite se pooptovareni od u~ili{nite zada~i

Nema povrzanost

Umerena povrzanost

edna{ nedelno. So zgolemuvaweto na vozrasta, osven toa, se zgolemuva i procentot na u~enici, osobeno etni~ki Makedonci, koi barem edna{ nedelno ~uvstvuvaat razdrazlivost ili izbuvlivost (Grafikon 6).

Nervoza Barawata i predizvicite so koi mladite sekojdnevno se sre}avaat mo`at da predizvikaat napnatost, zagri`enost i ~uvstvo na nervoza. Duri ~etvrtina (25%) od mladite vo Makedonija izjavile deka skoro sekoj den se ~uvstvuvaat nervozni. So zgo足le足 muvawe na vozrasta se zgolemuva i brojot na mladi koi skoro sekojdnevno se ~uvstvuvaat nervozni. Pogolem e brojot na

Silna povrzanost

devoj~iwa vo odnos na mom~iwa na 13- i 15-godi{na vozrast koi skoro sekoj den se ~uvstvuvaat nervozni (Grafikon 7).

^uvstvo na osamenost Osamenosta mo`e da bide rezultat na nezadovolstvo od socijalnite i od me|u~ove~kite odnosi i mo`e mnogu da vlijae vrz emocionalnata i fizi~kata dobrosostojba na mladite (Page et al., 1986; Young, 1982, spored King et al., 1996). Pove}e istra`uvawa poka`ale deka mladite koi se osameni e poverojatno deka po~esto pu{at cigari, ne se fizi~ki aktivni i imaat problemi so ishranata (Torres Rivas & Fernandez Fernandez, 1995; Page, 1990, spored King et al., 1996). Okolu 14% od mladite vo Makedonija izjavile deka


12 15

22

A

32 21

M A

`enski

U~enici koi skoro sekoj den se ~uvstvuvaat nervozni (%)

15 godini

19

M

5 4 46 47 28

Grcija

16

Ungarija

16 14

SAD

15 12 14 11 8 5

46 41 39

Grcija

13 17 11 13

20 27

Makedonija

11 22

Ungarija

14 19 15

SAD

14

Norve{ka

24

12 7

10 28

`enski ma{ki

Grafikon 8

11 12

Izrael

9 10

A

15 13

Ungarija

Norve{ka

14

M

17

Makedonija

15 godini

13 godini

11 godini

se ~uvstvuvaat osameni. So zgolemuvaweto na vozrasta se zgolemuva i razlikata me|u procentot na devoj~iwa vo odnos na mom~iwa koi ~esto se ~uvstvuvaat osameni (Grafikon 8).

A

12

Izrael

35

Grafikon 7

M

SAD

37 18

ma{ki

32

12

Norve{ka

14

A

18

Grcija

Makedonija

25

M

43 41

Izrael

11 godini

M

18 10

13 godini

11 godini 13 godini 15 godini

Decata i nivnata dobrostostojba

A

`enski

U~enici koi ~esto se ~uvstvuvaat osameni (%)

Grafikon 9

ma{ki

U~enici od Makedonija koi ~esto se ~uvstvuvaat osameni, sporedeni so u~enici od drugi zemji (%)


^uvstvo na bespomo{nost Bespomo{nosta se karakterizira so ~uvstvo na ranlivost i nemo}nost da se vlijae vrz formata i nasokata na sopstveniot `ivot. U~enicite koi ~esto se ~uvstvuvaat bespomo{ni veruvaat deka ne mo`at da vlijaat vrz ona {to se slu~uva okolu niv, mo`e da se ~uvstvuvaat osameni i neza{titeni, {to sekako negativno }e vlijae vrz nivnata slika za sebesi i za nivnite odnosi so drugite (Robinson et al., 1991; King et al., 1996, spored King et al., 1999). Iako najgolem del (69%) od mladite vo Makedonija retko ili nikoga{ ne se po~ustvuvale bespomo{no, sepak 10% odgovorile deka ~esto se ~uvstvuvaat bespomo{no. Pogolem procent od u~enicite etni~ki Albanci (15%) vo sporedba so u~enicite etni~ki Makedonci (7%) izjavile deka ~esto se ~uvstvuvaat bespomo{no.

11 godini

^uvstvoto na otfrlenost ili isklu~enost od socijalnata sredina mo`e da ima porazitelno vlijanie vrz mentalnoto i vrz fizi~koto zdravje na mladite (Brage et al.,1993, spored King et al., 1996). Mal e procentot (6%) na u~enici vo Makedonija koi izjavile deka ~esto se ~uvstvuvaat isklu~eni od s$. Procentot na devoj~iwa koi ~esto se ~uvstvuvaat isklu~eni od s$ se zgolemuva so vozrasta, dodeka kaj mom~iwata procentot se namaluva.

16

A M

26 10 22 15

A M

36 14 22 18

A M

42 11 48

ma{ki

Grafikon 10

`enski

U~enici koi najmalku edna{ nedelno imaat glavobolki (%)

Mentalno i emocionalno zdravle na mladite

Psihosomatskite tegobi mo`at da bidat odgovor na te{­ko­ ti­ite i predizvicite so koi se soo~uvaat mladite vo se­koj­ dnev­niot `ivot i vlijaat vrz op{tata zdravstvena sostojba. ^estata pojava na simptomi koi ne se rezultat na fizi~ka bolest, mo`e da uka`uvaat na problemi vo psihosocijalnata sredina na mladite. Sekoj petti adolescent ima nekakvi psihosomatski tegobi, kako glavobolki, bolki vo stomakot ili te{kotii so zaspivaweto (Hurrelmann, 1994, spored King et al., 1996), a devoj~iwata, po~esto se `alat na niv. Naj~esti psihosomatski tegobi kaj mladite vo Makedonija se te{kotiite so zaspivaweto, glavobolkite i bolkite vo stomakot. Okolu 9% od mladite izjavile deka sekojdnevno imaat te{kotii so zaspivaweto, a 15-48% deka barem edna{ nedelno stradaat od nekoja od preostanatite tegobi (glavobolki, bolki vo stomakot, bolki vo grbot i vrtoglavici). So zgolemuvaweto na vozrasta se zgolemuva i procentot na mladi koi, barem, edna{ nedelno imaat glavobolki (Grafikon 10), bolki vo stomakot ili bolki vo grbot. Pogolem e procentot na devoj~iwa vo odnos na procentot na mom~iwa, koi barem edna{ nedelno stradaat od psihosomatski tegobi.

13 godini

^uvstvo na isklu~enost od s$

PSIHOSOMATSKI TEGOBI

15 godini

~esto Sporedeni so mladite od nekolku zemji-u~esni~ki vo me|unarodnata studija (Grafikon 9), procentot na u~enici od Makedonija koi se ~esto osameni na 11-godi{na i na 13-godi{na vozrast e pogolem samo od u~enicite od Norve{ka, dodeka na 15-godi{na vozrast najgolem e procentot na u~enici vo Izrael i Grcija koi ~esto se ~uvstvuvaat osameni, po {to sleduvaat u~enicite od Makedonija i od drugite zemji. I vo ovie zemji, so zgolemuvaweto na vozrasta se zgolemuva procentot na u~enici koi ~esto se ~uvstvuvaat osameni, a na sekoja vozrast pogolem e procentot na devoj~iwa od mom~iwa koi ~esto se osameni.

33


11 godini

Decata i nivnata dobrostostojba

43 46

SAD

40 40

Ungarija

27 23

Grcija Makedonija Norve{ka Grenland

16 23 12 21 14 19 14 45

13 godini

35 46 13 41

Ungarija

27 34

Grcija

Grenland

21 28 15 24 14 64

Izrael 34

45 57

15 godini

SAD

36 48

Ungarija

29 44

Grcija Norve{ka

23 36 18 30

Grenland Makedonija Grafikon 11

^uvstvoto na pregolem zamor ili pospanost ne ja podobruva dobrosostojbata na mladite. ^estata pojava na utrinska zamorenost e povrzana so gledaweto televizija, koristeweto psihoaktivni supstancii i namalena fizi~ka aktivnost (Currie et al., 2000). Pettina od mladite (20%) vo Makedonija edna{ ili pove足} e足pati nedelno se ~uvstvuvaat izmoreno nautro koga trgnuvaat na u~ili{te. Osven toa, procentot na devoj~iwa koi nautro se ~uvstvuvaat izmoreni se zgolemuva so zgolemuvaweto na voz足rasta. Na sekoja vozrast pogolem e procentot na etni~ki Makedonci vo sporedba so etni~ki Albanci koi nautro se ~uvstvuvaat izmoreni.

50

SAD

Norve{ka

Utrinska zamorenost

64

Izrael

Makedonija

Vo sporedba so mladite od nekolku drugi zemji u~esni~ki vo me|unarodnata studija (Grafikon 11), pogolem e procentot na u~enicite od Makedonija na 11-godi{na vozrast koi ~esto vo nedelata imaat glavobolki samo od u~enicite vo Norve{ka i Grenland. Od 13-godi{nite u~enici, najgolem e procentot na u~enici vo Izrael i SAD koi barem edna{ nedelno imaat glavobolki, po {to sleduvaat u~enicite od Makedonija i drugite zemji. Na 15-godi{na vozrast, pak, najmal e procentot na u~enici vo Makedonija koi ~esto imaat glavobolki. Vo sive ovie zemji, na site vozrasti, pogolem e procentot na devoj~iwa vo odnos na mom~iwa koi barem edna{ nedelno imaat glavobolki. Osven toa, so zgolemuvaweto na vozrasta se zgolemuva i procentot na mladi koi ~esto imaat glavobolki.

51

Izrael

17 25 14

`enski

ma{ki

U~enici od Makedonija koi najmalku edna{ nedelno imaat glavobolki, sporedeni so u~enici od drugi zemji (%)


U~enicite koi se do`ivuvaat zdravi e poverojatno deka:

86

A

64 73

M

62

A

61

73 73

M

54 73

A

52 59

M

41

ma{ki

`enski

U~enici koi se ~uvstvuvaat zdravi (%)

Grafikon 12

deka poretko imaat glavobolki i bolki vo stomakot i poretko se nervozni. Devoj~iwata koi smetaat deka se so dobro zdravje e se osameni i polesno steknuvaat prijateli (osven na 15-godi{na vozrast).

11 god. M @

13 god. M @

15 god. M @

se posre}ni poretko se osameni polesno steknuvaat prijateli poretko imaat glavobolki poretko imaat bolki vo stomakot poretko se nervozni poretko pu{at

Nema povrzanost

Umerena povrzanost

Mentalno i emocionalno zdravle na mladite

11 godini 13 godini

Periodot na adolescencijata obi~no se smeta za vreme na optimalno zdravje, so niski nivoa na zaboluvawa i hroni~ni bolesti. Pove}e studii poka`ale deka subjektivnata procena na sopstvenoto zdravje e silno povrzana so semejnite odnosi, so `ivotnite stilovi na mladite, so nivnoto u~ili{no postignuvawe, so odnosite so vrsnicite i so `ivotnite uslovi (European Comission, 2000). Nezadovolstvoto od sopstvenoto zdravje i ~estata pojava na psihosomatski simptomi e povrzana so osamenosta, nezadovolstvoto od u~ili{nata atmosfera i optovarenosta od u~ili{nite zada~i. Najgolem procent od mladite vo Makedonija (62%) smetaat deka nivnata zdravstvena sostojba e mnogu dobra. No, so zgolemuvaweto na vozrasta se namaluva brojot na mladite koi{to se zadovolni od sopstvenoto zdravje. Na sekoja vozrast mom~iwata se zna~itelno pozadovolni od svoeto zdravje vo odnos na devoj~iwata. U~enicite, etni~ki Albanci, osven toa, se pozadovolni od sopstvenata zdravstvena sostojba vo sporedba so u~enicite, etni~ki Makedonci (Grafikon 12). Pozitivnata procenka na sopstvenoto zdravje kaj u~enicite vo Makedonija najkonzistentno e povrzana so ~uvstvoto na sre} a (Tabela 6). U~enicite koi se do`ivuvaat zdravi e poverojatno

15 godini

OP[TA ZDRAVSTVENA SOSTOJBA

Silna povrzanost

Aspekti na zdravjeto povrzani so op{tata zdravstvena sostojba

35


Decata i nivnata dobrostostojba 36

DISKUSIJA

I

ako okolu polovina od mladite vo Makedonija izjavile deka se ~uvstvuvaat mnogu sre}ni, sigurni vo sebesi ili mnogu zadovolni od sopstvenoto zdravje, sepak, okolu tretina od mladite mnogu ~esto se ~uvstvuvaat i lo{o raspolo`eni, razdrazlivi ili nervozni, dodeka barem 20% stradaat od nekakvi psihosomatski tegobi (glavobolki, bolki vo stomakot, grbot itn.). Mal procent od mladite (6-14%) izjavile deka ~esto se ~uvstvuvaat osameni, isklu~eni od s$ ili bespomo{ni. Rezultatite od istra`uvaweto poka`aa deka so zgolemuvaweto na vozrasta se vlo{uva dobrosostojbata na mladite vo Makedonija. Najgolem e procentot na u~enicite na 15-godi{na vozrast koi se nezadovolni od sopstveniot `ivot i zdravjeto, ~esto se lo{o raspolo`eni, razdrazlivi, nervozni, imaat glavobolki i bolki vo stomakot ili grbot. Rezultatite uka`uvaat na toa kako mladite se spravuvaat so promenite vo toj period od `ivotot, za{to so zgolemuvaweto na vozrasta postepeno se menuva celokupniot kontekst vo koj tie `iveat. Se menuva na~inot na koj se do`ivuvaat sebesi - se zgolemuva nivnata samosvest i samokriti~nost, no se menuva i na~inot na koj ja do`ivaat i procenuvaat sredinata i drugite lu|e. Tie stanuvaat del na nova u~ili{na sredina, so {to se zgolemuva i obemot na nivnite obvrski i na barawata koi se o~ekuva da gi ispolnat. Se menuva i strukturata na grupata na vrsnici i prijateli, no i na na~inot na dru`eweto so niv. Vo toj period mladite se pod postojan pritisok da se vklopat vo vrsni~kata grupa i vo novata socijalna sredina, obiduvaj}i se da ja zadr`at i da ja istaknat sopstvenata individualnost, {to vo sprotivno mo`e da vodi do izolacija i ~uvstvo na osamenost. Se menuva i nivnata uloga vo semejstvoto, a se zgolemuvaat i barawata {to im se postavuvaat. Postepeno navleguvaat vo eden nov svet, svet so mnogu novi lica i nastani, mnogu pogolemi barawa i o~ekuvawa, no i svet so bezbroj mo`nosti i predizvici. Sekako deka sive ovie promeni, vo zavisnost od sposobnosta i od podgotvenosta na mladite da se spravat so niv, vlijaat vrz kvalitetot na nivniot `ivot i mo`at da predizvikaat lo{o raspolo`enie, nezadovolstvo i nesigurnost, ~uvstvo na gubewe na kontrolata nad `ivotot i bespomo{nost, ili pak da pretstavuvaat pottik za aktivno u~estvo vo naso~uvaweto

i oblikuvaweto na sopstveniot `ivot, no i na `ivotot vo sredinata. Vo studijava se potvrdija rezultatite od nekoi dosega{ni istra`uvawa (King et al., 1996; Currie et al., 2000) deka mom~iwata obi~no se pozadovolni od sopstvenoto zdravje i od kvalitetot na `ivot, vo sporedba so devoj~iwata. Vo Makedonija pogolem e brojot na devoj~iwa vo odnos na mom~iwa koi ~esto se neraspolo`eni, nervozni, se ~uvstvuvaat osameni, isklu~eni od s$, a osven toa stradaat po~esto i od pove}e psihosomatski tegobi. Mom~iwata, nasproti toa, vo pogolem broj se ~uvstvuvaat posre}ni, posigurni i pozdravi. Ovaa razlika mo`e da se dol`i na podgotvenosta na devoj~iwata otvoreno da zboruvaat za sopstvenite ~uvstva, stavovi, razmisluvawa i te{kotii, no i na objektivnoto postoeweto na poinakvi barawa i ulogi koi im gi nametnuva sredinata, kako i na poinakov na~in na spravuvawe so fizi~kite i so psiholo{kite promeni koi se slu~uvaat vo toj period od nivniot razvoj (Kolip & Schimdt, 1999). Istra`uvaweto poka`a i deka u~enicite, etni~ki Makedonci po~esto se ~uvstvuvaat lo{o raspolo`eni, razdrazlivi i umorni nautro, dodeka u~enicite, etni~ki Albanci se ~uvstvuvaat posre}ni i pozdravi, a sepak bespomo{ni. Zemaj}i predvid deka ova e prvoto istra`uvawe vo Makedonija vo koe mo`e da se razgleduvaat i razlikite spored etni~kata pripadnost na u~enicite, mo`eme da zboruvame samo za pretpostavki za toa na {to se dol`at ovie razliki. Mo`ebi, u~enicite, etni~ki Makedonci se ~uvstvuvaat pooptovareni od sekojdnevnite obvrski i nezadovolni od toa kako se odviva nivniot `ivot, no sepak svesni za svoite neispolneti o~ekuvawa, dodeka u~enicite, etni~ki Albanci, iako sre}ni i zdravi, izjavuvaat deka nemaat vlijanie vrz ona {to im se slu~uva, odnosno deka seto ona {to gi pravi sre}ni e nadvor od nivna kontrola. Mo`ebi razlikite le`at vo na~inot na vospituvaweto, i uka`uvaat na nesamostojnost i zavisnost, pa duri i nemawe pravo da se bide nesre}en ili ta`en... Kako i da e, rezultatite od istra`uvaweto poka`aa deka unapreduvaweto na mentalnoto i na emocionalnoto zdravje na mladite treba da sodr`i i napori za unapreduvawe na odnosite i na atmosferata vo semejstvoto, vo u~ili{teto i vo grupata na drugari i vrsnici. Ako ~uvstvoto na


KORISTENA LITERATURA Currie, C. et al. (Eds.). (2000). Health and Health Behaviour among Young People. Copenhagen: WHO-Regional Office for Europe. European Commission. (2000). Report on the State of Young People’s Health in the European Union. Brussels: European Commission, Directorate-General Health and Consumer Protection. King, A. et al. (Eds.). (1996). The Health of Youth. A Cross-National Survey. Copenhagen: WHO-Regional Office for Europe. King, A.J.C., Boyce, W., & King, M. (1999). Trends in the Health of Canadian Youth. Ottawa: Health Canada.

Mentalno i emocionalno zdravle na mladite

sre}a i dobro zdravje se povrzani so ~uvstvoto na sigurnost vo sebe, so dobrite odnosi vo semejstvoto i so prijatelite, so pozitivniot odnos kon u~ili{teto, no i so otsustvoto na ~uvstvo na osamenost i bespomo{nost, toa zna~i deka kvalitetot na `ivotot i zdravjeto na mladite e vo direktna vrska so poddr{kata od roditelite i drugarite, so zadovolstvoto od u~ili{niot `ivot, kako i so ~uvstvoto na u~estvo i pripadnost vo socijalnata sredina. Ottuka sleduva deka dobrosostojbata na mladite zavisi ne samo od nivnite potencijali, sposobnosti i `elbi, tuku i od podgotvenosta na sredinata da im nudi postojana poddr{ka i razbirawe i da pretstavuva prostor kade {to mladite }e se ~uvstvuvaat slobodni da razmisluvaat, da izbiraat, da dejstvuvaat i da tvorat.

Kolip, P. & Schmidt, B. (1999). Gender and Health in Adolescence. Copenhagen: WHO-Regional Office for Europe National Institute of Mental Health. (2000). Depression. (NIH Publication No. 01-4591). Bethesda, MD: National Institute of Mental Health. World Health Organization. (1999). Strengthening Mental Health Promotion. Mental health is not just the absence of mental disorder. (Fact Sheet No 220). Geneva: WHO HQ.

37


ZDRAVJETO NA MLADITE

I NIVNIOT ODNOS KON U^ILI[TETO Teodora Manevska Studijata za odnesuvaweto povrzano so zdravjeto kaj decata na u~ili{na vozrast, vo Republika Makedonija e spro­vedena vo 1998 god. na reprezentativen primerok od 1604 adolescenti na vozrast od 11, 13 i 15 godini. Eden del od ova istra`uvawe se zanimava so u~ili{niot `ivot i zdravjeto na mladite vo koj predmet na istra`uvawe se stavovite na mladite kon u~ili{teto, kako i nivnata povrzanost so zdravjeto na mladite. Rezultatite poka`uvaat deka 72% od mladite od Make­ donija se mnogu zadovolni od u~ili{teto t.e. mnogu go sakaat u~ili{teto. Postojat razliki me|u mladite etni~ki Albanci i mladite etni~ki Makedonci. Dodeka brojot na u~enicite etni~ki Albanci koi se zadovolni od u~ili{teto na site vozrasti e vo rasponot od 85% do 100%, kaj u~enicite etni~ki Makedonci toj broj dvojno se namaluva od 87% kaj 11-godi{nite na 43% kaj 15-godi{nite. Isto taka, rezultatite od istra`uvaweto poka`uvaat deka pogolemiot del od adolescentite imaat pozitiven

odnos kon u~ili{nata atmosfera i dobri socijalni relacii so nastavnicite i so vrsnicite. Vo vrska so pra{aweto na vklu~enosta na u~enicite i roditelite vo u~ili{niot `ivot, 50% od adolescentite od Makedonija smetaat deka se vklu~eni vo odlu~uvaweto vo vrska so u~ili{nite pravila, dodeka 60% mislat deka nivnite ro­diteli se podgotveni da komuniciraat so nivnoto u~ili{te. Istra`uvaweto poka`a deka pogolem broj u~enici etni~ki Al­banci od u~enici etni~ki Makedonci smetaat deka u~estvuvaat vo u~ili{niot `ivot. No, i kaj dvete grupi se javuva tendencija pogolem broj “pomali u~enici” (11 i 13 godini) vo odnos na “postari u~enici” (15 godini) da go imaat stavot deka se vklu­~eni vo u~ili{teto. Istra`uvaweto, isto taka, poka`a deka povrzanosta na u~i­ li{­niot `ivot - zadovolstvoto od u~ili{teto, u~estvoto na mladite vo u~ili{niot `ivot, nivniot uspeh i op­to­va­re­nosta od u~ili{nite zada~i - so razli~nite aspekti na zdrav­jeto na mladite, naj~esto se usloveni od vozrasta i od polot na adolescentite.


13 godini

11 godini

Zadovolstvoto od u~ili{teto* pretstavuva eden aspekt na op{tata dobrosotojba i kvalitetot na `ivotot na mladite. Od druga strana, toa e izraz na stavot na mladite kon u~ili{nata atmosfera. Vo edno istra`uvawe kaj mladite (na 11, 13 i 15 godini) od Norve{ka, Finska, Latvija i Slova~ka, se poka`alo deka za zadovolstvoto od u~ili{teto najva`ni se pravednosta na u~ili{nite pravila, bezbednosta vo u~ili{teto i poddr{kata od nastavnicite (Samdal, 1998). 99 100

A 84

M

90

93 97

A 62

M

73 91

A M

85 41 45

ma{ki

Grafikon 1

`enski

U~enici koi mnogu go sakaat u~ili{teto (%)

Zdravjeto na mladite i nivniot odnos kon u~ili{teto

U^ILI[NA ATMOSFERA

15 godini

K

oga }e zapra{ame zo{to slu`i u~ili{teto naj~esto go davame i go dobivame odgovorot deka toa slu`i za stek­ nu­vawe znaewa. Verojatno, najprepoznatliv i najvisoko vrednuvan rezultat od u~ili{noto iskustvo na ado­les­ centite e nivniot u~ili{ten uspeh. No, u~ili{teto e po­ve}e od samo mesto za u~ewe, steknuvawe znaewa i ve{tini. Vo nego, u~enicite razvivaat stavovi, u~at ka­ko da komuniciraat i da gradat socijalni vrski. Ovie odnosi na mladite so vrsnicite i nastavnicite, kako i nivnoto u~e­stvo vo u~ili{niot `ivot, vlijaat, od edna strana, vrz nivniot u~ili{ten uspeh, a od druga vrz nivniot razvoj, vrz slikata za sebe i vrz vrednosniot sistem. Sevo ova go pravi u~ili{teto, pokraj semejstvoto, eden od najva`nite socijalni i razvojni kon­teksti vo `ivotot na sekoj ~ovek. Vo u~ili{nata, kako i vo se­mejnata sredina adolescentite go gradat svojot `ivoten stil. Da se otkrijat na~inite na koi adolescentite gi u~at zdra­ vi­te naviki, stavovite, na~inite na odnesuvawe i spored toa gradat eden zdrav `ivoten stil e te{ko. Preku poddr{kata koja im ja dava na mladite - koja pritoa go razviva nivniot po­zitiven odnos kon u~ili{nata atmosfera - u~ili{teto mo`e da pridonese kon razvojot i neguvaweto na zdravite `ivotni stilovi kaj mladite. Spored najnovata opredelba na SZO, zdravjeto e “sostojba na celosna fizi~ka, psihi~ka i socijalna dobrosostojba, a ne otsustvo na bolest”. Da se bide zdrav vo u~i­li{ten kontekst, pred s$, zna~i: - u~enikot da se gri`i za sebe i za dobroto na drugite; - u~enikot samostojno da donesuva odluki i da prezema akcii za zdravi `ivotni uslovi; - u~enikot i drugite ~lenovi na u~ili{nata zaednica da bidat zaedno vklu~eni vo unapreduvaweto na zdravjeto. Vakvata opredelba na zdravjeto i dobrosostojbata na mla­ dite, koja, me|u drugoto, podrazbira pravewe li~ni izbori i do­nesuvawe sopstveni odluki, go stava poedinecot, vo ovoj slu­~aj u~enikot, vo preden plan - kako nekoj koj ja ima mo} ta da od­lu~uva za sopstvenoto zdravje. No, voedno u~enikot so svoite izbori, odluki i akcii pridonesuva ne samo kon

sop­stve­noto individualno zdravje, tuku i kon zdravjeto na drugite lu|e okolu nego, kako i kon zdravjeto na zaednicite vo koi pripa|a - u~ili{teto, semejstvoto, lokalnata zaednica (Si­mov­ska i Unkovska, 1997). Vo ova istra`uvawe ulogata na u~ili{teto i odnosot kon zdrav­jeto kaj mladite od Makedonija se razgleduva niz od­ govorite koi tie gi dadoa na razli~ni pra{awa povrzani so: zadovolstvoto od u~ili{teto i u~ili{nata atmosfera, nivnoto u~estvo vo u~ili{teto, odnosite so vrsnicite, nastavnicite, roditelite i nivnite ~uvstva na uspe{nost i na optovarenost od zada~ite.

39


M

94

89

A

97 80

M

85 93 89

A M

Grafikon 2

`enski

U~enici koi ~uvstvuvaat deka pripa|aat vo u~ili{teto (%)

11 godini

42 41 31

SAD

23 16

Finska

10 15

Ungarija

10 79

Makedonija

70 38

13 godini

Nove{ka

31 39

Portugalija

24 22

SAD

18 24

Grcija

16 11

Ungarija

5

Finska

5

10

54 54

Makedonija 35

Portugalija

23

Norve{ka

22

25 19 17

SAD 13

Grcija

79

ma{ki

58 51

Norve{ka

Ungarija

75

49

Grcija

99 88

65

Portugalija

91

A

93 88

Makedonija

15 godini

11 godini 13 godini 15 godini

Decata i nivnata dobrostostojba 40

Me|unarodnoto istra`uvawe od 1994 godina poka`alo deka u~enicite koi se zadovolni od u~ili{teto, istovremeno, se ~uvstvuvaat pozdravi i sigurni vo sebe. Tie se podobro socijalno integrirani i imaat podobra komunikacija so vrsnicite i so roditelite. Retko se ~uvstvuvaat depresivno, voznemireno ili se umorni nautro (King et al., 1996). Me|utoa, spored najnovoto me|unarodno istra`uvawe od 1998 godina, zadovolstvoto od u~ili{teto, pokraj so dobrite socijalni odnosi so nastavnicite i vrsnicite, e povrzano i so u~estvoto na mladite vo donesuvaweto na u~ili{nite pravila (Currie et al., 2000). Najgolem del od u~enicite vo Makedonija (72%), mnogu go sakaat u~ili{teto. No, se javuvaat razliki me|u u~enicite etni~ki Makedonci i u~enicite etni~ki Albanci. So zgolemuvaweto na vozrasta s$ pomalku u~enici etni~ki Makedonci go sakaat u~ili{teto, {to ne e tolku o~igledno kaj u~enicite etni~ki Albanci (Grafikon 1). [to se odnesuva do razlikite me|u ma{kite i `enskite, se gleda deka pogolem broj devoj~iwa otkolku mom~iwa izjavuvaat deka mnogu go sakaat u~ili{teto. Ovaa razlika me|u mom~iwata i devoj~iwata se javuva i kaj najgolemiot broj drugi zemji vklu~eni vo me|unarodnoto istra`uvawe (Currie et al., 2000). Za da se dobie pocelosna slika za stavot na mladite kon u~ili{teto se razgleduvaat nekolku aspekti na u~ili{nata

Finska Grafikon 3

8 7 7 4 3

`enski

ma{ki

Zadovolstvoto od u~ili{teto kaj u~enicite od razli~ni zemji (%)


11 god. @ M

13 god. @ M

15 god. @ M

se ~uvstvuvaat kako del od svoeto u~ili{te smetaat deka u~ili{teto e prijatno mesto se vklu~eni vo donesuvaweto na pravila vo u~ili{teto slobodno izrazuvaat svoe mislewe pred nastavnicite dobivaat pogolema pomo{ od nastavnicite smetaat deka nivnite sou~enici so zadovolstvo se dru`at ne se ~uvstvuvaat optovareni od u~ili{teto retko ~uvstvuvaat utrinska zamorenost

Aspekti na zdravjeto povrzani so zadovolstvo od u~ili{te

se ~uvstvuvaat sre}ni se ~uvstvuvaat sigurni vo sebe

Nema povrzanost

Umerena povrzanost

atmosfera za koi se poka`alo deka se me|usebno povrzani. Vo ova istra`uvawe, kako i spored King et al. (1999) se poka`a deka, odgovorite na pra{awata koi se odnesuvaat na ~uvstvata za pripadnost i prijatnost vo u~ili{te i strogosta na u~ili{nite pravila me|usebno se povrzani, iako opi{uvaat razli~ni aspekti od u~ili{nata at足mo足sfera. ^uvstvoto na pripadnost vo u~ili{te e prisutno kaj najgolem del (85%) od mladite vo Makedonija. Samo 5% od u~enicite vo Makedonija ne se ~uvstvuvaat kako del od svoeto u~ili{te. Kaj postarite u~enici etni~ki Makedonci, vakvoto ~uvstvo na pripadnost e s$ pomalku prisutno (Grafikon 2). Pogolem broj u~enici etni~ki Albanci ~uvstvuvaat deka se del svoeto u~ili{te, otkolku u~enicite so makedonsko etni~ko poteklo. Istoto ~uvstvo e poprisutno kaj devoj~iwata, otkolku kaj mom~iwata. Istra`uvaweto poka`a deka so zgolemuvaweto na vozrasta, kaj adolescentite ~uvstvoto za prijatnost vo u~ili{te stanuva s$ poretko. Za 90% od u~enicite na 11 godini u~ili{teto e prijatno mesto. Istoto ~uvstvo go imaat 77% od u~enicite na 13 godini, dodeka na 15 godini, 67% od u~enicite ~uvstvuvaat deka u~ili{teto e prijatno. Vo vrska so misleweto na u~enicite za strogosta na

Zdravjeto na mladite i nivniot odnos kon u~ili{teto

U~enicite koi go sakaat u~ili{teto poverojatno e deka:

Silna povrzanost

u~ili{nite pravila, golemiot del od adolescentite (60%) ne se soglasuvaat deka se tretirani strogo na u~ili{te, a 18% se soglasuvaat. Od onie {to ~uvstvuvaat deka se tretirani grubo, najgolem broj se u~enici od 11 godini. Vo Makedonija pove}e mom~iwa (54%) od devoj~iwa (44%) ka`uvaat deka vo u~ili{teto ima strogi pravila, isto kako i vo site drugi zemji vklu~eni vo internacionalnoto istra足`uvawe (Currie et al., 2000). Vo sporedba so u~enicite od drugite zemji, vklu~eni vo internacionalnoto istra`uvawe, u~enicite od Makedonija se na prvoto mesto spored zadovolstvoto od u~ili{teto (Grafikon 3). No, kako i vo site drugite zemji, vklu~eni vo internacionalnoto istra`uvawe, taka i vo Makedonija, so zgolemuvawe na vozrasta se namaluva brojot na u~enici koi go sakaat u~ili{teto (Currie et al., 2000). Povrzanosta na zadovolstvoto od u~ili{teto so nekoi aspekti od `ivotot na mladite e prika`ana vo Tabela 1. O~ekuvano e deka zadovolstvoto od u~ili{teto e povrzano so razli~nite aspekti na u~ili{nata atmosfera, kako {to se: prijatnosta, ~uvstvoto na pripadnost, u~estvoto na u~enicite vo u~ili{niot `ivot. Pokraj toa, se poka`a i deka za足dovolstvoto od u~ili{teto e povrzano i so ~uvstvoto na

41


M

41 21 25 69 68 56

13 godini

59 44 50

Ungarija

46 44

Grcija

41 39 18

SAD

22 12

Finska

18 63

[vajcarija

67 41

Ungarija

48 38

Makedonija

55 55 56 47

40 36

Grcija

38 18

SAD

21 23 20

Norve{ka

34 35

ma{ki

Grafikon 4

34

Norve{ka

59

A

52 52

Makedonija

69

M

53

[vajcarija

51 53

A

45

Ungarija

SAD

69

M

57 54

Makedonija

Finska

62

A

73

Norve{ka

15 godini

11 godini 13 godini 15 godini

42

69

Grcija

U^ESTVO NA U^ENICITE VO U^ILI[TETO U~estvo na u~enicite vo u~ili{teto* zna~i informirano, avtenti~no i samostojno prezemawe akcija, pri {to u~enicite znaat {to pravat i zo{to go pravat toa (Simovska, 1998). So svoite odluki i akcii u~enicite mo`at da vlijaat kako vrz svoite u~ilnici i u~ili{te, taka i po{iroko vrz drugite zaednici (semejstvoto, lokalnata zaednica). Niz vakvoto u~ili{no iskustvo u~enicite ja zajaknuvaat `elbata za promena i gi razvivaat potrebnite ve{tini za da ja napravat taa promena vo svojot `ivoten kontekst koja bi zna~ela i podobruvawe na nivnoto zdravje (Simovska i Unkovska, 1998). Vo u~ilnica, u~estvoto zna~i deka adolescentite mo`at slobodno da gi ka`at svoite mislewa i idei i mo`at da u~estvuvaat

74 71

[vajcarija

11 godini

Decata i nivnata dobrostostojba

sre}a, otsustvoto na utrinska zamorenost, ~uvstvoto na neoptovarenost od u~ili{nite zada~i i pozitivnoto iskustvo od dru`eweto so vrsnicite. Za postarite u~enici od 13-godi{na i 15-godi{na vozrast zadovolstvoto od u~ili{teto e povrzano i so nekoi drugi aspekti, kakvi {to se: ~uvstvoto na sigurnost vo sebe, u~estvoto vo donesuvaweto na u~ili{nite pravila i pozitivnite relacii so nastavnicite.

`enski

U~enici vklu~eni vo donesuvaweto pravila vo u~ili{teto (%)

Finska Grafikon 5

8 12

`enski

ma{ki

U~enici od razli~ni zemji koi u~estvuvaat vo donesuvaweto na u~ili{nite pravila (%)


13 god. @ M

15 god. @ M

gi smetaat u~ili{nite pravila za fer se ~uvstvuvaat kako del od svoeto u~ili{te so zadovolstvo se dru`at so sou~enicite retko se ~uvstvuvaat lo{o ramnopravno u~estvuvaat vo semejstvoto (odmor, izlet) ne se ~uvstvuvaat optovareni od u~ili{nite zada~i se ~uvstvuvaat sre}ni se ~uvstvuvaat sigurni vo sebe

Nema povrzanost

Umerena povrzanost

vo organiziraweto i izborot na sodr`ini na ~asovite. Vo u~ili{te, u~estvoto zna~i vklu~uvawe na u~enicite vo donesuvaweto na u~ili{nite pravila kako za aktivnostite (odmori, ekskurzii, u`inki, slobodni aktivnosti), taka i za pravilata na odnesuvawe koi va`at kako za niv, taka i za nastavnicite. Vklu~uvaweto na u~enicite vo donesuvaweto odluki gi pravi mladite ramnopravni u~esnici vo u~ili{niot `ivot, voedno razvivaj}i gi demokratskite odnosi me|u site ~lenovi na u~ili{nata zaednica. Op{to zemeno, od site ispitani u~enici, 50% smetaat deka se vklu~eni vo donesuvaweto na u~ili{nite pravila, a 27% smetaat deka ne se vklu~eni vo toj proces. Pogolem e brojot na u~enici na 11 i 13 godini koi velat deka se vklu~eni vo procesot na odlu~uvawe vo vrska so u~ili{nite pravila, otkolku u~enicite na 15 godini (Grafikon 4). Pove}e u~enici etni~ki Albanci smetaat deka u~estvuvaat vo u~ili{niot `ivot, otkolku u~enicite etni~ki Makedonci. Kaj u~enicite etni~ki Albanci se zabele`uvaat pogolemi razliki me|u mom~iwata i devoj~iwata, otkolku kaj u~enicite etni~ki Makedonci. Od istiot grafikon se gleda i deka so zgolemuvaweto na vozrasta s$ pomal broj adolescenti se ~uvstvuvaat vklu~eni vo procesite na odlu~uvawe vo u~ili{teto. No, rezultatite od istra`uvaweto, isto taka, poka`aa deka so zgolemuvaweto na vozrasta s$ pomal broj adolescenti smetaat deka pravilata

Silna povrzanost

Aspekti na zdravjeto povrzani so u~estvoto vo donesuvaweto na u~ili{ni pravila

vo u~ili{teto se pravedni. Dodeka 80% od 11-godi{nite u~enici se soglasuvaat deka vo nivnoto u~ili{te ima ferpravila, brojot kaj 13- godi{nite e 70%, a kaj u~enicite na 15 godini opa|a na 65%. Spored rezultatite prika`ani na Grafikon 5, Makedonija zaedno so [vajcarija, Grcija i Ungarija spa|a vo zemjite kade {to ima golem broj adolescenti koi smetaat deka u~estvuvaat vo kreiraweto na u~ili{nite pravila. Mal broj na u~enici od SAD i Finska smetaat deka se vklu~eni vo donesuvaweto na u~ili{nite pravila. Povrzanosta na u~estvoto na u~enicite vo u~ili{niot `ivot so nekoi aspekti na zdravjeto i dobrosostojbata se prika`ani vo Tabela 2. Od nea se gleda deka u~estvoto na u~enicite e povrzano so ~uvstvoto na pripadnost vo u~ili{teto, kako i so ~uvstvoto deka tie pravila se fer. Mom~iwata na 11 godini koi u~estvuvaat vo u~ili{teto poverojatno u~estvuvaat i pri semejnoto odlu~uvawe i retko se ~uvstvuvaat lo{o. Kaj devoj~iwata na 13 godini u~estvoto vo u~ili{teto e povrzano so ~uvstvoto deka ne se optovareni od u~ili{nite zada~i i so ~uvstvuvoto na sre}a. U~enicite na 15 godini koi u~estvuvaat vo donesuvaweto na u~ili{nite pravila, poverojatno, se ~uvstvuvaat sre}ni i retko se ~uvstvuvaat

Zdravjeto na mladite i nivniot odnos kon u~ili{teto

11 god. @ M

U~enicite koi u~estvuvaat vo donesuvaweto pravila poverojatno e deka:

43


13 godini

11 godini

Socijalnite odnosi so vrsnicite, so nastavnicite i so roditelite dobivaat posebno zna~ewe koga se del od u~ili{no iskustvo na adolescentite. Ovie tri socijalni i razvojni sistemi se del od sekoja u~ili{na zaednica. Zdravjeto vo ramkite na u~ili{niot `ivot zna~i i povrzuvawe na site ~lenovi na u~ili{nata zaednica vo gri`ata za sopstvenoto zdravje i za zdravjeto na drugite okolu niv. Poddr{kata {to ja dobivaat mladite od nastavnicite, od vrsnicite i od roditelite e va`na kako za pozitivniot odnos kon u~ili{teto, taka i za zdravjeto i dobrosotojbata na mladite. Poddr{kata od nastavnicite pridonesuva kon zado足 vol足stvoto na u~enicite od u~ili{teto i kon postignuvawe podobar uspeh. Generalnata poddr{ka od nastavnicite, kako, A

84 89

M

76 76

A

83 81

M

69 72

A

70 64

M

72 79

ma{ki

Grafikon 6

`enski

U~enici koi ~ustvuvaat deka nastavnicite gi po~ituvaat kako li~nost (%)

11 godini 13 godini 15 godini

SOCIJALNI RELACII VO U^ILI[TETO

15 godini

Decata i nivnata dobrostostojba 44

lo{o. Mom~iwata na ovaa vozrast, isto taka, poverojatno se ~uvstvuvaat sigurni vo sebe, ne se optovareni od u~ili{nite zada~i i ramnopravno u~estvuvaat vo semejnoto odlu~uvawe. Se zabele`uva deka vozrasta i polot se javuvaat kako va`ni elementi koi ja opredeluvaat povrzanosta na u~estvoto na u~enicite vo u~ili{niot `ivot so drugite aspekti na `ivotot i zdravjeto.

A

81 83

M

A

78 81 74 83

M A

77 75 74 82

M

77 80

ma{ki

Grafikon 7

`enski

U~enici koi se ~uvstvuvaat prifateni od sou~enicite (%)

na primer, po~ituvawe na li~nosta na u~enikot, e va`na za ~uvstvoto na zadovolstvo od u~ili{teto kaj u~enicite, kako aspekt na nivnata dobrosostojba. Konkretnata pomo{ za odredeni u~ili{ni zada~i, ako, na primer, tie imaat problem so nekakva zada~a, pove}e pridonesuva kon podobruvawe na u~ili{niot uspeh na adolescentite. Tri ~etvrtini (75%) od site u~enici vklu~eni vo ova istra`uvawe mislat deka nastavnicite gi po~ituvaat kako li~nost, dodeka 8% ne se ~uvstvuvaat po~ituvani. Vo odnos na vozrasta i etni~kata pripadnost od Grafikon 6 se gleda deka: kaj adolescentite na 11 i 13 godini pogolem broj u~enici etni~ki Albanci se ~uvstvuvaat po~ituvni od svoite nastavnici, dodeka kaj adolescentite na 15 godini pogolem e brojot na u~enici etni~ki Makedonci koi se ~uvstvuvaat po~ituvani od svoite nastavnici. Vo odnos na pomo{ta od nastavnicite za konkretni problemi i zada~i, od u~enicite na 11 godini 89% se soglasuvaat deka mo`at da ja dobijat sekoga{ koga im e potrebna. Od u~enicite na 13 godini 74% mislat deka mo`at da se potprat vrz pomo{ta od nastavnicite, a od 15-godi{nite samo 57%. Dobrite odnosi so sou~enicite i nivnata poddr{ka mo`at da ja zajaknat dobrosotojbata na mladite i da ja reduciraat podlo`nosta na stres* vo u~ili{nata sredina


79 77

11 godini

Makedonija Ungarija

72 72

Grcija

68 71 63 63

Norve{ka SAD

40 41

R. ^e{ka

37 40 87 88

Portugalija 64

13 godini

Makedonija

72 65

Ungarija

59

Norve{ka

58

63 45

Grcija SAD R. ^e{ka

51 39 34 34 32 89 90

Portugalija 63 61

Norve{ka 55

15 godini

Makedonija

69 58

Ungarija

53 45 46

Grcija SAD R. ^e{ka

39 35 30 29

`enski

ma{ki

Grafikon 8 U~enici od razli~ni zemji koi smetaat deka niv­­nite

sou~enici se dobri i podgotveni da pomognat (%)

(Currie et al., 1998). Poradi obrazovniot sistem vo Makedonija, oddelenijata/klasovite vo tekot na obrazovanieto se nepromenlivi. Toa ovozmo`uva formirawe na relativno stabilna vrsni~ka grupa so koja adolescentite sekojdnevno komuniciraat. Vo zemjite kade {to u~ili{tata se organizirani taka {to razli~ni grupi u~enici slu{aat razli~ni predmeti, mladite vo golem broj se gledaat sebesi kako osameni i oddale~eni od svoite kolegi (King et al., 1999). Prifatenosta od sou~enicite ponekoga{ mo`e da zna~i zadovoluvawe na bazi~noto ~uvstvoto na bezbednost vo u~ili{te. Pripadnosta kon grupata sou~enici dava mo`nost za razmena na iskustvata i emotivna poddr{ka. Vo nea adolescentite mo`e da dobijat pomo{ kako za u~ili{nite zada~i, taka i za drugi problemi od nivnoto sekojdnevje. Za vreme na adolescentniot period poddr{kata od vrsni~kata grupa stanuva s$ pova`en faktor vo procesot na osamostojuvaweto na mladite (Currie et al., 1998). Ova istra`uvawe poka`a deka 79% od mladite se ~uv­ stvu­vaat prifateni od svoite sou~enici, dodeka 8% ne se ~uvstvuvaat prifateni. Brojot na u~enici na site vozrasti koi se ~uvstvuvaat prifateni od svoite sou~enici e relativno izedna~en vo odnos na vozrasta, na polot i na etni~kata pripadnost (Grafikon 7.). Vo site zemji vklu~eni vo me|unarodnoto istra`uvawe ne se zabele`ani golemi razliki me|u grupite u~enici zavisno od vozrasta i polot vo odnos na misleweto deka nivnite sou~enici se dobri i podgotveni da pomognat. Stavot na u~enicite od Makedonija za svoite sou~enici, sporedeno so nekoi zemji od me|unarodnata studija od 1998 god. se gleda od Grafikonot 8. Makedonija zaedno so Por­tugalija, se edni od zemjite kade {to ima najmnogu u~enici koi smetaat deka nivnite kolegi se dobri, za razlika od SAD i ^e{kata Republika vo koi najmal broj u~enici go imaat ova mislewe za svoite kolegi (Currie et al., 2000). Poddr{kata od roditelite koja mladite ja dobivaat e va`na za nivnoto prisposobuvawe kon u~ili{teto i kon u~ili{nite postignuvawa (King et al., 1999). Dobrata komunikacija na nivnite deca so u~ili{teto im ovozmo`uva na roditelite tie vo sekoe vreme da mo`at da razgovaraat so nastavnicite. Takvata komunikacija zna~i preduslov za vklu~uvawe na roditelite vo procesite na odlu~uvawe vo u~ili{teto. Vklu~enosta na roditelite vo u~ili{niot `ivot pridonesuva za pozitivniot odnos na u~enicite kon u~ili{teto (King et al., 1999).

Zdravjeto na mladite i nivniot odnos kon u~ili{teto

86 87

Portugalija

45


64 60 57

71 70 56 52 83

A M

77 55 49

ma{ki

Grafikon 9

46

`enski

U~enici, ~ii roditeli doa|aat na u~ili{te da razgovaraat so nastavnicite (%)

Istra`uvaweto vo Makedonija poka`a deka 60% od mladite smetaat deka nivnite roditelite ~esto doa|aat vo u~ili{te za da razgovaraat so nastavnicite, dodeka 21% od mladite tvrdat deka nivnite roditeli toa go pravat retko. Na site tri vozrasti, roditelite na u~enicite etni~ki Albanci po~esto se podgotveni da odat na razgovor so na足stav足nicite (Grafikon 9.).

11 godini

A

13 godini

M

15 godini

11 godini 13 godini 15 godini

Decata i nivnata dobrostostojba

A

M

Istra`uvaweto za toa {to pridonesuva za podobro u~ili{no postignuvawe kaj mladite od Norve{ka, Finska, Latvija i Slova~ka poka`uva deka toa se: zadovolstvoto od u~ili{teto, dobrite odnosi so sou~enicite i realnite o~ekuvawa na nastavnicite (Samdal, 1998). Spored ova istra`uvawe, 49% od u~enicite za sebe mislat deka se dosta dobri vo izvr{uvaweto na u~ili{nite obvrski, dodeka za dobri se smetaat 39%, za prose~ni 11%, a za potprose~ni samo 1% od u~enicite. Istra`uvaweto, isto taka, poka`a deka u~enicite na 11 i 13 godini po~esto smetaat deka se dosta dobri vo u~ili{te, otkolku u~enicite na 15-godi{na vozrast (Grafikon 10). Se zabele`uva deka devoj~iwata po~esto se ~uvstvuvaat uspe{ni vo izvr{uvaweto na u~ili{nite zada~i, otkolku ma{kite. Ovaa tendencija na polovite razliki vo uspe{nosta vo u~ili{te e prisutna i

74

67 48

M

52

58

A M A M

76 35 49 37 58 41 43

ma{ki

U^ILI[EN USPEH Grafikon 10

Edna od konkretnite zada~i na u~ili{teto e procenkata na u~ili{nite postignuvawa na sekoj u~enik. Ocenuvaweto na uspe{nosta na u~enicite vo izvr{uvaweto na u~ili{nite zada~i mo`e da bide razli~no, so ocenki ili opisno. No, ocenuvaweto vo sekoj slu~aj podrazbira odredeni standardi i barawa {to u~enicite treba da gi zadovolat za da mo`e da se ka`e deka se uspe{ni vo u~ili{te. Za nekoi u~enici zadovoluvaweto na tie barawa zna~i vlo`uvawe na golem napor, {to, pak, predizvikuva ~uvstvoto na optovarenost od u~ili{teto.

72

A

`enski

U~enici koi imaat dosta dobri u~ili{ni postignuvawa (%)

kaj mladite od site drugi zemji vklu~eni vo internacionalnoto istra`uvawe od 1998 godina (Currie et al., 2000). Me|unarodnoto istra`uvawe od 1998 godina poka`uva deka vo zemjite {to se vklu~eni vo nego ima golemi razliki vo brojot na u~enicite koi smetaat deka se dosta dobri vo u~ili{nite postignuvawa (Grafikon 11.).


11 godini

45 35

Kanada

21 34

SAD

30 20 20

Norve{ka

17

Ungarija

11 4 4 56

Makedonija

41 32

13 godini

Grcija

22

SAD

23

27

Kanada

19 17

Ungarija

11 10 9

Norve{ka Germanija

3 3 46

Makedonija

40 23

15 godini

SAD

16

Kanada

22 19

Grcija

21 19 12 13

Norve{ka Ungarija Germanija

30

8 6 3 4

`enski

Grafikon 11

ma{ki

U~enici od razli~ni zemji koi imaat dosta dobri u~ili{ni postignuvawa (%)

Zdravjeto na mladite i nivniot odnos kon u~ili{teto

51

Grcija

Germanija

Od site zemji, najgolem broj u~enici od Makedonija na site vozrasti velat deka se dosta dobri vo izvr{uvaweto na u~ili{nite zada~i. Vo nekoi zemji, kako Germanija i Avstrija, kade {to u~enicite poa|aat na u~ili{te na pomala vozrast, a natamo{noto obrazovanie e specijalizirano, mnogu mal broj na u~enici se gledaat sebesi kako uspe{ni (King et al., 1999). Nekoi aspekti na zdravjeto i dobrosostojbata koi se povrzani so u~ili{niot uspeh se prika`ani vo Tabela 3. Devoj~iwata na 11 godini koi se uspe{ni vo u~ili{te poverojatno deka se sre}ni, ne se nervozni i zamoreni nautro, dobro komuniciraat so roditelite i od niv dobivaat pomo{ za u~ili{nite zada~i, dodeka kaj devoj~iwata od 13 godini u~ili{niot uspeh e povrzan i so o~ekuvawata od roditelite i nastavnicite, kako i so ~uvstvoto deka nivnite nastavnici gi po~ituvaat. Devoj~iwata od 15 godini koi se uspe{ni vo izvr{uvaweto na u~ili{nite obvrski, verojatno, go sakaat u~ili{teto i se ~uvstvuvaat kako del od nego, ne se optovareni od zada~ite, se dru`at so svoite vrsnici, se ~uvstvuvaat po~ituvani od svoite nastavnici i dobivaat pomo{ od svoite roditeli koga imaat problem na u~ili{te. Kaj niv, uspe{nosta vo u~ili{te e povrzana i so ~uvstvoto na zdravje i sre}a, kako i so otsustvo na nervoza i utrinska zamorenost. Mom~iwata na 11 godini koi imaat dobar u~ili{ten uspeh poverojatno deka go sakaat u~ili{teto, se ~uvstvuvaat zdravi i smetaat deka o~ekuvawata na nivnite roditeli i na nastavnicite vo vrska so u~ili{teto se golemi. Mom~iwata na 13 godini koi imaat dobar u~ili{ten uspeh, isto taka, smetaat deka o~ekuvawata na nivnite roditeli i nastavnici vo vrska so u~ili{teto se golemi, a se ~uvstvuvaat i deka se po~ituvani od svoite nastavnici. Mom~iwata na 15 godini koi se uspe{ni vo izvr{uvaweto na u~ili{nite obvrski poverojatno deka se ~uvstvuvaat zdravi i kaj niv uspe{nosta e povrzana so ~uvstvuvoto na pripadnost kon u~ili{teto, so po~itta od nastavnicite i so pomo{ta od roditelite. Vo odnos na povrzanosta na u~ili{niot uspeh so drugite aspekti na `ivotot i zdravjeto na mladite, istra`uvaweto poka`a deka vozrasta i polot se va`ni karakteristiki koi vlijaat vrz seto ona so {to se povrzuva u~ili{niot uspeh (vidi Tabela 3).

56 55

Makedonija

47


Decata i nivnata dobrostostojba

U~enicite koi se uspe{ni vo u~ili{te poverojatno e deka:

11 god. @ M

13 god. @ M

15 god. @ M

go sakaat u~ili{teto se ~uvstvuvaat zdravi se ~uvtvuvaat sre}ni ne se ~uvstvuvaat nervozni ne ~uvstvuvaat utrinska zamorenost ~uvstvuvaat deka mu pripa|aat na svoeto u~ili{te se ~uvstvuvaat po~ituvani od nastavnicite so zadovolstvo se dru`at so sou~enicite dobivaat pomo{ od roditelite

Aspekti na zdravjeto povrzani so u~ili{niot uspeh

lesno zboruvaat so tatko im lesno zboruvaat so majka im

Nema povrzanost

Umerena povrzanost

O^EKUVAWATA NA RODITELITE I NA NASTAVNICITE

48

Pretpostavkata deka dobrite ocenki od u~ili{teto sozdavaat podobra mo`nost za idnoto obrazovanie, zapi足{uvawe vo sredno u~ili{te ili na fakultet, e del od socijalnata realnost. Zatoa u~ili{niot uspeh e va`en ne samo za u~enicite, tuku i za nivnite roditeli i nastavnici. O~ekuvawata na roditelite i na nastavnicite vo vrska so u~ili{niot uspeh mo`e da bidat seriozen izvor na stres za mladite, dokolku se pogolemi od ona {to u~enikot navistina mo`e da go postigne. Mladite koi ne gi zadovoluvaat o~ekuvawata na roditelite/ nastavnicite, da postignat visoki ocenki, se podlo`eni na zna~itelen emotiven i psiholo{ki stres (King et al., 1996). Vakviot stres pridonesuva za pojava na glavobolki, nesonica, kako i za izolacija kaj mladite (King et al, 1999). Stresot i napnatosta {to gi do`ivuvaat mladite poradi visokite o~ekuvawa na nivnite roditeli, isto taka, imaat negativen

Silna povrzanost

efekt vrz odnosot roditel - dete vo periodot na adolescencijata (King et al., 1996) . Spored me|unarodnoto istra`uvawe, vo pove}eto zemji kako da ima nadopolnuvawe vo o~ekuvawata od roditelite i od nastavnicite. Ako o~ekuvawata od roditelite se visoki, o~ekuvawata od nastvanicite se poniski i obratno. Isklu~ok od ova se SAD, Izrael i Grenland kade {to o~ekuvawata i od roditelite i od nastavnicite se relativno ednakvi (Currie et al., 2000). Istra`uvaweto vo Makedonija poka`a deka 75% od u~enicite mislat deka roditelite o~ekuvaat premnogu od niv, dodeka 12% ne se soglasuvaat so toa. Vo odnos na o~ekuvawata od nastavnicite, 67% od mladite smetaat deka se previsoki, a 10% od mladite ne se soglasuvaat deka o~ekuvawata na nastavnicite se golemi. Spored istra`uvaweto, stavot na makedonskite u~enici e deka o~ekuvawata vo vrska so u~ili{teto, i od roditelite i od nastavnicite, se relativno ednakvi i dosta visoki. Podetaqna slika za toa {to mislat u~enicite od Makedonija za o~ekuvawata na nivnite roditeli i nastavnici vo vrska so u~ili{teto mo`e da se dobie od Grafikon 12 i Grafikon 13.


A 84

M

74

91 95

A 70

M

64 94 95

A

OPTOVARENOST OD U^ILI[TETO

64

M

56

ma{ki

Grafikon 12

u~ili{nite obvrski. - Brojot na u~enici etni~ki Albanici koi smetaat deka nastavnicite i roditelite o~ekuvaat premnogu od niv e relativno ednakov kaj site tri vozrasni grupi. Ne se zabele`uvaat golemi razliki me|u devoj~iwata i mom~iwata osven kaj 13godi{nite u~enici, etni~ki Albanici. - Brojot na u~enici etni~ki Makedonci koi smetaat deka o~ekuvawata na nastavnicite i roditelite se golemi opa|a so zgolemuvaweto na vozrasta. Kaj site tri vozrasti, mom~iwata po~esto od devoj~iwata, vo pogolem broj ~uvstvuvaat deka roditelite i nastavnicite o~ekuvat premnogu od niv.

`enski

U~enici koi mislat deka nivnite roditeli o~ekuvaat premnogu (%)

Od Grafikonot 12 i od Grafikonot 13 mo`e da se zabele`at nekolku tendencii koi poka`uvaat deka: - Pogolem e brojot na u~enici etni~ki Albanici od brojot na u~enici etni~ki Makedonci koi smetaat deka nivnite roditeli i nastavnici o~ekuvaat premnogu od niv vo vrska so

Zdravjeto na mladite i nivniot odnos kon u~ili{teto

11 godini 13 godini 15 godini

99 97

Vo vrska so optovarenosta od u~ili{teto istra`uvaweto vo Makedonija poka`a deka 13% od u~enicite se ~uvstvuvaat mnogu optovareni od u~ili{nite zada~i, a 25% voop{to ne se ~uvstvuvaat optovareni. Od u~ili{nite obvrski najop足 tovareni se ~uvstvuvaat 15-godi{nite u~enici, bidej}i kako se zgolemuva vozrasta, taka se zgolemuva i brojot na u~enici koi se ~ustvuvaat pod pritisok od u~ili{nite zada~i (Grafikon 14). Kaj 11-godi{nite u~enici pogolem broj mom~iwa od

M

83 74

A

83 95 63

M

60

A M

87 87 47 39

ma{ki

Grafikon 13

11 godini

99 95

13 godini

A

15 godini

15 godini

13 godini

11 godini

49

A M

32 23

A

42 36

M

36 38

A M

64 65 55 66

ma{ki

`enski

U~enici koi mislat deka nivnite nastavnici o~ekuvaat premnogu (%)

55 23

Grafikon 14

`enski

U~enici optovareni od u~ili{nite zada~i (%)


11 godini

Decata i nivnata dobrostostojba

15 15

Grenland 5

Makedonija

14

Norve{ka

4

Grcija

3

Ungarija Rusija

6 6 2 5 1 1 25 20

13 godini

SAD Grenland

13 13

Grcija

13 11 8 7

Makedonija

6 5

Ungarija Norve{ka Rusija

50

4 5 0 1 31 27

SAD

26

15 godini

Makedonija

16 15 14

Grcija Grenland

9

Norve{ka

8

11 6 5 5

Ungarija Rusija

devoj~iwa se ~uvstvuvaat optovareni od u~ili{teto, dodeka kaj 13-godi{nite u~enici nema golema razlika me|u mom~iwata i devoj~iwata. Me|u 15-godi{nite etni~ki Albanci nema polovi razliki vo brojot na u~enici koi izjavuvaat deka imaat premnogu obvrski na u~ili{te, dodeka kaj 15-godi{nite etni~ki Makedonci pogolem e brojot na devoj~iwa od mom~iwa koi se ~uvstvuvaat optovareni od u~ili{nite zada~i. Generalno zemeno vo site zemji vklu~eni vo me|unarodnoto istra`uvawe nema golem broj na u~enici koi se ~uvstvuvaat optovareni od u~ili{nite obvrski (Currie et al., 2000). Isto taka, kaj site zemji (osven Grenland) vklu~eni vo in足ter足na足 cionalnoto istra`uvawe, so zgolemuvaweto na vozrasta se zgo足lemuva i brojot na u~enici optovareni so u~ili{nite zada~i (Currie et al., 2000). Ovaa tendencija se poka`a i kaj u~enicite od Makedonija (Grafikon 15). Eden del od aspektite na zdravjeto i na `ivotnite stilovi na mladite povrzani so ~uvstvoto na optovarenost od u~ili{teto se prika`ani vo Tabela 4. Od nea mo`e da se vidi deka u~enicite koi ne se optovareni od u~ili{nite obvrski poverojatno deka se: sre}ni, a retko se lo{o raspolo`eni, nervozni i zamoreni nautro. Isto taka, tie poverojatno go sakaat u~ili{teto i ~uvstvuvaat deka mu pripa|aat, dobivaat pomo{ od nastavnicite i se prifateni od sou~enicite. Za devoj~iwata od site vozrasti neoptovarenosta od u~ili{nite zada~i e povrzana so ~uvstvoto na zdravje i sigurnost vo sebe, kako i so dobrata komunikacija so roditelite. I ovde se zabele`uva deka vozrasta i polot se javuvaat kako va`ni faktori koi vlijaat vrz toa koi aspekti na zdravjeto se povrzuvaat so optovarenosta od u~ili{teto, isto kako i za u~estvoto vo donesuvaweto na u~ili{nite pravila i u~ili{niot uspeh, dodeka nivnoto vlijanie e pomalo kaj zadovolstvoto od u~ili{teto.

16 17

SAD

1 1

`enski

ma{ki

Grafikon 15 U~enici od razli~ni zemji koi se ~uvstvuvaat

mnogu optovareni od u~ili{teto (%)


11 god. @ M

13 god. @ M

15 god. @ M

go sakaat u~ili{teto se ~uvstvuvaat zdravi se ~uvstvuvaat sre}ni retko se ~uvstvuvaat lo{o raspolo`eni retko se ~uvstvuvaat nervozni retko ~ustvuvaat utrinska zamorenost ~ustvuvaat deka mu pripa|aat na svoeto u~ili{te dobivaat pomo{ od nastavnicite koga im treba

Aspekti na zdravjeto povrzani so optovarenost od u~ili{nite zada~i

prifateni se od sou~enicite

Zdravjeto na mladite i nivniot odnos kon u~ili{teto

U~enicite koi ne se optovareni od u~ili{teto poverojatno e deka:

lesno zboruvaat so tatko im lesno zboruvaat so majka im se ~uvstvuvaat sigurni vo sebe

Nema povrzanost

Umerena povrzanost

Silna povrzanost

DISKUSIJA

M

ladite vo u~ili{te minuvaat golem del od svoeto vreme. Toa e mesto kade {to mladite ne samo {to u~at, tuku i se socijaliziraat i go gradat svojot `ivoten stil. Dali nivniot izbor i odluka }e bidat zdravite na~ini na odnesuvawe ne zavisi samo od toa dali vo u~ili{te }e gi dobijat neophodnite znaewa za toa {to e zdravo, a {to ne. Nivniot izbor za zdrav `ivoten stil }e bide pocvrst dokolku na mladite im se dozvoli toa, pred s$, da bide nivna li~na i samostojno donesena odluka. Ako znaeme deka SZO go definira zdravjeto kako “sostojba na celosna: fizi~ka, psihi~ka i socijalna dobrosostojba, a ne otsustvo na bolest� ima mnogu na~ini na koi u~ili{teto se povrzuva i pridonesuva kon zdravjeto. Toa e baza na informacii za toa {to e zdravo, a {to ne. No, toa e i baza na me|u~ove~ki odnosi (nastavnici, u~enici, roditeli i site

drugi ~lenovi na u~ili{nata zaednica) koja, ako se razviva vrz principite na ramnopravnost i sloboda, pridonesuva kon socijalnata i psihi~kata dobrosotojba ne samo na u~enikot, tuku i na sekoj ~len od u~ili{nata zaednica. So aktiviraweto i so vklu~uvaweto na u~enicite, nastavnicite i na roditelite vo u~ili{niot `ivot se ovozmo`uva kompleksno, no efikasno realizirawe na akcii koi zna~at ne samo gri`a za sebesi i za sopstvenoto zdravje, tuku i gri`a za zdravjeto vo po{iroka smisla: kako za drugite individualni ~lenovi na u~ili{nata zaednica, taka i za samata u~ili{na sredina vo celina. Vo u~ili{en kontekst, gri`ata na u~enicite za svoeto zdravje zna~i ne samo ~uvstvo na prijatnost i sre}a povrzani so u~ili{niot `ivot, tuku i vklu~enost vo donesuvaweto odluki povrzani so nego, preku slobodno izrazuvawe na nivnite mislewa, stavovi i idei. Faktot deka vo donesuvaweto na tie

51


Decata i nivnata dobrostostojba 52

odluki u~estvuvale samite tie, kako i ~uvstvoto na sloboda deka odlukite mo`at da se izmenat dokolku u~enicite pove}e ne gi smetaat za adekvatni, pridonesuvaat mladite tie odluki da gi smetaat za bliski, pravedni i vo pogolema mera da gi po~ituvaat. Vo odnos na pra{aweto za vklu~enosta na u~enicite i na roditelite vo u~ili{niot `ivot, 50% od ispitanite adolescenti od Makedonija smetaat deka se vklu~eni vo odlu~uvaweto vo vrska so u~ili{niite pravila, dodeka 60% od niv mislat deka nivnite roditeli se podgotveni da komuniciraat so nivnoto u~ili{te. Istra`uvaweto poka`a deka u~enicite etni~ki Albanci vo pogolem broj od u~enicite etni~ki Makedonci smetaat deka u~estvuvaat vo u~ili{teto. No, i kaj dvete grupi se javuva tendencija pogolem broj “pomali u~enici” (11 i 13 godini) vo odnos na “postari u~enici” (15 godini) da go imaat stavot deka se vklu~eni vo u~ili{teto. Zo{to 15-godi{nite adolescenti poretko go imaat stavot deka u~estvuvaat vo u~ili{teto? Dali nivnite o~ekuvawa za u~estvoto vo u~ili{teto se “povisoki” od onie na pomalite ili mo`ebi samo “porealni”, bidej}i imaat pove}e iskustvo i informacii t.e. pogolema svesnost za toa {to, vsu{nost, zna~i vklu~enosta vo u~ili{teto - ne samo pasivna ocenka na postojnite uslovi vo u~ili{teto, tuku i aktiven odnos kon tie uslovi, kako i procena na mo`nosta za prezemawe akcii za nivno podobruvawe. U~estvoto vo u~ili{niot `ivot, na primer, ne e samo prisustvo na tribini za SIDA koi ve}e odnapred gi isplanirale vozrasnite - nastavnici i, mo`ebi, roditeli. Vklu~enosta na u~enicite zna~i odlukata da se napravi tribinata, sodr`inite, na~inot organizacijata itn. da bidat rezultat od misleweto i anga`manot na site u~enici od u~ili{teto. Avtenti~noto u~estvo pretpostavuva sloboda na izrazuvawe i sloboda na izbor koja }e dovede do pravewe na li~en izbor, a toa zna~i zdravje. Me|utoa, osnovna pretpostavka za sevo ova e dobrata informiranost na u~enicite za toa {to navistina zna~i zdravjeto. Sporedbata so drugite zemji vo koi se sproveduva studijata, poka`uva deka Makedonija e edna od zemjite vo koi najgolem broj u~enici smetaat deka se vklu~eni vo sozdavaweto na u~ili{nite pravila. Vo zemjite kade {to e golem brojot na u~enicite koi smetaat deka se vklu~eni vo u~ili{niot `ivot, ili s$ u{te postoi proces na razvoj na demokratijata (kako Ungarija i Makedonija), ili pak i pokraj demokratskiot dr`aven sistem postoi relativno tradicionalen sistem na obrazovanie, kakov {to e slu~ajot so [vajcarija. Dodeka, pak,

zemjite kako SAD i Finska kade {to ima pomal broj na u~enici koi smetaat deka u~estvuvaat vo u~ili{teto se, vsu{nost, zemji so pove}edecenisko razvivana demokratija vo site oblasti na `iveeweto. Mo`ebi, rezultatite od istra`uvaweto uka`uvaat i na pogolemata svesnost za pravoto na sloboda i pravoto na li~en izbor kaj mladite od zemjite so po­ve­}e­deceniska demokratija, koi kako rezultat na taa svoja svesnost smetaat deka ne se dovolno vklu~eni vo donesuvaweto odluki povrzani so u~ili{niot `ivot. Razvojot na demokratijata, koj voedno zna~i i razvoj na svesnosta za sopsvenite prava i slobodi, mo`ebi mo`e da se ostvaruva na dva na~ina. Od op{toto kon poedine~noto t.e. demokratskoto dr`avno ureduvawe voedno da obezbeduva i demokratija vo preos­tanatite oblasti na `iveewe, od koi eden del e u~ili{niot `ivot. Ili, pak, od poedine~noto kon op{toto t.e. razvivawe i praktikuvawe na avtenti~noto u~estvo na mladite vo u~ili{teto {to voedno pridonesuva i kon razvivawe na svesnosta kaj mladite za demokratijata, voop{to, i kon praktikuvawe na na~inite na odnesuvawe koi zna~at zdrav `ivoten stil. Zadovolstvoto od u~ili{teto mo`e da se razgleduva kako zadovolstvo od aspekt na nastavnite sodr`ini ili kako zadovolstvo od u~ili{teto kako sredina za u~ewe koja se sporeduva so rabotnata sredina na vozrasnite. Vo ova istra`uvawe pra{aweto se odnesuva na vtoriot aspekt i istovremeno go postavuva pra{aweto kako u~ili{teto kako rabotna sredina za mladite e povrzano so nivnoto zdravje i dobrosotojba. Zadovolstvoto od u~ili{teto se smeta za eden aspekt na op{tata dobrosostojba i istra`uvaweto poka`a deka najgolemiot del (72%) od mladite od Makedonija pozitivno ja procenile u~ili{nata sredina i toa go izrazile niz pozitivniot stav - deka mnogu go sakaat. Isto taka, se poka`a deka pogolemiot del od adolescentite imaat pozitiven odnos kon u~ili{nata atmosfera, dobri socijalnite relacii so nastavnicite i so vrsnicite. Vo odnos na pra{aweto za zadovolstvoto od u~ili{teto se pojavija golemi razliki me|u mladite etni~ki Albanci i mladite etni~ki Makedonci. Dodeka brojot na u~enicite etni~ki Albanci koi se zadovolni od u~ili{teto na site vozrasti e vo rasponot od 85% do 100%, kaj u~enicite etni~ki Makedonci toj broj drasti~no opa|a od 87% kaj 11-godi{nite na 43% kaj 15-godi{nite. Se postavuvaat nekoi pra{awa vo vrska so ovie rezultati. Prvo: -Kako u~enicite od Makedonija se na prvo mesto po brojnosta na onie {to izjavile deka mnogu go sakaat u~ili{teto vo odnos na u~enicite od site drugi zemji vklu~eni vo


KORISTENA LITERATURA Currie, C. et al. (Eds.). (1998). Health Behaviour in School-Aged Children, Research Protocol for the 1997-98 Survey. Copenhagen: World Health Organization. Currie, C. et al. (Eds.). (2000). Health and Health Behaviour among Young People. Copenhagen: World Health Organization. King, A. et al. (Eds.). (1996). The Health of Youth, A Cross-National Survey. Copenhagen: World Health Organization. King, A.J.C., et al. (1999). Trends in the Health of Canadian Youth. Ottawa: Health Canada. Samdal, O. (1998). The school environment as a risk or resource for students’ health-related behaviours and subjective well-being. Norway: University of Bergen.

Zdravjeto na mladite i nivniot odnos kon u~ili{teto

me|unarodnoto istar`uvawe?, - i vtoro: - Od kade taa razlika me|u mladite etni~ki Albanci i mladite etni~ki Makedonci, koga e poznato deka skoro site u~ili{ta vo Makedonija nudat ednakvi uslovi? Eden od mo`nite odgovori e pretpostavkata deka dobienite odgovori od u~enicite se socijalno posakuvani odgovori, kako rezultat na faktot deka istra`uvaweto be{e realizirano vo u~ili{nata sredina (oddelenija i klasovi), na koja se odnesuva i samoto pra{awe. No, mo`ebi odgovorot le`i vo na~inot na koj mladite, pred s$, go gledaat u~ili{teto. Mo`ebi za niv toa ne e samo mesto za u~ewe i “vospituvawe�, tuku i mesto kade {to sekojdnevno komuniciraat so vrsnicite, za koi se znae deka se mnogu va`ni za periodot na adolescencijata. Socijalniot aspekt na u~ili{teto koj se odnesuva na vrsnicite e dosta razvien vo na{ite u~ili{ta, so samiot fakt {to oddelenijata/klasovite pretstavuvaat stabilni vrsni~ki grupi koi ne se menuvaat vo tekot na obrazovanieto. Od druga strana, va`nosta na u~ili{teto za mladite od Makedonija mo`e da se vidi i od rezultatite od edno drugo istra`uvawe napraveno vo periodot na begalskata kriza vo Makedonija (1999 godina) vo pove}e u~ili{ta od Skopje, Tetovo, Gostivar i Kumanovo kaj u~enici etni~ki Albanci i u~enici etni~ki Makedonci. Ova istra`uvawe be{e napraveno so cel da se otkrie {to vo toj period najmnogu gi zagri`uva mladite od Makedonija i da gi istra`i na~inite na koi mladite se spravuvaat so tie gri`i. Se poka`a deka i vo toj krizen period 48% od odgovorite na ispitanite adolescenti se odnesuvaa na gri`i vo vrska so u~ili{teto ({koluvaweto, ocenkite, zapi{uvaweto vo sredno u~ili{te), a 47.5% od odgovorite kako se spravuvaat so tie gri`i (bidej}i ima{e i zagri`enost za vojnata vo Jugoslavija, za sostojbata so begalcite itn.) bea so pove}e u~ewe i zalagawe za podobar uspeh. Mo`ebi u~ili{teto, vo edno vreme i mesto na `iveewe kade {to kontinuirano ima prisustvo na pogolemi ili pomali krizi, za adolescentite pretstavuva sredina koja e predvidliva i stabilna, sredina koja za niv e mnogu va`na. Tokmu poradi toa so gradewe na zdrava u~ili{na sredina mo`e mnogu da se priedonese kon zdravjeto na mladite i ako toa se gradi spored sovremenite principi na definirawe na zdravjeto, mo`e da se pridonese i za zdravjeto na po{irokata zaednica.

Simovska, V. (ur.). (1998). Evropska mre`a na u~ili{ta {to go unapreduvaat zdravjeto vo Makedonija, Konceptualna osnova. Skopje: Skenpoint. Simovska, V., i Unkovska, L. ]. (ur.). (1997). [to e toa u~ili{te {to go unapreduva zdravjeto. Skopje: Skenpoint Simovska, V., i Unkovska, L. ]. (ur.). (1998). Obrazovanie za demokratija so demokratija. Skopje: Skenpoint.

53


MLADITE I “RIZI^NOTO ODNESUVAWE”

PRI^INA I(LI) POSLEDICA Ana \ori} Lina ]ostarova - Unkovska Katerina Naumova

“Rizi~noto odnesuvawe” na mladite povrzano so zdravjeto, vo ovoj tekst se razgleduva preku konceptite na rizik i otpornost, kako del od holisti~kiot priod kon zdravjeto. Tekstot kriti~ki go diskutira tradicionalniot priod kon adolescencijata kako period na “nepromisleni” izbori i odnesuvawa, koi ~esto se tretiraat ednostrano i isklu~ivo kako zakana po zdravjeto. Rezultatite od istra`uvaweto vo Makedonija poka`uvaat tendencija na zgolemuvawe so vozrasta, na brojot na adolescenti koi probale tutun/alkohol, koi pu{at ili se opijanile. So vozrasta se namaluvaat i razlikite pome|u polovite vo odnos na ovie odnesuvawa. Najgolemi se razlikite pome|u etni~kite grupi: mladite etni~ki Albanci pove}e eksperi-

mentiraat i pu{at tutun vo sporedba so mladite Makedonci, koi za razlika od niv pove}e ekspe­rimentiraat so alkoholot i se opivaat. Vo sporedba so drugite zemji od Evropa i Amerika, Makedonija ima ponizok procent na mladi koi pu{at i koi se opijanile, {to kako podatok treba da se zeme so pretpazlivost. Podatocite za maltretiraweto me|u u~enicite vo Makedonskite u~ili{ta poka`uvaat deka decata od pomala vozrast po~esto se maltretirani ili u~estvuvaat vo maltretirawe, otkolku decata na 15-godi{na vozrast. U~enicite koi bile maltretirani, mnogu po~esto u~estvuvale vo maltretirawe na drugi u~enici, od decata koi nemale takvi iskustva. Zna~ajna e i povrzanosta so ~uvstvata na osamenost, neprifatenost i nervoza kaj decata koi bile maltretirani.


Mladite i “rizi~noto odnesuvawe”, pri~ina i(li) posledica

R

izi~noto odnesuvawe naj~esto se vrzuva za onie naviki koi aktuelno ili potencijalno ja namaluvaat otpornosta na ~ovekot, izlo`uvaj}i go na rizici od razni vidovi zaboluvawa, pa duri i na prestanuvawe na `ivotot. Sepak, za da se definira odnesuvaweto kako rizi~no mo­ra da se zemat predvid pove}e faktori na vlijanija, me|u koi ednakvo va`ni se personalnite, socijalnite, no i sredinskite i ekonomskite uslovi na `iveewe. Ni{to pomalku zna~ajni ne se i aktuelniot status na poedinecot, in­formiranosta, negovite mo`nosti da izbira, i kontrolata {to ja ima vrz sopstveniot `ivot i odnesuvawe. Poznavaweto na kulturata i na tradicijata, kako i odnosot na ~ovekot kon sebe si i drugite, se isto taka va`ni za razbiraweto na ~ovekoviot stil na `iveewe. Koga se vo pra{awe mladite, me|u rizi~nite odnesuvawa po~esto se spomenuvaat zloupotrebata na alkoholot*, eks­pe­ rimentiraweto so drogi ili pu{eweto i seksualnoto od­ne­su­ vawe, na primer, otkolku nezdravata ishrana ili otsustvoto na fizi~ka aktivnost. Naj~esto, toa se dol`i na lo{ite dol­ goro~ni prognozi od takvoto odnesuvawe vo mladosta, no i na voznemirenosta i nemo}ta na vozrasnite brzo i efikasno da se spravat so ovie pojavi. Tokmu zatoa koga se vo pra{awe mla­dite - informiranosta, svesta za sebe, kako i poleto na niv­ni­te slobodi i odlu~uvawa, moraat da se definiraat kako referentna ramka za razbirawe na site oblici na “rizi~ni” odnesuvawa i nivnite posledici po zdravjeto na mladite. Istra`uvawata na “rizi~nite odnesuvawa” vo adoles­cen­ cijata poka`uvaat deka se tie neizbe`niot, zna~aen del od periodot na razvojot i rasteweto. Delumno, toa se objasnuva so urgentnata potreba na mladite za samodoka`uvawe, eksperimentirawe i isprobuvawe na novi ulogi i odnesuvawa (KaporStanulovi}, 1988), ili naprotiv, so nivnata, isto taka, nenadejna potreba za povlekuvawe i izolacija, ili preo­set­li­vosta i buntovni{tvoto kako reakcii na barawata i pri­tisocite od sredinata. Vozrasnite, pak, nesigurni i upla{eni od brzite promeni kaj svoite decata, naj~esto se za{tituvaat so izbrzani i generalizirani procenki za odnesuvaweto na mladite kako nestabilno ili rizi~no, samo zatoa {to izleguva od ramkite

na voobi~aenoto ili ”poslu{no” odnesuvawe, koe ni samite dokraj ne umeat da go definiraat. U{te pone­kri­ti~no, kako del od izneverenite o~ekuvawa, se tolkuva vrsni~kata grupa na mladite, videna kako faktor na silen socijalen pritisok i zakana za adolescentot, samo poradi negovata, isto taka, silna razvojna potreba da bide prifaten i da i pripa|a na svojata grupa. Pritoa, se previduva ulogata {to ja imaat grupata vrsnici kako klu~en agens na so­ci­ja­lizacijata na deteto - na negoviot pat kon avtonomija. Vo is­tiot kontekst sosema neopravdano }e se zapostavat i trajnite vlijanija na: semejstvoto i u~ili{teto, preku standardite i kulturata na `iveewe, a osobeno preku odnosot i o~ekuvawata {to gi imaat vozrasnite kon decata. Obiduvaj}i se da go pojasni poimot rizik, poznatiot psi­ holog Garmezi (Garmezy,1994), }e go upotrebi za da ozna~i `i­votni okolnosti, nastani ili do`ivuvawa koi, kako posledica, mo`at da predizvikaat te{kotii ili da go spre~at uspe{noto funkcionirawe na ~ovekot. So toa golem broj faktori od socijalna, personalna ili sredinska priroda mo`at da bidat vo zadninata, direktno vlijaej}i vrz zgolemuvaweto na rizikot. Sepak, za celosno razbirawe na faktorite povrzani so rizi~noto odnesuvawe i nivnoto vlijanie vrz zdravjeto neophodno e poznavaweto i na t.n. protektivni faktori, ili mehanizmi na otpornost koi ja menuvaat celata slika po mo`nite ishodi od pre`iveanite rizi~ni iskustva. Meha­ ni­z­mite na otpornost dejstvuvaat kompleksno odr`uvaj}i ja funkcionalnosta na ~ovekovoto odnesuvawe vo nenadejni ili kriti~ni momenti od `ivotot, podgotvuvaj}i go da se spravi so dadenata situacija i da ja vidi kako sostaven del od ne­go­voto `ivotno iskustvo. Me|u za{titnite faktori i me­ha­niz­mite na otpornost, koi postojano dejstvuvaat mo`at da se zabe­le`at personalnite karakteristiki i socijalnite uslovi, sli~ni kako i kaj faktorite na rizik. Me|u niv naj~esto se vbro­juvaat: samodoverbata, ~uvstvoto za sopstvena vrednost, vna­tre{niot lokus na kontrola*, socijalnata poddr{ka, samostojnosta vo odlu~uvaweto, mo`nosta za izbor, po­stig­nu­vaweto uspeh, pronao|aweto smisla vo `ivotot itn. Site tie imaat dva pola, mo`at da bidat razvieni i iskoristeni ka­ko za{titni merki, ili vo situacii na golemi i dolgotrajni li{uvawa mo`at da se pretvorat vo izvor na aktuelen i potencijalen rizik po zdravjeto na ~ovekot i negovata zaed­nica. Vo spojot na dvete opcii, rizikot i otpornosta i nivnata ramnote`a se postignuva neophodnata kontrola vrz natamo{­niot razvoj, so definirani granici i odgovornosti vo odnesuvaweto i

55


11 godini

Odnosot na mladite kon pu{eweto e malku istra`uvana tema vo na{ata zemja. Dosega problemot se tretiral niz golem broj nedovolno sinhronizirani obidi da se namali brojot na pu{a~ite me|u mladite, preku voveduvaweto razni vidovi kampawi bez dolgoro~ni strategii, koi naj~esto se sveduvaat na nabrojuvawe na pogubnite posledici od pu{eweto, so zastra{uva~ki prikazni za zabolenite od rak (na belite drobovi i grloto); srcevite bolni itn. so cel da se izvr{i pritisok vrz izborot i odnesuvaweto na mladite kon pu{eweto. Od druga strana, voveduvaweto na regulativa za ograni~uvawe na pu{eweto, bez u~estvo na decata vo kreirawe na promenite, kako i bez precizni celi za sledewe na uspe{nosta, i sankcii protiv prekr{itelite, e daleku od re{avawe na problemot. Pritoa, ne se analiziraat sopstve­ nite naviki (na vozrasnite), odnosno zna~eweto {to cigarite, kako statusen (na vozrasta) i seksualen (na ma{kosta) simbol se u{te go imaat vo na{ata kultura. Zabranata za pu{ewe ne samo {to masovno ne se po~ituva od vozrasnite, tuku naporedno

13 godini

ODNOSOT NA MLADITE KON PU[EWETO

so obidot da se vospostavi kontrola na pu{eweto vo javniot sektor, se zgolemuva brojot na reklamni panoa i kampawi za cigari niz celata zemja. Nelegalnata trgovija so cigari, od druga strana, kako i somnitelnoto poteklo i kvalitetot na cigarite na doma{niot pazar, ja dopolnuvaat slikata na niza neregularnosti i opasnosti po zdravjeto na mladite . Sevo ova ja poddr`uva dvosmilsenosta i nedoslednosta na porakite za {tetnosta na cigarite od strana na vozrasnite, pre­diz­vi­ku­ vaj}i kaj mladite somnevawe i nedoverba vo nivnoto av­ten­ ti~noto ~uvstvo na zagri`enost za podobro zdravje. Vo vakvi uslovi pu{eweto ne mo`e da ima status na odnesuvawe koe e isklu~itelno {tetno po zdravjeto, pa i ne e za iznenaduvawe raste~kata tendencija me|u mladite, koi stanuvaat strastveni pu­{a~i. Interesno e da se zabele`i deka istiot trend na rapidno zgolemuvawe na brojot na pu{a~i me|u mladite se gleda i vo najrazvienite zemji vo svetot. Jasnite i realisti~ni celi na me|unarodnata zaednica (WHO, 1997/98) i postojnite napori za prevencija od pu{eweto vo namaluvaweto na brojot na novi pu{a~i, vo poka~uvaweto na starosnata granica na koja se zapo~nuva so pu{eweto i vo namaluvaweto na op{toto nivo na konzumirawe cigari, ostanuvaat bez rezultati. I pokraj strogata regulativa, visokata svest i golemiot broj po­so­ fis­ti­cirani kampawi, pri~inite za takvata sostojba treba

15 godini

Decata i nivnata dobrostostojba 56

negovite posledici po zdravjeto na ~ovekot. Dali eksperimentiraweto so t.n. “rizi~ni odnesuvawa” }e gi odvede mladite vo nezdravi vodi, ili }e gi zajakne i }e im ovozmo`i podobro zapoznavawe so mo`nite alternativni pati{ta kon zdravi izbori i pokvaliteten `ivot, }e zavisi od toa so kakov potencijal i so kolkava doverba vo sopstvenite mo`nosti raspolagaat tie. Od druga strana, za toa {to mislat mladite i kako se do`ivuvaat sebesi }e zavisi najmnogu od nivnoto iskustvoto na avtenti~en kontakt i poddr{ka od vozrasnite, koi i natamu se najodgovornite za nivniot razvoj. Duri otkako }e prifatime deka uveruvawata i stavovite na mladite po zna~ajni pra{awa za nivniot `ivot imaat klu~no vlijanie vrz nivnoto odnesuvawe, mo`eme da se zanimavame i so pra{awata na pravnata regulativa, na politikata na za{­ titni merki, kontrolata na pazarot, a preku toa i so dostapot na mladite do alkoholot, cigarite, drogata, odnosno politikata na u~ili{teto, pravilata na odnesuvawe na rabotnoto mesto, me|u decata i vozrasnite, na~inot na informirawe, organiziraweto kampawi, vlijanieto na mediumite itn.

28 27

A M

11 2 33

A M A M

17 16 8 48 21 42 44

ma{ki

Grafikon 1

`enski

Deca koi probale tutun (%)


29

11 godini

Ungarija

16 22 16

SAD

16

Makedonija

9 15

Norve{ka Grcija

9 5 3 66

Grenland

80 57

13 godini

Ungarija

52 42 42

SAD

41

Norve{ka

36 23 20

Grcija Makedonija

20 10

82

Grenland

90 74 73

15 godini

Ungarija 61

Norve{ka

65 61 60

SAD 48 45

Grcija Izrael Makedonija

54 40 43 38

`enski

Grafikon 2

ma{ki

Procent na deca koi probale tutun, sporedeno so drugi zemji (%)

da se baraat vo drugi sferi na vlijanija. Me|u drugoto, i vo otsustvoto na aktivno vklu~uvawe na mladite vo zdravstvenite inicijativi na vozrasnite, koi dosega bea edinstvenite kreatori na politikata i na strategiite za unapreduvawe na zdravjeto. Vo istra`uvaweto sprovedeno vo Makedonija mladite odgovaraat na nekolku pra{awa koi se odnesuvaat na pu{eweto. Rezultatite dobieni od odgovorot na pra{aweto: Dali nekoga{ si pu{el(a) tutun? mo`e da se vidi na Grafikonot 1. Me|u u~enicite od site tri vozrasni grupi postojat razliki i spored polot i spored etni~kata pripadnost. Op{to zemeno, mom~iwata porano i vo pogolem broj probale da pu{at vo sporedba so devoj~iwata. Osven toa na site tri vozrasti mom~iwata, etni~ki Albanci vo pogolem broj imaat prvi~no iskustvo so tutunot vo sporedba so mom~iwata od makedonska nacionalnost. So vozrasta se zgolemuva i procentot na deca koi probale cigari, kako kaj u~enicite etni~ki Albanci (petnaeset­go­di{­ ni mom~iwa 48% i devoj~iwa 21%), taka i kaj Makedoncite (pet­naesetgodi{ni devoj~iwa 44%, i mom~iwa 42%). Ovie rezultati, sporedeni so rezultatite od drugi zemji (Grafikon 2) poka`uvaat deka Republika Makedonija, so vkupniot broj mom­~iwa i devoj~iwa koi probale tutun, vo prosek se smestuva me|u zemjite so najmal procent na mladi koi probale tutun , vo ramkite na edna vozrast . Rezultatite od odgovorot na pra{aweto Kolku ~esto pu{i{ sega? mo`at da se vidat na Grafikonot 3. Mo`e da se zabele`i deka procentot na deca koi pu{at sekoj den se zgolemuva so vozrasta. Na 11-godi{na i na 13godi{na vozrast mom~iwata etni~ki Albanci se zastapeni me|u pu{a~ite vo pogolem procent vo odnos na mom~iwata Makedonci. Na vozrast na petnaeset godini razlikata spored polot kaj u~enicite Makedonci se gubi. Devoj~iwata Albanki izjavuvaat deka ne pu{at sekoj den, vo site vozrasni grupi. Sostojbata i vo odnos na ova pra{awe e mnogu sli~na so prethodnata. Spored dobienite rezultati, op{to zemeno Republika Makedonija povtorno pretstavuva zemja so relativno mal procent na mladi koi pu{at sekoj den. Rezultatite od Tabelata br.1 poka`uvaat visoka povrzanost na navikata za pu{ewe so odnesuvaweto na opivawe (najmalku edna{), kako i so ~uvstvoto na nesigurnost i nervoza, kaj u~enicite od 13-godi{na i 15-godi{na vozrast, od obata pola.

Mladite i “rizi~noto odnesuvawe”, pri~ina i(li) posledica

38 40

Grenland

57


M A M A M

1.4 0 0.5 0

11 godini

11 godini 13 godini 15 godini

Decata i nivnata dobrostostojba

A

9 0 3 0.5 3.7 0 15.2 11.5

ma{ki

Grafikon 3

Izrael

4 2

SAD

2 1

Ungarija

1 0

Makedonija

1 0

Grcija

0 0

Norve{ka

1 0

[vedska

0 0

`enski 19

Grenland

Deca koi pu{at sekoj den (%)

29 5 4

MLADITE I KONSUMIRAWETO ALKOHOLNI PIJALACI Ekperimentiraweto i konsumiraweto alkohol me|u mladite se vbrojuvaat vo visoko rizi~ni odnesuvawa so lo{i prognozi za nivniot natamo{en psihosocijalen razvoj. Me|u posle­di­ cite naj~esto se istaknuvaat: povredite, alkoholnite truewa, a dolgoro~no i o{tetuvawata na crniot drob, kardio­vas­ku­ lar­nite i koronarnite zaboluvawa. Socijalnite problemi koi naj­~esto se povrzuvaat so zloupotrebata na alkoholot se semej­ni­te problemi, nasilnoto odnesuvawe, problemite vo rabotata. Na listata se i naru{uvaweto na sonot, lo{oto

6

Ungarija

3 5 3

SAD Grcija Makedonija

3 2 4 0 45

Grenland

56 29

Ungarija 15 godini

58

Vakvoto odnesuvawe e silno povrzano i so iskustvoto i so u~estvoto vo maltretirawe me|u u~enicite vo u~ili{teto, osobeno na 13-godi{na vozrast. Spored navedenite naodi, devoj~iwata od 13 godini, kako i mom~iwata od 15 godini, koi redovno pu{at, poverojatno e deka se ~uvstvuvaat osameni. Se dobiva profil od povrzani karakteristiki na slaba kontrola na impulsite i naglasena potreba od nadvore{na poddr{ka i stimulacija, podednakvo izrazeni kaj mom~iwata i kaj devoj~iwata, koi sekojdnevno pu{at (od 13-godi{na i 15-godin{na vozrast)

13 godini

Norve{ka

20 18

Norve{ka

21

Grcija

13 14

SAD

13 12

Litvanija Makedonija

15 6 12 9

`enski

Grafikon 4

ma{ki

Deca koi pu{at sekoj den sporedba so drugi zemji (%)


11 god. M @

13 god. M @

15 god. M @

po~esto napolno se opile po~esto se ~uvstvuvaat osameni se ~uvstvuvaat ponervozni

Aspekti na zdravjeto povrzani so pu{eweto

po~esto bile maltretirani na u~ili{te po~esto u~estvuvale vo maltretirawe na drugi

Umerena povrzanost

Silna povrzanost

11 godini

vo unapreduvaweto na zdravjeto. Is­tovremeno so razvojot na strategiite za efikasen tretman na trajnite korisnici i za­ visnici od alkoholot se razgleduva i mo`nosta za navremeno osposobuvawe na decata i mladite so ve{tinite za pravewe zdravi izbori, preku zgolemuvawe na samodoverbata i sigur­ nosta vo sopstvenata sposobnost da se sovladaat pritisocite i neizvesnosta vo `ivotot (WHO, 1998). Vo studijata od 1998 se postaveni nekolku pra{awa vo vrska so navikite na piewe kaj mladite od Makedonija. Pra{aweto: Dali nekoga{ si probal(a) alkohol? mo`e da se vidi na Grafikonot 5.

13 godini

raspolo`enie, an­ksioznosta, problemite so pomneweto i koncentracijata, ~uvstvoto na vina i suicidalnoto odnesuvawe (Rehn et.al., 2001). Aktuelnite kampawi protiv zloupotrebata na alkoholot koi gi istaknuvaat sive ovie rizici, malku gi zemaat predvid si­te faktori na vlijanija, kakvi {to se: tradicionalnite na­vi­ki i odnesuvawe kon alkoholot, silnata socijalna kompo­nen­ta {to ja ima alkoholot vo mnogu kulturi, uveruvawata i sta­vovite vo vrska so zdravjeto, kako i stepenot na infor­mi­ra­nosta i ume{nosta na mladite vo spravuvaweto so pro­ble­mi­te i so kontrolata vrz sopstveniot `ivot. Imeno, dali nekoj }e se izlo`i na opasnosta, poradi prekumernata doza alkohol ili poradi nesigurnosta i ~uvstvoto na nemo} koi ne umee da gi nadmine, e va`no pra{awe za istra`uva~ite i istra­`u­va~­kiot priod kon problemot. Toa, pak, e direktno povrzano so tol­kuvaweto na slobodite, izborot i gotovnosta da se prezeme od­govornosta za svojot `ivot so site rizici {to gi nosi. Pra­{a­weto na izborot e osobeno va`no ako se ima pedvid jazikot na dvojnite poraki koj se koristi vo tra­ dicionalnata kultura, koga istovremeno so zakanuva~ki sliki i prikazni za po­gub­no­sta na alkoholot se promovira negovoto lekovito dejstvo, ka­ko i dobroto i slaveni~ko raspolo`enie koe ne mo`e da se za­misli bez nego. Toj im dava mo} i hrabrost na slabite i si­ro­ma{nite, isto kako i na bogovite. Pra{aweto e: Kade se krie opasnosta - vo alkoholot, ili vo izborot? Kako go u`i­vame i kolku mo`eme da go kontrolirame? Iako s$ u{te skromno, vo istata nasoka se dvi`at i akci­o­ ni­te strategii na nekoi zemji od Evropa so cel - zgolemuvawe na informiranosta i razvoj na javnata svest kaj mladite, ne sa mo za {tetnite posledici od zloupotrebata na alkoholot, tu­ku i za sopstvenite mo`nosti i iskustvoto na li~na vklu~e­nost

15 godini

Nema povrzanost

A

9 4 59

M A

35 26 6 56

M A

51 23 11 90

M

79

ma{ki

Grafikon 5

`enski

Deca koi probale alkohol (%)

Mladite i “rizi~noto odnesuvawe”, pri~ina i(li) posledica

U~enicite koi koi pu{at e poverojatno deka:

59


68

38

SAD

42 25

14 4

A

6 0 14

M

5

A

3 2

M

40 21

50 39

Norve{ka

ma{ki

47 26 22

SAD 13 godini

15 godini

57

Makedonija

Grafikon 7

20 19

Ungarija

`enski

Deca koi bile napolno pijani edna{ ili pove}epati (%)

12

Grcija

16 4 4 22

Izrael

38 27

Makedonija

35

Norve{ka

16 14

SAD

12 13 9 7

Ungarija Grcija

4 4

R. ^e{ka

2 3

`enski

Grafikon 6

5 1

M

38 9 9

Slova~ka

15 godini

13 godini

50

Grcija

60

A

36

Ungarija

Slova~ka

11 godini

74 51

Makedonija 11 godini

Decata i nivnata dobrostostojba

57

Norve{ka

ma{ki

Deca koi nikoga{ ne probale alkohol sporedba so drugi zemji (%)

So zgolemuvaweto na vozrasta se zabele`uva i zgolemuvawe na procentot na mladi koi probale alkohol. Postoi zna~ajna raz­lika me|u grupite etni~ki Albanci i Makedonci, koi probale alkohol, no vo obratnata nasoka od pu{eweto. Imeno, u~enicite etni~ki Albanci vo mnogu pomal procent probale alkohol, od u~enicite Makedonci. Polovite razliki se isto taka, prisutni. Mom~iwata vo pogolem procent imale iskustvo so alkoholot, od devoj~iwata. Istovremeno, vo sporedba so drugite zemji (Grafikon 6) pro­centot na mladi koi nikoga{ ne probale alkohol e najgolem vo Makedonija, kaj site tri vozrasni grupi, {to ja smestuva Ma­ kedonija me|u zemjite so najgolem procent deca od u~ili{na vozrast koi izjavuvaat deka nemale iskustvo so alkoholot (blisku do Norve{ka i Izrael). U~enicite od site tri vozrasni grupi odgovaraa i na pra{aweto: Dali nekoga{ si ispil(a) tolku alkohol {to si bil(a) napolno pijan(a)? Rezultatite se prika`ani na Grafikonot br.7. Od odgovorite na u~enicite (Grafikon 7) mo`e da se zabe­ le­`i progresivno zgolemuvawe na procentot na u~enici koi ba­rem edna{ ili pove}epati bile bile napolno pijani, i toa se odnesuva najmnogu za u~enicite etni~ki Makedonci - mo­m­~i­


SAD Ungarija

Makedonija Norve{ka

8 5 1 3 3 3 1 2.7 1.2 1 0.2 38

Vels

35 12 11

13 godini

SAD

9

Grcija

5

Ungarija

4

Norve{ka [vajcarija

Makedonija

MALTRETIRAWETO ME\U MLADITE VO U^ILI[TETO

9 6 5 6 3 1.9 0.8 71

Danska

63 37

15 godini

Norve{ka

41 43

Ungarija

22 34

SAD

28 24 21

Grcija

18

Izrael Makedonija

10 17 5

`enski

Grafikon 8

Mladite i “rizi~noto odnesuvawe”, pri~ina i(li) posledica

11 godini

Grcija

wa i devoj~iwa, za razlika od u~enicite, etni~ki Albanci kaj koi ne se zabele`uva tendencijata na porast na ovaa pojava, so vozrasta. Rezultatite poka`uvaat razliki i vo odnos na po­lot. Mom~iwata po~esto imale iskustvo na opivawe od devoj­~i­wa­ta. Vo sporedba so drugite zemji (Grafikon 8) povtorno Republika Makedonija se javuva kako zemja so najmal procent (5% ) devoj~iwa i (17%) mom~iwa (vo prosek) od 15- godi{na vozrast, koi bile napolno pijani edna{ ili pove}e pati. Od napravenite korelacioni analizi (Tabela 2) evidentna e povrzanosta na iskustvoto na opivawe (edna{ ili pove}e pati), so pu{eweto, kaj decata od 13 i 15 godini, od obata po­la. Slikata ja dopolnuvaat i lo{oto raspolo`enie, ~uv­st­vo­­to na isklu~enost (osven kaj mom~iwata od 13 godini) i ner­­vozata, odnosno iskustvoto na maltretirawe me|u vrsni­ci­te, i odbivnosta kon u~ili{teto.

16

Slova~ka

ma{ki

Deca koi bile napolno pijani edna{ i pove}epati -sporedba so drugi zemji (%)

Temata - maltretirawe vo u~ili{teto e tesno povrzana so is­tra`enite “rizi~ni odnesuvawa” me|u mladite vo Make­do­ ni­ja. Bezbednosta i ~uvstvoto na sigurnost kaj decata, kako os­­novni ~ovekovi potrebi i prava, mo`at seriozno da bidat do­vedeni vo pra{awe kako posledica na ranite iskustva na mal­tretirawe me­|u decata vo u~ili{tata. Bezbednosta na mla­dite vo u~ili{tata pretstavuva osnovna pretpostavka za niv­no­to ~uvstvo na pri­padnost na zaednicata, kako i za at­ mo­sfe­ra­ta na doverba i so­ra­botka, neophodni za nepre~eno odvivawe na procesite na u~ewe i zdrav razvoj. Poradi toa, ovie pra­{awa moraat da se tretiraat vo ramkite na za{titata na ele­mentarnite detski prava - na si­gur­nost, poddr{ka i ob­ ra­­zo­va­nie, kako osnova za unapreduvawe na zdravjeto. Istra`uvaweto na pojavata na maltretirawe vo u~ili{tata ovozmo`uva sekojdnevnata praktika na nasilni~ko odnesuvawe kaj decata da se vidi od perspektivata na negovite dolgoro~ni po­sledici po zdravjeto na mladite. Imeno, odnosot kon mal­tre­ tiraweto me|u decata, vo na{ata sredina se u{te e vo fazata na bavno osvestuvawe i napu{tawe na praktikata na negirawe, koja ne smee ve}e da bide tolerirana i opravduvana pod iz­ go­vorot na detska igra, {ega, ili kako {to ~esto mo`e da se ~ue - “site nie sme pominale niz toa”.

61


Decata i nivnata dobrostostojba

11 god. M @

U~enicite koi napolno se opile e poverojatno deka:

13 god. M @

15 god. M @

pove}e pu{at probale tutun po~esto se ~uvstvuvaat lo{o raspolo`eni po~esto se ~uvstvuvaat nervozni pomalku go sakaat u~ili{teto po~esto bile maltretirani na u~ili{te po~esto u~estvuvale vo maltretirawe na drugi po~esto se po~uvstvuvale isklu~eni od s$

Nema povrzanost

13 godini

11 godini

Ovaa studija e prviot obid pojavata na maltretirawe me|u decata da se istra`uva otvoreno i na pogolem primerok, kako pridones na politikata na organizirana i zagarantirana detska za{tita i podobruvawe na kvalitetot na `ivotot vo u~ili{tata.

15 godini

62

Umerena povrzanost

21

A

16 14 15

M A

27 13 17 15

M

12 10

A M

7 11

ma{ki

Grafikon 9

`enski

Deca koi ponekoga{ bile maltretirani vo u~ili{te (%)

Silna povrzanost

Aspekti na zdravjeto povrzani so opivaweto

Vo pra{alnikot “maltretiraweto” vo u~ili{te e ope­racio­ nalizirano kako - ,,Situacija vo koja na nekoj u~enik (u~e­ni~­ ka) mu se upatuvaat lo{i i pogrdni zborovi, ili e izlo`en na ag­resivno i neprijatno odnesuvawe od strana na eden ili na grupa u~enici. Maltretirawe e i koga nekoj u~enik postojano go zadevaat na na~in {to ne mu se dopa|a, ili koga namerno go is­klu~uvaat od nekakvi aktivnosti. Ne e maltretirawe koga dvajca ednakvo silni u~enici se raspravaat, ili se tepaat. Is­to taka ne e maltretirawe koga zadevaweto se pravi na pri­jatelski na~in” - se pojasnuva ponatamu vo pra{alnikot. So ovaa definicijata ne e ka`ano se. U~enicite koi ne ume­­at da mu se sprotivstavat na maltretiraweto `iveat vo po­stojan strav i zakana od povtorno do`ivuvawe na istoto iskustvo, {to gi pravi osobeno ranlivi, a so toa u{te po­pod­ lo`ni na maltretirawe. Zatoa i maltretiraweto mora da se sfati kako sostojba na prodol`itelen stres od fizi~ka i psihi~ka tortura vrz deteto, so namaleni mo`nosti toa samoto da se odbrani, ili da pobara pomo{. Decata od primerokot odgovaraa na dve pra{awa na ovaa tema: Kolku ~esto vo ovaa u~ebna godina si bil(a) malt­reti­ ran(a)? i Kolku ~esto vo ovaa u~ebna godina si u~e­stvuval(a) vo maltretiraweto na drugi u~enici vo u~i­li{teto? Rezultatite od odgovorite na pra{aweto Kolku ~esto vo ovaa u~ebna godina si bil(a) maltretiran(a) se prika`ani na Grafikonot br.9


A

20 16 6 19 6 15

M A M

9 7 5 6 6

ma{ki

Grafikon 10

`enski

Deca koi ponekoga{ u~estvuvale vo maltretirawe (%)

Mo`e da se vidi deka procentot na u~enici koi u~estvuvale vo maltretirawe se namaluva so tekot na godinite. Isto taka, razlikite me|u polovite se namaluvaat so godinite, so is­klu­ ~ok kaj decata etni~ki Albanci kaj koi na 11-godi{na i na 13 -godi{na vozrast se menuva soodnosot me|u polovite:-dodeka na edinaeset godini devoj~iwata, etni~ki Albanki pove}e

11 god. M @

U~enicite koi bile maltretirani e poverojatno deka:

13 god. M @

15 god. M @

63

pove}e pu{at probale tutun po~esto napolno se opile po~esto se ~uvstvuvaat osameni po~esto se ~uvstvuvaat lo{o raspolo`eni po~esto ~uvstvuvaat razdrazlivost/izbuvlivost po~esto se ~uvstvuvaat nervozni pomalku smetaat deka sou~enicite gi prifa}aat kakvi {to se po~esto u~estvuvale vo maltretirawe na drugi ~uvstvuvaat pogolema optovarenost od u~ili{nite zada~i po~esto se po~uvstvuvale isklu~eni od s$

Aspekti na zdravjeto povrzani so maltretiraweto

se ~uvstvuvaat pomalku sigurni vo sebe po~esto se ~uvstvuvaat bespomo{no

Nema povrzanost

Umerena povrzanost

Silna povrzanost

Mladite i “rizi~noto odnesuvawe”, pri~ina i(li) posledica

11 godini 13 godini 15 godini

M

Od prika`anite rezultati mo`e da se zabele`i deka decata na pomala vozrast se po~esto maltretirani otkolku decata na pogolema vozrast. Nema zna~ajni razliki vo odnos na polot, iako kaj mom~iwata od 13 godini od albanska nacionalnost, ka­­ko i kaj makedonskite devoj~iwa na vozrast od 15 godini, se poka`uva izvesno poka~uvawe vo odnos na sprotivniot pol. Vo prosek, decata etni~ki Albanci se pove}e izlo`eni na mal­tretirawe od svoite sou~enici, vo sporedba so decata et­ni~ki Makedonci. Rezultatite od odgovorite na pra{aweto : Kolku ~esto vo ovaa u~ebna godina si u~estvuval(a) vo maltretirawe na drugi u~enici vo u~ili{teto? se prika`ani na Grafikon 10.

9

A


Decata i nivnata dobrostostojba

u~estvuvaat vo maltretirawe, na 13-godi{na vozrast se za­ bele`uva obratnoto. Najmal e procentot na deca od 15-godi{na vozrast koi izjavile deka maltretirale drugi deca. Na Tabelata br.3 najzna~ajna e povrzanosta na malt­re­ti­ra­ we­­to vo u~ili{te so drugite oblici na rizi~no odnesuvawe, kak­vi {to se pu{eweto, osobeno kaj decata od 13-godi{na vozrast (kaj obata pola), odnosno kaj devoj~iwata od 11-go­ di{na i 15-godi{na vozrast; potoa opivaweto (kaj devoj­~i­

wa­ta). Zna~ajna e i povrzanosta so ~uvstvata na osamenost, ne­prifatenost i nervoza kaj decata koi bile maltretirani. Kaj devoj~iwata od 15 godini poprisutna e povrzanosta so lo­{oto raspolo`enie i izbuvlivosta. Decata koi bile mal­tre­ti­rani, mnogu po~esto u~estvuvale vo maltretirawe na drugi u~enici, od decata koi nemale takvi iskustva. Trinaeset­go­di­­{­­nite u~enici se po~esto nesigurni vo sebe, bespomo{ni i isklu~eni od s$ vo sporedba so petna­eset­godi{­nite u~enici.

DISKUSIJA

B

64

rojot na mladi koi probale tutun ili alkohol, koi pu{at, ili se opijanile e vo porast so vozrasta, me|u decata od u~ili{na vozrast vo Makedonija. Poradi evidentnata visoka povrzanost me|u iskustvata na pu{ewe, opivawe, lo{oto raspolo`enie, nesigurnosta i maltretiraweto me|u decata, ovie rezultati se vbrojuvaat me|u najzna~ajnite naodi od istra`uvaweto na rizi~ni odnesuvawa vo na{ata zemja. Toa poka`uva deka psihosocijalnite faktori na soz­re­vawe, koi najmalku se zemaat predvid vo razbirawe na pri­~inite na detskite izbori na rizi~no odnesuvawe, iako ti­pi~ni za ranata adolescencija, mora da dobijat poza­be­le­`itelno mesto me|u interesite na istra`uva~ite. Dobienite rezultati poka`uvaat u{te edna tendencija - na gubewe na razliki me|u polovite, so vozrasta. Imeno, vo minatoto raz­likite me|u polovite, vo odnosot kon pu{eweto i pieweto alkohol bile mnogu pozabele`livi. Promenite vo navikite na `iveeweto i stilot na odgleduvaweto na decata vo semejstvoto so koi se izedna~uva i tretmanot na decata od razli~en pol, osobeno vo pogled na obrazovanieto, kako i vo pogled na emancipacija na `enata vo odnos na nejzinata tradicionalna uloga na majka i sopruga, mo`e da bide objasnuvawe na vakvata tendencija. So drugi zborovi, izborot na rizi~ni odnesuvawa treba da se interpretira vo ramkite na dadenata kultura i na nejziniot odnos kon mladite, so tradicionalno postavenite razliki vo o~ekuvawata kon decata od razli~en pol. Od druga strana, i pokraj toa {to tra­di­cionalnite vrednosti se menuvaat vo pravec na izedna~uvawe na mo`nostite za site, tokmu poradi toa o~ekuvawata ponekoga{ te{ko se sledat. Tie mo`at da pretstavuvaat i dopolnitelen pritisok vrz devoj~iwata da ja prifatat novata pozicija na ramnopravnost vo odredeni sferi na `ivotot, istovremeno zadr`uvaj}i ja starata tradicionalno

in­fe­rior­na i zavisna uloga vo ramkite na semejstvoto, ili vo odnosot kon sprotivniot pol. So drugi zborovi, kulturniot i socijalniot kontekst imaat golemo vlijanie vrz razvojot na interesite, stavovite i `ivotniot stil na mom~iwata i devoj~iwata, koi se vidlivi ne samo vo me|usebnite odnosi, tuku i vo izborite {to gi pravat. Vo izve{tajot za polot i zdravjeto vo adolescencijata (Kolip & Schmidt, 1999) se veli deka devoj~iwata i mom~iwata imaat kvalitativno razli~ni socijalni konteksti, no isto taka i razli~ni strategii za spravuvawe so problemite i stresovite. Istovremeno, golem del od niv se prinudeni da nau~at da `iveat paralelni `ivotni pateki. Vo odnos na razlikite koi se javuvaat me|u etni~kite grupi vo na{ata zemja pri izborot na rizi~no odnesuvawe, interesen e podatokot deka mladite etni~ki Albanci pove} e ekspe­ri­men­tiraat i pu{at tutun vo sporedba so mladite Makedonci, koi za razlika od niv pove}e eksperimentiraat so alkoholot i se opivaat. Vo edna druga studija za navikite na konsumirawe alkohol kaj ju`noamerikanskite adolescenti e poka`ano deka navikite za piewe alkohol se pod silno vlijanie na kulturnata, religiskata i regionalnata pripadnost (pod­neb­jeto), od koi “vle~at” specifi~no zna~ewe i obele`je (Alatorre & Jones, 1994). Vo studijata, kako faktori koi vlijaat vrz ri­zi~noto odnesuvawe se spomenuvaat sociokulturnite razliki, kakvi {to se: razlikata vo jazikot na koj se zboruva vo domot i vo po{irokata zaednica, brojot na ~lenovite na semejstvoto, od pove}e generacii, koi `iveat zaedno itn. Imeno, generaciskite razliki i nedorazbirawata vo vakvite mnogu~leni semejstva se naveduvaat kako poseben faktor na stres i konfuzija vo prifa}aweto na kulturniot identitet, normi i o~ekuvawa. Rizi~noto odnesuvawe mo`e da bide


godina, koga i pokraj zapo~natata transformacija na sistemot, `iveeweto e relativno stabilno i poizvesno od denes. Mo`e da se o~ekuva sega{nata slika na detskoto rizi~no odnesuvawe, po izminatite ~etiri godini, da bide poinakva. Sepak pri~inite za zna~ajno povisokata stapka na porast na rizi~nite odnesuvawa kaj u~enicite od Evropa, vo sporedba so istite odnesuvawa vo na{ata zemja doprva treba da se istra`at. Bi bilo interesno da se istra`i {to e zaedni~ko, a {to razli~no vo osnovata na naizgled istite odnesuvawa na mladite od razli~ni sredini i kulturi. Iako najniskata zastapenost na rizi~no odnesuvawe kaj mladite od Makedonija vo sporedba so drugite zemji, dava pogolemi izgledi za uspeh na mo`nite preventivni programi za unapreduvawe na zdravjeto, sepak, so zaklu~ocite, od gorenavedenite pri~ini, mora da bideme pretpazlivi. Podatokot treba da se tretira vnimatelno i poradi golemata me|uetni~ka razlika, ~ij prosek gi ubla`uva krajnite vrednosti, prika`ani so 40% zastapenost na u~enicite od makedonska nacionalnost koi barem edna{, ili pove}epati bile napolno pijani. Istovremeno, ova istra`uvawe e prvo od vakov vid vo na{ava zemja, za koe s$ u{te nemame podatoci za sporedbeni analizi. Mladite vo Makedonija isto taka imaat mali iskustva so istra`uvawa vo koi se bara otvoreno da gi iska`at svoite gledi{ta i razmisluvawa za ~uvstvitelni temi od svojot `ivot i odnesuvawe, osobeno koga toa go pravat vo tradicionalni u~ili{ta, kakvo {to e na{eto. Zatoa i dobienite rezultati mora da gi diskutirame i interpretirame so golema pretpazlivost, vo odnos na nivnata objektivnost i validnost. Maltretiraweto vo u~ili{te e pojava so najvisok stepen na povrzanost so pu{eweto i opivaweto me|u vrsnicite. Zatoa smetavme deka dobienite rezultati treba da se najdat tokmu vo ova poglavje za “rizi~noto” odnesuvawe. Imeno, rezultatite od Studijata od 1998, poka`uaat deka vo Makedonskite u~i­li­ {­ta okolu 15% od decata na 11-godi{na vozrast bile mal­tre­ ti­rani, odnosno 15% od mom~iwata na vozrast od 13 godini u~estvuvale vo maltretirawe. Ovie rezultati zboruvaat deka vo na{ite u~ili{ta postojat deca koi ne se ~uvstvuvaat bez­ bedno i koi sekojdnevno stravuvaat deka }e bidat napadnati ili ismejuvani. Razlikite po etni~ka pripadnost i pol ne se zna~ajni, {to ni dava za pravo maltretiraweto me|u vrsnicite vo u~ili{tata da go tretirame kako kompleksen i globalen problem koj gi pogoduva site deca podednakvo, neposredno i dolgoro~no.

Mladite i “rizi~noto odnesuvawe”, pri~ina i(li) posledica

odgovor na konfliktnite sostojbi i na~in preku koj mladite se spravuvaat so stresot. Vo Makedonija s$ u{te postojat golemi sociokulturni razliki me|u razli~nite etni~ki grupi. Dodeka adolescentite Makedonci se mo`ebi poslobodni vo odnos na tradi­cio­nal­ni­ te ulogi vo semejstvoto, op{t vpe~atok e deka mladite et­ni~ki Albanci naj~esto go sledat modelot na `iveewe na tra­di­ cionalnata muslimanska zaednica koja pove}e se pridr`uva do hierarhiskata organizacija i na~in na odlu~uvawe za site pra{awa, osobeno za onie od op{t interes (na zaednicata i dru­gite), ostavaj}i malku prostor za li~nite potrebi i izbori, osobeno koga se tie razli~ni od onie na zaednicata. Vo hi­e­rar­ hijata na mo} i prava na odlu~uvawe, poedinecot, osobeno de­ teto i `enata imaat najmalo vlijanie. Konsu­mi­ra­we­to al­ko­hol e del od normiranite oblici na odnesuvawe vo mu­sli­man­skata zaednica i naj~esto se sankcionira, ili ne­govoto ko­ristewe e strogo regulirano. Za razlika od al­ko­holot, tu­tu­not ostanuva da bide statusen simbol na obete kul­turi, osobeno neguvan vo tradicionalnata zaednica. Vo sporedba so drugite zemji od Evropa, od prika`anite rezultati mo`e da se zaklu~i deka postoi golema sli~nost me|u makedonskite i gr~kite adolescenti vo odnos na pu­{e­ weto. Vakvata slika na dve sosedni zemji so sli~en mentalitet i sli~ni istoriski zbidnuvawa ja dopolnuvaat i vlijanieto na podnebjeto, klimata, obi~aite i navikite vo odnosot kon pu{eweto, iako dvete zemji zna~ajno se razlikuvaat po ureduvaweto, ekonomskata razvienost i socijalnite uslovi na `iveewe. Vo prilog na toa koi vlijanija se posilni vrz iz­borite i `ivotniot stil na ~ovekot, interesno e da se vidi razlikata vo rezultatite za rizi~noto odnesuvawe kaj decata od Ungarija, koja e izbrana za sporedba kako zemja vo transformacija (politi~ka, ekonomska itn.). Vo Ungarija mladite od ista vozrast vo pogolem procent imaat iskustvo so tutunot i alkoholot, {to mo`ebi se dol`i na promenite so koi se zgolemuvaat pritisocite, neizvesnosta i o~ekuvawata od mladite, ili poradi otsustvoto na jasna vizija za nivnata uloga vo zaednicata. I pove}eto drugi zemji vo tranzicija kako ^e{ka i Slova~ka, na primer, imaat mnogu pogolem procent na deca koi imaat iskustvo so alkoholot, od Mak­e­donija. Istovremeno, decata od Makedonija poka`uvaat sli~ni tendencii vo pogled na navikite na pu{ewe i piewe so decata od Norve{ka, koja e primer na visoko razviena socijalna zaednica, so visoka svest, silna regulativa i strategii za za{tita na mladite. Navedenite rezultati se sepak od 1998

65


Decata i nivnata dobrostostojba 66

Pritoa, podatokot deka so zgolemuvaweto na vozrasta ovaa po­ja­va me|u decata se namaluva treba da se zeme so golema pret­pazlivost, zo{to mo`e da zna~i deka decata od 15 godini kako najvozrasni (a so toa i najsuperiorni) vo edna sredina, so preminuvaweto vo povisoko obrazovanie, poradi menuvawe na statusot (kako najmladi) povtorno se izlo`eni na rizikot od maltretirawe. Nasilstvoto me|u mladite, dokolku ne se tre­tira pravilno, }e pronajde novi formi da se obnovuva. @rt­vata, preku nasilstvo, povtorno stanuva `rtva. I pokraj toa, bezbednosta i za{titata na decata od mal­ tretirawe vo u~ili{tata e s$ u{te sporedna tema za koja retko se razgovara, bez seriozna namera ili strategii za nej­zi­no dolgoro~no re{avawe. Naj~esto, maltretiraweto pomi­nuva nezabele`ano, ili so prezemawe nesoodvetni i ne­efi­kasni kazneni merki kon deteto ili grupata koja go izvr{ila. Pojavata na zakani i nasilni~ko odnesuvawe me|u decata vo na{ite u~ili{ta mora da dobie prioritet vo razvivawe na ~uvstvitelnosta za problemot me|u site ~lenovi ne samo na u~ili{nata zaednica, tuku i po{iroko, kako problem koj direktno vlijae vrz detskata slika za sebe, vrz ~uvstvtoto na sigurnost, vrz prifatenosta i kone~no vrz rizikot od nezdravi izbori i odnesuvawe. Vo tretmanot na ovoj problem ne smee da se zaboravi tokmu ulogata na mladite i nivnite inicijativi i u~estvo vo re{enijata za negovo nadminuvawe. So drugi zborovi, maltretiraweto me|u u~enicite, kako sekojdnevna pojava vo u~ili{tata, mo`e da se tretira kako vid rizi~no socijalno odnesuvawe so neposredni i dol­ go­trajni posledici po zdravjeto na deteto, kakvi {to se: stravot, gubeweto samodoverba, povlekuvaweto, gubeweto na kon­cen­tra­cijata, nesposobnosta za pomnewe i u~ewe, slabiot uspeh, na­silni~koto odnesuvawe itn. Vo literaturata, ~esto, nai­du­vame na inicijativi koi kako glavna cel imaat osposobuvawe na u~enicite za spravuvawe tokmu so vakvi, kriti~ni situacii za niv. Me|u strategiite i ve{tinite na spravuvawe vo posledno vreme i vo na{ata u~ili{na praktika se orga­ ni­zi­raat obuki za: pravata na decata, za zdravstvenoto i gra­|an­sko­to obrazovanie, za spravuvaweto so krizi, vo ~ii ramki decata u~at i za tolerancijata na razlikite, za spravuvawe so predrasudite, za re{avaweto konflikti itn. Ovie merki se smetaat za preventivni vo namaluvawe na pojavata na ,,prikrienoto” nasilstvo vo u~ili{tata. Dali mladite imaat {ansa da gi namalat rizicite? [to ni zboruvaat ovie podatoci? Dali mladite vo Makedonija za razlika od mladite vo drugite zemji se pomalku izlo`eni

na rizici, ili se odnesuvaat pomalku “rizi~no”? Od rezultatite {to gi imame e te{ko da se odgovori na ova pra{awe. Za toa kolku se informirani mladite vo Makedonija, a so toa i svesni za izborite {to gi pravat, i za toa {to s$ vlijae vrz nivnite stavovi i uveruvawa povrzani so zdravjeto, se u{te ne mo`eme da sudime. Dobienite rezultati, sepak, otvoraat novi stranici za prou~uvawe. Ne e sporno deka adolescencijata e period na eksperimetirawe, na golem broj izbori i va`ni odluki. Ona za {to }e se opredelat mladite edna{, ima dobri izgledi da se vgradi vo nivniot stil na `iveewe i na podolgi pateki, kako del od nivnoto iskustvo koe dobiva konkretno obele`je i zna~ewe. Seto toa mo`e da vlijae vrz natamo{niot tek na nivnite razmisluvawa i odnesuvawe povrzani so zdravjeto. Tokmu zatoa ranata adolescencija pretstavuva optimalen peri­od za razvoj na kriti~kata svest i za pottiknuvawe na detskata samostojnost vo donesuvaweto na su{tinskite odluki za sebe i za sopstvenoto mesto vo zaednicata, so {to vlijae i vrz zgolemuvaweto na ~uvstvoto na li~na odgovornost kon sop­stvenoto zdravje i kon idnite `ivotni izbori. Me|utoa, morame da bideme svesni i za toa deka “vistinata” za toa {to e rizi~no, a {to ne po zdravjeto na mladite, vo go­lema mera se potpira i vrz uveruvawata i stavovite na vozrasnite za toa {to mo`at ili {to smeat decata, i kade e nivnoto mesto vo svetot na vozrasnite? Imeno, vo svoite za­klu­~oci, istra`uva~ite retko nekoga{ gi zemaat predvid pro­cen­kite {to gi davaat mladite za sebe i za sopstvenoto od­ ne­suvawe, pove}e potpiraj}i se vrz sopstvenite, ednostrani vre­d­nuvawa na detskite postapki. Istra`uva~ite svoite zaklu­~o­ci i inicijativi NE bi smeelo da gi potpiraat vrz slobod­nata procenka za nesigurnosta i nemo}ta na decata ispraveni pred barawata na sopstveniot razvoj, zatoa {to decata imaat sposobnosti posveteno i odgovorno da se zanimavaat so sebe si i so svoeto zdravje. Iskustvata od adolescentniot period NE bi smeele da se koristat nitu za verifikacija na moralisti~kite stavovi na vozrasnite, ~esto upotrebeni zaradi maskirawe na sopstvenata nemo} da gi razberat decata i nivnite postapki. Kone~no, istra`uva~ite treba da stanat svesni deka mnogu ~esto nepromislenite, rizi~ni i “nezdravi” izbori na mladite, proizleguvaat tokmu od nesigurnosta i nedoverbata na vozrasnite kon nivnite odluki. Zatoa, istra`uva~ite na zdravjeto, ako sakaat da dojdat do vistinata, mora pred se da sfatat deka mladite, i pokraj site vlijanija, ili tokmu poradi mnogute vlijanija, ostanuvaat da


so mnogu pogolema kontrola vrz negovite posledici po zdravjeto, sfateno kako celosno i edinstveno.

KORISTENA LITERATURA Alatorre, A. S., & Jones, M. (1994). Psychosocial Adjustment and Self-Reported Patterns of Alcohol Use among Hispanic Adolescents. Journal of Early Adolescence, 14-4, 432-446. Currie, C. et al. (Eds.). (1997/98). Health and Health Behaviour among Young People: Health Behaviour in School–aged Children: a WHO Cross-National Study (HBSC). Copenhagen: WHO Regional Office for Europe. Dimitrovska, V. (1999). Povrzanost na pu{eweto i pieweto so u~estvoto pri donesuvawe na odluki i kom­petentnosta slobodno da se izrazi sopstvenoto mislewe i stav kaj u~enicite od prva godina. Neizdadena diplomska rabota, Filozofskiot fakultet, Skopje. Garmezy, N. (1994). Reflection on commentary on risk, resilience and development. In: Haggerty, R.J., Sherod, L.R., Gramezy, N. & Rutter, M. (Eds.) Stress, risk and resilience in children and adolescents. Cambrige MA: Cambrige University Press. Kapor-Stanulovi}, N. (1988). Na putu ka odraslosti. Beograd: Zavod za uxbenike i nastavna sredstva. Kolip, P., & Schmidt, B. (1999). Gender and Health in Adolescence. Copenhagen: WHO-Regional Office for Europe. Perinska-Ilievska, T. (2000). Eksperimentirawe i upotreba na cigari/alkohol i socijalna integracija kaj sredno{kolci od prva godina . Neizdadena diplomska rabota, Filozofskiot fakultet, Skopje. Rehn, N. et al. (Eds.). (2001). Alcohol in the European Region - Consumption, Harm and Policies. Copenhagen: World Health Organization Regional Office for Europe. Simovska, V. (1997). Humanisti~ko obrazovanie? Rizikot i psiholo{kata otpornost vo relacija so u~ili{niot uspeh i adaptacija. Spisanie za primeneta detska i adolescentna psihologija, 1-1, 77-96. World Health Organization. (1998). European Alcohol Action Plan 2000-2005. Copenhagen: WHO Regional Office for Europe.

Mladite i “rizi~noto odnesuvawe”, pri~ina i(li) posledica

bidat klu~niot faktor vo ureduvaweto na sopstveniot `ivot, i deka toa su{tinski ja menuva slikata za mo`nite rizici i niv­niot kraen ishod. So drugi zborovi, slikata za mladite i niv­noto odnesuvawe kon zdravjeto mo`e da bide stereotipna i necelishodna, dokolku ne se istra`i sferata na nivnoto men­ talno i emocionalno zdravje (slikata za sebe, samo­do­ver­ba­ta, stepenot na avtonomija...), kvalitetot na nivnite soci­jalni relacii, i nivnite realni mo`nosti slobodno da se izrazat i da izbiraat... Bez da go ~ueme glasot na mladite od koi edinstveno mo`eme da razbereme {to se slu~uva navistina koga tie se odnesuvaat na odreden, ~uden ili neprifatliv na~in za nas, nie gi nemame site elementi za zaklu~uvawe. Za da dojdeme do vistinskite zna~ewa i za da razbereme {to se slu~uva treba pove}e da se zainteresirame za toa {to sakaat mladite da ni soop{tat, dali i kade, spored niv bi mo`ele, da se vklu~at vozrasnite i zaednicata vo nama­ lu­va­we­to na rizicite po nivniot `ivot i zdravje? Zatoa i pre­ven­tiv­nite strategii i merki za namaluvawe na rizikot po zdra­vj­eto na mladite, mora da se dvi`at vo nasokata na or­gani­zi­rawe programi niz koi mladite }e imaat mo`nost sa­mi­te da go osmislat prostorot na svoeto dejstvuvawe. Toa }e im pomogne da gi istra`at oblastite koi se va`ni za niv, is­to­vremeno u~ej­}i kako da gi spodelat svoite otkritija so preostanatite ~lenovi na zaednicata, menuvaj}i ja (niz sopstveno u~estvo) vo zdrav `ivoten prostor za sebe si i za drugite. Ako pojdeme od prvi~nite skromni rezultati so stav na na­ u~na neutralnost, i bez la`en moralizam, toga{ imame dobra po­~etna pozicija za dejstvuvawe. Nasokata e: informirawe na mladite za oblastite povrzani so zdravjeto, obezbeduvawe prostor za slobodni istra`uvawa i akcii vo u~ili{teto i zaednicata. Toa zna~i i podobruvawe na uslovite za razvoj i vklu­~uvawe na mladite vo proekti {to vodat kon promeni, a vo soglasnost so nivnite potrebi i vizii. So toa i u~estvoto na mladite vo gradeweto strategii za unapreduvawe na zdravjeto po~nuva da stanuva realnost, od ogromna va`nost za nivnite `ivoti vo idnina. Iskustvoto na u~estvo vo akcija, od svoja strana, obezbeduva poinakva postavenost na decata vo odnosot kon nivnite idni ulogi i odgovornosti, {to tie po­stepeno }e gi prezemaat vo zaednicata. Takvoto iskustvo na sosema poinakov na~in }e gi dobli`i do svetot na vozrasnite, od koi im zavisat tolku mnogu raboti. Vo tie ramki duri i “rizi~noto” odnesuvawe dobiva zna~ewe na svesen i promislen ~in, koj kako takov nudi pogolemi izgledi za namaluvawe na rizikot,

67


MLADITE, SLOBODNOTO VREME,

ISHRANATA I SLIKATA ZA SEBE

@aneta ^onteva

Po zavr{uvaweto na ~asovite vo u~ili{te, na mladite im ostanuva slobodno vreme vo koe tie, vo soglasnost so svojot `ivoten stil i kontekst vo koj `iveat, izbiraat so {to }e se zanimavaat i koi akcii }e gi prezemaat. Rezultatite dobieni od deskriptivnata analiza, sprovedena na 1604 ispitanici na vozrast od 11, 13 i 15 godini od celata teritorija na na{ata zemja, poka`uvaat deka mladite samostojno odlu~uvaat za na~inot na koristewe na slobodnoto vreme i vo nego izbiraat da se zanimavaat so fizi~ka aktivnost, a pomalku so gledawe televizija i igrawe kompjuterski igri. Pritoa se zabele`uva deka so zgolemuvaweto na vozrasta, procentot na mladite koi praktikuvaat fizi~ka aktivnost sekoj den vo slobodnoto vreme se namaluva, potoa deka mom~iwata vo odnos na devoj~iwata

se pove}e fizi~ki aktivni, kako i etni~kite Makedonci vo odnos na etni~kite Albanci. Vo odnos na ishranata, dobienite rezultati poka`uvaat visoka zastapenost na ovo{jeto i zelen~ukot. Coca-Cola-ta e pijalakot koj mladite go vklu~uvaat vo svojata ishrana vo golem procent, dodeka hamburgerot i ~ipsot se produkti koi tie poretko gi izbiraat. Vo odnos na svoeto telo mladite vo Makedonija vo golem procent smetaat deka toa e so pribli`no normalni dimenzii. Vo odnos na svojot izgled, tie smetaat deka dosta dobro izgledaat. Se zabele`uvaat razliki vo odnos na polot: -devoj~iwata vo pomal procent smetaat deka dobro izgledaat vo odnos na mom~iwata, i tie vo pogolem procent izjavile deka se na dieta za da oslabat.


76 61

M

87 73

A

55 45

M

85 70

A

65 53

M

79 55

ma{ki

`enski

Grafikon 1 U~enici koi praktikuvaat fizi~ka aktivnost

Mladite, slobodnoto vreme, ishranata i slikata za sebe

11 godini 13 godini 15 godini

N

avikite povrzani so zdravjeto i dobrosostojbata nao|aat svoj izraz i vo na~inot na koj mladite go ko­ristat svoeto slobodno vreme*. Po zavr{u­va­we­to na ~asovite vo u~ili{te, nim im ostanuva vreme vo koe tie, vo soglasnost so svojot `ivoten stil i kontekst vo koj `iveat, izbiraat so {to }e se za­ni­ma­vaat i koi akcii }e gi prezemaat. Nekoi od niv vedna{ sednuvaat i gi zavr{uvaat doma{nite zada~i od u~ili{te, dodeka drugi prodol`uvaat da se dru`at i da se {etaat so vrsnicite i po ~asovite. Nekoi, pak, sed­nu­vaat na kompjuter ili pred televizor, dodeka drugi brzaat na trening. Slobodnoto vreme tie mo`at da go upotrebat ne­posredno za sebe, da im se prepu{tat na aktivnostite po sopstvena volja, da se odmorat, da se razonodat, da gi raz­vijat svoite novi znaewa i spo­sob­no­sti. Fizi~kata ak­tivnost, gledaweto televizija i igraweto kompjuterski ig­ri se del od aktivnostite koi mladite ~esto gi prakti­ku­vaat vo orga­nizi­raweto na svoeto slobodno vreme. Nesporno e deka fizi~kata aktivnost dava zna~aen pri­do­ nes vo podobruvaweto na kvalitetot na `iveewe od fizi~ki i psihosocijalen aspekt. Ve}e e obemno dokumentirano deka dvi`e~kata aktivnost direktno vlijae vrz bazalniot i energetski metabolizam, gi usovr{uva site funkcii na organizmot, a so toa ja zgolemuva rabotosposobnosta. Osven toa, taa pomaga vo osloboduvaweto na napnatosta na nervniot sistem, {to se nasobira vo tekot na rabotnite procesi (u~eweto) i od konfliktite me|u `elbite i mo`nostite i toa na na~in {to e socijalno prifatliv. Vo ovaa studija, procentot na mladi vo Makedonija koi ve`baat dvapati ili pove}epati nedelno e dobien kako odgovor na pra{aweto: Kolku ~esto vo slobodnoto vreme praktikuva{ nekoja fizi~ka aktivnost tolku {to si se zadi{al(a) ili ispotil(a) ? Rezultatite se prika`ani na Grafikonot 1. Od grafikonot se zabele`uva deka so zgolemuvaweto na vozrasta, procentot na mladi koi praktikuvaat fizi~ka aktivnost sekoj den vo slobodnoto vreme, se namaluva. O~igledno e i deka

A

dvapati ili pove}epati nedelno (%)

69

ma{kite vo odnos na devoj~iwata se pove}e fizi~ki aktivni, kako i etni~kite Makedonci vo odnos na etni~kite Albanci. Tendencijata za namaluvawe na fizi~kata aktivnost so zgolemuvaweto na vozrasta, osobeno kaj devoj~iwata, se zabele`uva i kaj drugite zemji-u~esni~ki vo me|unarodnata studija za mladi (Grafikon 2). Ova istra`uvawe poka`a deka fizi~kata aktivnost na mladite e pozitivno povrzana so ~uvstvoto na sigurnost vo sebe, so slobodnoto izrazuvawe na svoeto mislewe i so samostojnoto odlu~uvawe za koristewe na slobodnoto vreme, od {to proizleguva va`nosta na vklu~uvaweto na fizi~kata aktivnost vo `ivotniot stil na mladite. Vo uslovi na nau~notehni~ka i tehnolo{ka revolucija sredstvata za masovna komunikacija pretstavuvaat zna~aen izvor na {iroki i prodlabo~eni znaewa od site oblasti. Televizijata kako mas-medium e izum koj e na dofat na racete, koj se vklu~uva ili isklu~uva po `elba, informira, razonoduva, upatuva na ne{to, a seto toa bez da bara golem napor od konsumentot (Aceski,1998). Koga se raboti za odnosot deca i televizija, se naveduva deka taa gi postavuva decata vo pasivna uloga, od niv ne bara nikakov anga`man, ja uni{tuva nivnata kreativnost i imaginativnost. Taa gi oddale~uva od


75

Grcija

88 70

Makedonija

83 69

Norve{ka

76 65

SAD

74 63

Ungarija

74 46

Grenland

58 83

Sev. Irska

90 64 87 70

Norve{ka

80 64

Makedonija

77 62

SAD

75 57

Ungarija Grenland

64 63

Sev. Irska

90 65

15 godini

Norve{ka

71 54

Makedonija

76 54

SAD

74

27

A

23 40 37

M 25

A

22 37

M

34

45

Grcija

80 45

Ungarija Grenland

13 godini

70

72 46

15 godini

13 godini

Grcija

va`nite aktivnosti, kakvi {to se: ~itaweto, fizi~kata aktivnost, hobijata, a osobeno gi naru{uva interpersonalnite komunikacii so vozrasnite i so drugite ~lenovi na fami­li­ ja­ta. Televizijata gi informira decata za va`ni nastani vo svetot, za politikata, za istorijata, za naukata, no istovremeno e informator za agresivnosta i nasilstvoto i dava lo{ primer za nivnoto modelirano odnesuvawe, zgolemuvaj}i gi rizicite za delikvencija, pu{ewe, droga i za detska prostitucija. [tet­ nite posledici od prekumernata izlo`enost na televizijata ne se ograni~eni samo vo ramkite na psihosocijalniot razvoj. Imeno, vo eden od broevite na Japonskoto nau~no spisanie za pedijatrija od 1998 godina bila objavena statija vo koja se davaat dokazi deka fotostimulacijata predizvikuva {teta ne samo na vidot tuku dava i pote{ki nervni rastrojstva od tipot na konvulzivni napadi, glavobolki, vrtoglavici, gadewa, ma~nini vo stomakot i sli~no (spored Pop-Jordanova, 2001). Procentite na deca vo Makedonija koi pominuvaat ~etiri (ili pove}e) ~asa na den gledaj}i televizija, se prika`ani na Grafikon 3. Se zabele`uva deka vremeto pominato vo gledawe te­levi­ zi­ja, za etni~kite Makedonci e ne{to pogolemo vo odnos na mla­dite etni~ki Albanci, dodeka takvite razliki vo odnos na polot se minimalni.

11 godini

11 godini

Decata i nivnata dobrostostojba

89 93

Sev.Irska

67 37 60

`enski

A M

dvapati ili pove}epati nedelno (%)

36 29

ma{ki

ma{ki

Grafikon 2 U~enici koi praktikuvaat fizi~ka aktivnost

12 13

Grafikon 3

`enski

U~enici koi gledaat televizija 4 ~asa i pove}e na den (%)


34 36 33 36

Makedonija 26

Ungarija

35 25

Grcija

28 13

Norve{ka

19 9 11 48 52

Slova~ka 31 34 29

Ungarija

33 28

SAD

33 24

Grcija

28 21

Norve{ka

32

Slova~ka

46 25

15 godini

Makedonija Norve{ka Grcija Ungarija SAD [vajcarija

30 22 28 21 29 20 26 18 27 16 18

`enski

Grafikon 4

11 godini

[vajcarija

26 12 13

13 godini

13 godini

Makedonija

15 godini

[vajcarija

A M A M

9 6 19 5 24 6 16 5 12

A M

8 14 6

ma{ki

ma{ki

U~enici koi gledaat televizija 4 ~asa i pove}e (%)

Grafikon 5

`enski

U~enici koi igraat kompjuterski igri 4 ~asa i pove}e (%)

Mladite, slobodnoto vreme, ishranata i slikata za sebe

53

SAD 11 godini

Vo sporedba, pak, so drugite zemji (Grafikon 4), se zabe­ le­`uva deka procentot na mladi vo Makedonija koi del od svoeto slobodno vreme go minuvaat vo gledawe televizija, ja iska~uva na{ata zemja na vtoroto, odnosno na tretoto me­s­to. Komunikaciskata funkcija na kompjuterite e osobeno ak­tuelna vo ponovo vreme, bidej}i blagodarenie na nea svetot brgu se pretvori vo ,,globalno komunikacisko selo”. So niv­nata s$ pogolema zastapenost vo domovite, igrite koi gi igraat decata denes se razlikuvaat od nekoga{nite. S$ po­ve} e, za s$ pogolem broj deca kompjuterskite igri stanu­vaat prioriteten izbor vo koristeweto na slobodnoto vre­me. Tie denes stanuvaat s$ porealni, pointeresni, po­voz­bud­livi i predizvikuva~ki. Taka, vremeto pominato vo ig­ra­we, denes, a izrazeno vo ~asovi verojatno bi bilo pogolemo ot­kolku ona {to ni go poka`uvaat rezultatite dobieni vo 1998 godina (Grafikon 5). Se zabele`uva deka procentot na mladi koi igraat ~etiri ~asa i pove}e kompjuterski igri e mnogu mal, verojatno poradi malata dostapnost na kompju­terite. So toj procent Makedonija se nao|a na pretposled­noto mesto vo odnos na drugite zemji (Grafikon 6). Rezultatite od ova istra`uvawe indiciraat deka mladite vo golem procent samostojno odlu~uvaat za na~inot na ko­ri­

45

Slova~ka

71


16 28 7

Norve{ka

Portugalija

21 5 17 3 15 3 15

13 godini

Portugalija Makedonija

6

29

80

A

80 77 93

M

86

`enski

U~enici koi samostojno odlu~uvaat za koristeweto na slobodnoto vreme (%)

steweto na slobodnoto vreme (Grafikon 7), i deka vo nego iz­biraat da se zanimavaat so fizi~ka aktivnost, a pomalku so te­levizija i kompjuterski igri.

24 18

Ishranata, slikata za svoeto telo i mladite

3 20 5

Norve{ka

46 9

Sev. Irska 15 godini

85

M

27

5

37 4 36 8

SAD

22 4 27 7

Makedonija

13 2 16

`enski

Grafikon 6

71 57

12

Grcija

Ungarija

A

Grafikon 7

41

6

Portugalija

80 73

ma{ki

8

SAD

Grcija

68 53

M

46

Norve{ka

Ungarija

A

14

Sev. Irska

72

15 godini

Ungarija

13 godini

29 6

Grcija Makedonija

11 godini

42

SAD 11 godini

Decata i nivnata dobrostostojba

16

Sev. Irska

ma{ki

U~enici igraat kompjuterski igri 4 ~asa i pove}e (%)

Hranata e zna~aen izvor na energija za pravilen razvoj. Pa taka ~esto se veli deka ,,zdravjeto se vnesuva preku usta”. Navikite povrzani so ishranata se formiraat vo detstvoto. Determinirani se od kulturata, socioekonomskite mo`nosti i slikata za sebe. Neishranetosta i prekumernata te`ina se naru{uvawa vo ishranata karakteristi~ni za detstvoto i za adolescencijata, i se alarmantni zakani za zdravjeto i dobro­sostojbata na novite generacii. Vo izminative 20 godini naru{uvawata vo ishranata stanale mnogu pozaedni~ki za ado­ lescentite. Anoreksijata i bulimijata s$ u{te se vo porast, pri {to `enskite stradaat desetpati pove}e od ma{kite. Koe e omilenoto jadewe na mladite vo Portugalija, Danska, Amerika? [to sakaat tie najmnogu za pojadok, ru~ek, ve~era? Dali e toa ovo{jeto, zelen~ukot, mlekoto? Ili, pak, za­~i­netata i mrsna hrana, hamburgerot, hot-dogot, ~ipsot? Odgovor na ovie pra{awa za navikite na mladite povrzani so is­hra­na­ta od razni zemji, mo`at da dadat komparativnite stu­dii koi vo momentov gi ima malku. Tie uka`uvaat deka popu­larnata


84 79

A

86 82

M

77 82 81

A

78 80

M

ma{ki

Zastapenost na ovo{jeto vo ishranata na mladite (%)

11 godini 13 godini 15 godini

55 47 69

M A

80 57 63 70

M A M

78 64 74 71 77

ma{ki

Grafikon 9

`enski

Zastapenost na zelen~ukot vo ishranata na mladite (%)

69 53 62 60

M

65

A M

77 64 55 67 68

A M

68 53

ma{ki

`enski

podelba na ju`na i severna kultura na jadewe koja proizleguva od klimatski determiniranata raspolo`ivost na odredeni produkti (ovo{je i zelen~uk vo ednata, nasproti ml­e~ni proizvodi vo drugata), e ve}e relativizirana vo us­lo­vite na

A

A

Grafikon 10

`enski

Mladite, slobodnoto vreme, ishranata i slikata za sebe

78

M

Grafikon 8

11 godini

71

15 godini 13 godini

11 godini 13 godini 15 godini

79

A

Zastapenost na Coca-Cola-ta vo ishranata na mladite (%)

globalizacija. Taka, mrsnata hrana stanuva s$ po­po­pularna na jug, a lesnata hrana i ovo{jeto stanuvaat po­pu­lar­ni na sever kade {to go namaluvaat udelot na mlekoto. So­gleduvawata od istra`uvawata od vakov i sli~en tip, mo`at da pomognat vo definiraweto na eden globalen model iz­graden preku komparativni prednosti. Preku niv so od­re­deno relati­vi­zi­ra­we na kulturnite razliki mo`e da se iz­gra­di globalen model za ,,kultura na ishrana” i za pravilen razvoj na decata. Spored dobienite rezultati, mladite vo Makedonija vo svojata ishrana vo najgolem procent vklu~uvaat ovo{je i zelen~uk (Grafikon 8 i 9). Golemiot procent na zastapenost na ovo{jeto i zelen~ukot vo ishranata na mladite vo Makedonija, verojatno, se dol`i na podnebjeto na na{ava zemja koe ovozmo`uva na nejzinata teritorija da uspevaat ovo{jeto i zelen~ukot, kako i nivnata relativno niska cena. Coca-Cola-ta e pijalakot koj mladite go vklu~uvaat vo svojata ishrana vo golem procent (Grafikon 10), dodeka hamburgerot i ~ipsot se produkti koi mladite gi izbiraat vo pomal broj (Grafikon 11 i 12). Mnogu e verojatno deka niskata zasta­pe­ nost na ovie dva proizvoda vo ishranata na mladite e, pred s$, posledica od nivnata visoka cena, otkolku od visoko raz­ vi­en ­ ata svest za nivnata niska nutricionisti~ka vrednost.

73


11 godini 13 godini 15 godini

Decata i nivnata dobrostostojba

31

A

41 27

M

32 45

A M

36 29 17 62

A M

44 30 18

ma{ki

Zastapenost na hamburgerot vo ishranata na mladite (%)

15 godini

13 godini

11 godini

Grafikon 11

74

35

A

43 42 44

M

38

A

47 26 26

M

29

A M

52 15 16

ma{ki

Grafikon 12

`enski

`enski

Zastapenost na ~ipsot vo ishranata na mladite (%)

Vo tekot na razvojot mladiot ~ovek projavuva poseben odnos kon svoeto telo. Zabrzaniot biolo{ki razvoj nametnuva mladite postojano da go do`ivuvaat svoeto telo odnovo, nastanatite promeni da gi zabele`uvaat i da gi reintegriraat vo slikata za sebe*. Procesot na formiraweto na telesniot identitet se odviva vo dva pravca: realno i idealno do`ivuvawe na sebesi i na svoeto telesno jas. Ako razvojot na mladiot

~ovek e takov {to da ovie dva pravca na razvoj se sovpa|aat ili tesno se povrzani - toga{ so golema verojatnost mo`e da se pretpostavi deka toj / taa }e bide zadovolen/a so sebe, } e bide siguren/a vo sebe, }e se prifati sebesi i }e se ceni dovolno za da ostvari harmoni~no `iveewe. No, ako po­stoi ras~ekor toga{ se javuva pre~ka vo prifa}aweto na svojot telesen izgled i na telesnoto jas. Maliot rast, “grdiot nos”, mo­zolkite po liceto, “krivite noze”, noseweto o~ila i sl., ~e­sto se slabite to~ki okolu koi se formira spletot na kon­ flik­tni do`ivuvawa koi apsorbiraat energija neophodna za harmoni~en razvoj na mladiot ~ovek. Stavot kon sopstvenoto telo ne e direktno opredelen od biolo{kite faktori, tuku, pred s$, e determiniran od op­ kru­`u­vaweto, pri {to osobinite na li~nosta imaat uloga na medijator. Imeno, stepenot do koj }e se orientira poedinecot kon teloto i telesniot izgled i na koj aspekt }e se fokusira (fizi~kata sila, izdr`livosta, muskulaturata, visinata, ubavinata na teloto), mnogu zavisi od socijalnite uslovi (Janakov,1987). Standardite vrz osnova na koi se procenuva teloto i se formira slikata za teloto zavisat od idealot {to e prifaten od kulturata, idealot odreden od samata individua, izgledot na prose~en vozrasen, prose~niot izgled na vrsnicite. Stereotipite* za po`elen ma{ki i `enski izgled, vo dade­ na sredina se osobeno silni. Povrzanosta me|u socio­kul­ turnite faktori, pretstaveni preku vlijanieto na spisanijata, roditelite i vrsnicite, i nezadovolstvoto so izgledot, naru­ {uvawata vo ishranata, streme`ot da se oslabi i spra­vuvaweto so te`inata e utvrdena vo golem broj studii (na pr. Levine et al., 1994). Najgolemiot del od niv indiciraat deka nezado­ vol­stvoto od teloto i zagri`enosta od debeleeweto, osobeno, gi pogoduva adolescentkite, {to e direktna refleksija od cen­tralnoto mesto na fizi~kiot izgled vo socijalnoto defi­ ni­ra­we na ulogata na `enata. Se uka`uva deka adolescentkite vo svojata slika za sebesi, pod vlijanie na spomenatite so­cio­ kulturni faktori, vklu~uvaat iracionalen strav od debelina i glorifikacija na strojnata forma na teloto za da bidat atraktivni kaj sprotivniot pol. Vo odnos na svoeto telo i izgled mladite vo Makedonija vo golem procent poka`uvaat pozitiven odnos i smetaat deka nivnoto telo e so pribli`no normalni dimenzii (Grafikon 13). Vo odnos, pak, na svojot izgled, mladite smetaat deka dosta dobro izgledaat (Grafikon 14). I ova istra`uvawe gi potvr-


54 22

32 35 62 58

A M

11 godini 13 godini

10 5 10 4 16

69 61 76

A

47 66

M

60 60 40 64 60

ma{ki

U~enici koi izjavile deka se na dieta za da oslabat (%)

54

A

49 44

M

72 36

A

70 38

M

63 43

A M

`enski

U~enici koi smetaat deka dosta dobro izgledaat (%)

`enski

Vo ramkite na gri`ata za svojot izgled svoj del zazema i gri`ata na mladite za svoite zabi. Procentot na mladi koi gi mijat svoite zabi pove}e od edna{ dnevno e prika`an na Gra­fi­konot 16. Se zabele`uva deka devoj~iwata obrnuvaat vnimanie na dentalnata higiena pove}e od mom~iwata, {to verojatno e samo u{te eden ,,simptomâ€? na nivnata generalna fokusiranost kon izgledot.

15 godini

11 godini 13 godini 15 godini

70 73

M

Grafikon 14

`enski

U~enici koi smetaat deka nivnoto telo e so pribli`no normalni dimenzii (%)

A

M

6

M

Grafikon 15

51

ma{ki

A

17

ma{ki 60

M

Grafikon 13

9

A

50

M A

7 8

M

71 31 70

ma{ki

Grafikon 16

Mladite, slobodnoto vreme, ishranata i slikata za sebe

48

M A

15 godini

17

11 godini

A

19 20

A

9

13 godini

15 godini

13 godini 11 godini

duva spomenatite razliki vo odnos na polot: devoj~iwata vo pomal procent smetaat deka dobro izgledaat, osobeno onie od najvozrasnata ispitana grupa. Vo odnos na svojata te`ina, mladite vo Makedonija se zadovolni, i mal e procentot koi odgovorile deka se na dieta za da oslabat (Grafikon 15). Povtorno, tendencijata za nezadovolstvo od telesnosta e poizrazena kaj devoj~iwata.

`enski

U~enici koi gi mijat zabite pove}e od edna{ dnevno (%)

75


Decata i nivnata dobrostostojba 76

DISKUSIJA

I

ndividualnite `ivotni stilovi kakvi {to se: odnosot kon alkoholot, pu{eweto, dietite, sportuvaweto, rek­re­ a­cijata, seksualnite naviki ne mo`at da se razgleduvaat od­voeno od `ivotnite uslovi (zagaduvawe, ekonomska raz­vi­e­nost, kultura, tradicija, naviki vo doma}instvoto, ka­ rak­te­ri­sti~ni proizvodi vo podnebjeto...), (Simovska i Unkovska, 1997). Ova osobeno e vidlivo vo na~inot na ishranata na mladite vo Makedonija, no ne pomalku i vo na~inot na koj go koristat slobodnoto vreme. Fizi~kata aktivnost, zaedno so gledaweto televizija se najdominantni izbori bidej} i voedno se i najdostapni. Zagri`uva~ki golemiot broj na mladi koi pominuvaat golem broj ~asovi od denot gledaj}i televizija go otvora pra{aweto na alternativite {to im se nudat za strukturirawe na slobodnoto vreme, no i pra{aweto za opravdanosta na generalniot stav na tolerancija na sredinata (pred s$ na roditelite) kon vakviot na~in na za­ba­va.

Koga e vo pra{awe odnosot na mladite vo Makedonija kon telesniot izgled, vidlivo e deka evro-amerikanskata koncepcija za idealno `ensko telo koja promovira visoki i izrazito slabi devojki, so to~ni proporcii na oblinite na teloto i liceto, gi poka`uva prvite ,,pobedonosni” znaci, osobeno kaj povozrasnata grupa adolescenti. Globalnata kampawa za va`nosta na fizi~kiot izgled gi koristi modnite i drugi `enski spisanija, reklamnite panoa i spotovi, muzi~kiot i filmskiot svet. Paralelno so ova, vo istite tie mediumi se propagira i va`nosta na pozitivniot odnos kon sebesi i sopstvenoto telo i samodoverbata, kako klu~ni komponenti za uspeh vo site segmenti od `ivotot, za nekolku ~ekori potoa zdravjeto da se svede na restriktivni na~ini na ishrana i bezbroj programi za ve`bawe. Ne e te{ko da se pretpostavi pozicijata na mladite, osobeno devojkite, koi go gradat svojot identitet opkru`eni so tolku kontra­diktorni poraki. Tokmu zatoa, potrebata za intenzivna zdravstvena edukacija na mladite e pove}e imperativ od potreba.


Aceski, I. (1998). Sociologija, Skopje: Krim Currie, C. et al. (Eds.). (2000). International Report: Health and Health Behaviour among Young People. Copenhagen: WHORegional Office for Europe. Janakov, B. (1987). Psihologija samosvesti, Beograd: Istra`iva~ko-izdava~ki centar SSO Srbije Levine, M. (1994). The relation of sociocultural factors to eating attitudes and behaviors among middle school girls. The Journal of Early Adolescence, 14, 471-490. Pop-Jordanova, N. (2001). Pedijatriska psihofi足zi足o足logija, Skopje: Misla

Mladite, slobodnoto vreme, ishranata i slikata za sebe

KORISTENA LITERATURA

Simovska, V., i Unkovska, L. (1997). [to e toa u~ili{te {to go unapreduva zdravjeto, Skopje: Makedonska mre`a na u~ili{ta {to go unapreduvaat zdravjeto. Troja~anec, Z. (1992). Osnovi na fiziologijata na sportot, Skopje: Medis - informatika.

77


MLADITE I NIVNOTO

SOCIJALNO OPKRU@UVAWE Dejan Atanasov Studijata “Stavovite i odnesuvaweto na mladite kon zdravjeto” ima cel da go ispita odnosot na decata od u~ili{na vozrast kon razli~ni aspekti na zdravjeto i da gi prika`e stavovite i odnesuvaweto na mladite vo vrska so zdravjeto, nivnata povrzanost i celovitost. Studijata poa|a od pretpostavkata deka odnosite so potesnoto semejstvo, vrsnicite i nastavnicite, se povrzani so dobrosostojbata na mladite i nivnata spremnost da gi re{avaat razvojnite problemi. Ovie segmenti od socijalnoto opkru`uvawe na mladite se tretiraat kako isklu~itelno va`ni za nivnoto zdravje vo celina. Zatoa vo ovoj del od Studijata se ispituvaat odnosite na mladite so nivnoto socijalno opkru`uvawe, nivnata brojnost i kvalitet, taka kako {to mladite gi do`ivuvaat i soop{tuvaat za niv. Za celite na studijata be{e sostaven poseben pra{alnik “Stavovite i odnesuvaweto kon zdravjeto na decata od u~ili{na vozrast”. So pra{alnikot, od strana na obu~eni anketari, be{e ispitan reprezentativen primerok od 1604 mladi, podeleni

vo tri vozrasni grupi od 11, 13 i 15 godini so proporcionalna zastapenost na etni~ki Makedonci i etni~ki Albanci. Ispituvaweto be{e izvedeno vo april i maj, 1998 godina vo osnovni i sredni u~ili{ta vo R. Makedonija. Rezultatite gi potvrduvaat lai~kite sogleduvawa deka so zgolemuvawe na vozrasta slabee komunikacijata me|u decata i roditelite, osobeno so tatkoto. Ovoj trend se zabele`uva i vo drugite zemji - u~esni~ki vo Studijata. Se poka`uva deka mladite koi imaat dobra komunikacija so svoite roditeli, verojatno, se ~uvstvuvaat posre}ni i posigurni vo sebe. Najgolem del od mladite imaat najmalku eden blizok prijatel i lesno steknuvaat novi prijateli. Tie polesno komuniciraat so vrsnicite od ist pol, otkolku so vrsnicite od sprotivniot pol. Najgolem broj mladi, soop{tuvaat deka nivnite nastavnici im pomagaat, no procentot na onie {to davaat pozitivni oceni se namaluva so vozrasta, {to se zabele`uva i kaj slobodnoto izrazuvawe na mladite pred nastavnicite.


Za vreme na detstvoto i ranata mladost pogolemiot del od `ivotot na mladite se odviva vo semejstvoto. Vo semejnoto opkru`uvawe preku direktno podu~uvawe i po pat na modelirawe, roditelite u~estvuvaat vo formiraweto na detskite naviki povrzani so higienata, ishranata, fizi~kata aktivnost i `ivotniot stil na semejstvoto (Currie et al., 2000). Nekoi od tie naviki podocna se gubat, nekoi se menuvaat, no mno­gu i }e opstojat vo tekot na celiot `ivot na ~ovekot, odre­duvaj}i go na najneposreden na~in zdravjeto na edinkata.

11 godini

Vo spravuvaweto so u~ili{nite zada~i i so problemite od u~ili{niot `ivot, decata o~ekuvaat poddr{ka od svoite roditeli. Spremnosta na roditelite da im pomognat, da odvojat del od svoeto vreme, da gi islu{aat i da gi posovetuvaat, za decata e od golemo zna~ewe. ^esto e dovolno i samoto soznanie

13 godini

ODNOSI SO RODITELITE

Mladite i nivnoto socijalno opkru`uvawe

Roditelite i u~ili{teto

15 godini

V

o prirodata na ~ovekot, kako socijalno su{testvo e da se ra|a i da `ivee opkru`en so drugi lu|e, a kvalitetot na odnosite vo zaednicata na koja i pripa|a, nivnata brojnost i raznovidnost se va`na pretpostavka za negovoto zdravje i dobrosostojba. Ova osobeno se odnesuva na mladite, vo periodot od `ivotot koga se soo~uvaat so golem broj razvojni (biolo{ki, psi­ho­so­ci­jalni i duhovni) predizvici. Vo periodot na pubertetot* i adolescencijata* mladite go pro­dol`uvaat ve}e zapo~natiot krug na odvojuvawe od pri­mar­ nata socijalna sredina - semejstvoto, sozdavaj}i nov kva­li­tet na odnosi so sredinata. Tie se vo potraga po svojot iden­titet* i isprobuvaat raznovidni odnesuvawa. Taka interak­ci­jata so roditelite, kako i novite odnosi so vrsnicite vo toj period, se od primarna va`nost i imaat golemo vlijanie vrz do`ivuvawata, ~uvstvata i odnesuvaweto na mladite. Vo sovremenite op{testva najgolemiot del od svoeto vreme mladite go minuvaat vo u~ili{te, kade {to sekojdnevno se sre} avaat so nastavnicite, kako novi zna~ajni figuri vo `ivotot na decata i vo modeliraweto na nivnoto odnesuvawe i stavovite kon sebe i svetot vo koj treba da uspeat.

Vo ova poglavje se diskutira edna druga uloga na roditelite, ne pomalku va`na za sevkupnoto zdravje na mladite, a toa e emo­ cionalnata osetlivost i razmena so decata, kako i da­va­we­­to na psiho-socijalna poddr{ka toga{ koga taa im e naj­po­t­rebna. Imeno, kolku mladite }e imaat doverba vo samite se­besi i vo drugite, kako }e ja ocenuvaat svojata sposobnost da se spravat so zada~ite {to im se postavuvaat, dali }e stanat svesni za sopstvenata vrednost, kako }e se odnesuvaat i }e se ~uvstvuvaat, vo golem del }e zavisi od odnosot na roditelite kon niv, takov kakov {to go do`ivuvaat mladite. Zatoa vo ovaa studija se postavuvani i takvi pra{awa koi ja ispituvaat spremnosta na roditelite da im pomognat na decata okolu pro­blemite povrzni so u~ili{teto, kolku tie gi pottiknuvaat de­cata da bidat uspe{ni na u~ili{te, i kolku se dostapni ro­ditelite za razgovor vo vrska so problemi {to gi zagri­`u­va­at decata.

A M A M A

65 54 62 72 71 77 70 72 69 82 77

M

72

ma{ki

Grafikon 1

`enski

Mladi {to izjavuvaat deka od roditelite dobivaat pomo{ vo vrska so u~ili{teto (koga im e potrebna)(%)

79


74

A

79 79

M

89 77

A

88

M

82 83

A

83 80 78

M

Grafikon 2 U~enici koi izjavuvaat deka roditelite gi pot-

tiknuvaat da bidat uspe{ni na u~ili{te (%)

Okolu 80% od u~enicite soop{tuvaat deka roditelite gi pottiknuvaat da bidat uspe{ni. Kaj edinaesetgodi{nite u~enici vo pogolem procent devoj~iwata vo sporedba so ma{kite smetaat deka roditelite gi pottiknuvaat na uspe{­nost, dodeka kaj petnaesetgodi{nite, ma{kite vo pogolem pro­cent davaat vakvi ocenki (Grafikon 2).

Razgovori so roditelite Razgovorot na razli~ni temi {to gi zagri`uvaat i gi pre­ o­ku­piraat decata e va`en vo u~eweto ve{tini za soo~uvawe so problemite i za nivno nadminuvawe. Decata, obi~no, ne sakaat da zboruvaat za svoite problemi. Naj~esto, tie se obi­ duvaat samite da gi re{at. Mo`ebi zatoa {to ne im veruvaat

13 godini

`enski

11 godini

69

ma{ki

80

na vozrasnite deka umeat da gi ~ujat. A ~esto i zaradi toa da se za{titat sebesi od dopolnitelnite neprijatnosti, ili, pak, za da gi za{titat svoite roditeli. No, koga imaat vistinski problem, decata posakuvaat tokmu roditelite da gi islu{aat i da porazgovaraat so niv. Za mnogu deca toa e eden od glavnite na~ini kako roditelite mo`at da poka`at deka navistina gi sakaat svoite deca (Smajk, 2000). Komunikacijata na decata so majkata i so tatkoto ne e iden­ ti~­na. Voobi~aeno e tatkoto da bide podostapen za razgovor vo vrska so {kolskiot uspeh i planovite za idninata, dodeka interesirawata na majkata se po{iroki i gi opfa}aat i interpersonalnite relacii na decata i nivnite emocionalni vrski. So navleguvaweto vo adolescentniot period se namaluva obemot na komunikacija so roditelite. Za nekoi problemi adolescentot }e razgovara samo so edniot roditel, a za nekoi nema voop{to da razgovara so roditelite (Kapor-Stanulovi}, 1988). Nekoi od navedenite tvrdewa dobivaat potvrda vo rezultatite od studijata. Golem broj od u~enicite (42%) opfateni so studijata, imaat dobra komunikacija so svojot tatko i lesno razgovaraat za temi {to gi zagri`uvaat. Sepak ne e mal ni brojot na onie {to ka­`u­vaat za problemite vo komunikacijata so tatkoto (13%). So vozrasta za~estuvaat izjavite za problemite vo ko­

15 godini

15 godini

13 godini

11 godini

Decata i nivnata dobrostostojba

deka dokolku imaat potreba od pomo{, mo`at da smetaat na svoite roditeli. Najgolem del od ispitanicite vo Makedonija (70%) soop{tuvaat deka roditelite im pomagaat koga imaat problemi na u~ili{te. Pove}e od dve tretini od u~enicite na site vozrasti i od obata pola izjavuvaat deka dobivaat pomo{ od roditelite. So vozrasta se zgolemuva pomo{ta {to ja dobivaat u~eni~kite, etni~ki Albanki i u~enicite etni~ki Makedonci, a kaj preostanatite grupi vakva tendencija ne se zabele`uva (Grafikon 1).

57 54

A

58

M

48

56

A

43 51

M

38 45 43

A M

37 18

ma{ki

Grafikon 3

`enski

Mladi koi lesno razgovaraat so svojot tatko za temi {to gi zagri`uvaat (%)


39 46 29 40

Grcija

20 29

Norve{ka

29 14 23 18

64

^e{ka

44 61 37 54

SAD

35 50

Norve{ka Ungarija Makedonija

30 40 22 31 20

67

^e{ka

51 65

15 godini

Grcija

42 63

Norve{ka

42 53

SAD

42 43

Makedonija Ungarija

11 godini

13 godini

Grcija

13 godini

Makedonija

17

39 22

`enski

ma{ki

Mladite od Makedonija koi imaat te{kotii da razgovaraat so svojot tatko na temi {to gi zagri`uvaat, sporedno so mladite od drugi zemji (%) Grafikon 4

69

A

64 65

M

74 69

A

64 63

M

26

15 godini

11 godini

SAD

A M

72 55 69 54 54

ma{ki

`enski

Grafikon 5 Mladite od tri vozrasti, koi lesno razgovaraat

so svojata majka na temi {to gi zagri`uvaat (%)

Mladite i nivnoto socijalno opkru`uvawe

^e{ka

Ungarija

muni­ka­ci­jata. Dodeka, okolu edna polovina od u~enicite na edi­naesetgodi{na vozrast lesno razgovaraat so tatkoto, samo edna tretina od petnaesetgodi{nite u~enici javuvaat deka nemaat problemi vo komunikacijata so ovoj roditel. Na site vozrasti ma{kite vo pogolem procent od devoj~iwata izjavuvaat deka lesno razgovaraat so svojot tatko. Ovaa razlika e osobeno zabele`liva kaj etni~kite Makedonci na vozrast od 15 godini (Grafikon 3). Kaj site zemji vklu~eni vo studijata devoj~iwata zna­~i­ telno pove}e od ma{kite imaat te{kotii vo komunikacijata so tatkovcite. So vozrasta se zgolemuva i procentot na mladi koi te{ko ostvaruvaat komunikacija so svojot tatko. Najmnogu problemi vo komunikacijata prijavuvaat mladite od ^e{ka, a naj­malku mladite od Ungarija i Makedonija (Grafikon 4). Okolu dve tretini od u~enicite lesno razgovaraat so svojata majka na temi {to gi zagri`uvaat. Mladite na site vozrasti imaat dobra komunikacija so svojata majka (Grafikon 5), so toa {to na petnaesetgodi{na vozrast se zabele`uva sla­beewe na vakvata komunikacija. Na site vozrasti devoj~iwata vo ne{to pogolem ili ist procent so ma{kite izjavuvaat deka lesno razgovaaraat so svojata majka.

55

81


Decata i nivnata dobrostostojba

U~enicite koi lesno razgovaraat so roditelite e poverojatno deka:

11 god. tatko majka @ M @ M

13 god. tatko majka @ M @ M

15 god. tatko majka @ M @ M

se ~uvstvuvaat pozdravi se ~uvstvuvaat posre}ni poretko se ~uvstvuvaat osameni po~esto se ~uvstvuvaat sigurni vo sebesi poretko se lo{o raspolo`eni poretko se ~vstvuvaat nervozni

Aspekti na zdravjeto povrzani so dobrata komunikacija pome|u roditelite i decata

~uvstvuvaat pogolema pripadnost vo u~ili{teto pove}e go sakaat u~ili{teto

Nema povrzanost

82

Umerena povrzanost

Kolku e va`no za mladite nepre~eno da razgovaraat so roditelite za svoite problemi i dilemi, mo`e da se vidi od tabelata na povrzanosta me|u razli~nite aspekti na zdravjeto so dobrata komunikacijata na decata so roditelite (Tabela 1). Kaj pove}eto faktori prika`ani vo tabelata povrzanosta so komunikacijata e prisutna i kaj dvata pola, a osobeno e izrazena na petnaesetgodi{na vozrast. Op{to zemeno, ne mo`e da se zabele`i nekakva konzistentna razlika vo povrzanosta na faktorite so komunikacijata so tatkoto i komunikacijata so majkata {to vodi kon zaklu~okot deka dobrata komunikacija so obata roditela e najva`na za mladite i za nivnata dobrosostojba, za toa kako se ~uvstvuvaat i kako se do`ivuvaat sebesi.

MLADITE I NIVNITE ODNOSI SO VRSNICITE So navleguvaweto vo adolescentniot period, mladite go prodol`uvaat procesot na odvojuvaweto od primarnata socijalna sredina - semejstvoto, so barawe pove}e sloboda i pogolema avtonomija vo razmisluvaweto i postapkite. Tie se vo potraga po sopstveniot izraz, eksperimentiraat so raznovidni odnesuvawa vo nastojuvaweto da oformat svoj avtenti~en identitet. Vo ovoj

Silna povrzanost

period se zbogatuvaat vonsemejnite kontakti, i grupata na vrsnici stanuva se pozna~ajna vo `ivotot na decata. Se formiraat prvite bliski prijatelski i emotivni vrski koi go ispolnuvaat slobodnoto vreme so zabava, igra, no imaat funkcija i na zaemna razmena na duhovnite i emocionalnite potrebi za prifatenost, priznanie i poddr{ka (Kapor-Stanulovi}, 1988). Toa e mo`nost da se iska`at sopstvenite idei, da se ~ujat komentarite i misleweto na drugite, da se otkrijat novi zna~ewa, a ponekoga{, samo da se olesni situacijata, so toa {to mislata }e se izre~e glasno. Preku prijatelstvata i dru`eweto, mladite se zapoznavaat sebesi i drugite, steknuvaat iskustvo vo interpersonalnite odnosi i samodoverba za odvojuvawe od roditelite. Vo komunikacijata so vrsnicite mladite uviduvaat deka i drugite imaat sli~ni dilemi, somne`i, nade`i i stravovi. Isto taka, prifaten od drugarite takov kakov {to e, adolescentot dobiva potvrda deka e vreden za vnimanie i deka e prifatliv za drugite. Vo ovaa studija gi pra{uvame decata kolku bliski prijateli imaat, kolku lesno zapoznavaat novi prijateli, kolku lesno razgovaraat so drugarite i drugarkite za temi {to gi zagri`uvaat i kolku ~esto izleguvaat nave~er. Natamu barame da gi procenat svoite sou~enici i pra{uvame kolku ~esto se dru`at so niv po ~asovite pominati na u~ili{te.


88

A

78 89

M

79 79

A

69 87

M

77

ma{ki

Grafikon 6

Bliski prijateli, novi prijatelstva i komunikacija so vrsnici

60 59

59

M

44

A

42 44

M

49

45 39

ma{ki

Grafikon 7

52 55

A

42 56 54

M

60

A

48 51

M

54

(Grafikon 6), dodeka devoj~iwata, vo pogolem procent imaat eden blizok drugar. Ova mo`e da se zabele`i na site vozrasti. Polovina od ispitanicite ka`uvaat deka lesno steknuvaat novi prijateli. Pove}eto od niv polesno steknuvaat prijateli na edinaesetgodi{na vozrast otkolku na petnaeset godini.

47

A M

A M A M

`enski

U~enici koi lesno steknuvaat novi prijateli (%)

`enski

od ist pol za temi {to gi zagri`uvaat (%)

13 godini

49

A

58

M

Grafikon 8 U~enici koi lesno razgovaraat so drugari

11 godini

61 57

M

49

ma{ki

15 godini

15 godini

13 godini

11 godini

Pove}e od ~etiri pettini od ispitanicite imaat najmalku dvajca bliski drugari. Pogolem e procentot na ma{ki so najmalku dvajca bliski drugari vo odnos na devoj~iwata

A

59

A

`enski

U~enici koi imaat najmalku dvajca bliski drugari (%)

Mladite i nivnoto socijalno opkru`uvawe

82

11 godini

96

M

13 godini

71

15 godini

11 godini 15 godini 13 godini

88

A

28 28 13

25 14 35 14 35 13 34 22

ma{ki

Grafikon 9

`enski

Mladi koi lesno razgovaraat so vrsnici od sprotivniot pol na temi {to gi zagri`uvaat (%)

83


29 44 19

A

19

M

33

38 5 8

ma{ki

`enski

U~enici koi voop{to ne izleguvaat nave~er so vrsnicite (%)

13 godini

15 godini

81

A

90 75 74

M

14

A

Grafikon 10

11 godini

55

15 godini

11 godini 13 godini

Decata i nivnata dobrostostojba

65

M

M

Istata tendencija vo obratnata nasoka se zabele`uva kaj u~enicite koi izjavuvaat deka, voop{to, ne izleguvaat nave~er so drugarite (Grafikon 10).

39

A

88 88

A 66

M

56 74

A

55 67

M

55

ma{ki

13 godini 15 godini

84

Razliki po pol i etni~ka pripadnost ne se zabele`uvaat (Grafikon 7). Okolu edna polovina od ispitanicite lesno razgovaraat so svoite drugari od ist pol za temi {to gi zagri`uvaat. Ne se zabele`uvaat golemi razliki vo odnos na polot i vozrasta, so toa {to devoj~iwata etni~ki Albanki vo odnos na preostanatite grupi, vo ne{to pomal procent soop{tuvaat deka lesno razgovaraat so svoite drugarki (Grafikon 8). Samo edna ~etvrtina od mladite odgovorile deka lesno razgovaraat so drugarite od sprotiven pol za temi {to gi zagri`uvaat. Na site vozrasti ma{kite polesno razgovaraat so svoite drugarki, otkolku devoj~iwata so svoite drugari. Kaj u~eni~kite etni~ki Makedonki so vozrasta raste procentot na onie {to lesno razgovaraat so svoite drugari od sprotiven pol, dodeka kaj u~eni~kite etni~ki Albanki se slu~uva sprotivnoto (Grafikon 9). Okolu tri ~etvrtini od mladite izleguvaat nave~er so drugarite edna{ ili pove}epati nedelno. So zgolemuvawe na vozrasta za~estuvaat ve~ernite izleguvawa. Devoj~iwata izleguvaat mnogu poretko od ma{kite, a u~enicite, etni~ki Albanci mnogu poretko od u~enicite, etni~ki Makedonci.

11 godini

Grafikon 11

Mladi koi za svoite sou~enici izjavuvaat deka se dobri i sakaat da pomognat (%)

43

A

37 46

M

A

41

45 19 49

M A M

37 25 23 56 37

ma{ki

Grafikon 12

`enski

`enski

Mladi koi ~esto se dru`at so sou~enicite po ~asovite na u~ili{te (%)


56 56

11 godini

Grenland 36

Grcija

47 40

Makedonija

45 28

Ungarija

39 30 31

SAD [vajcarija

18 34 60 61

Grenland 50

13 godini

Norve{ka

59 33

Makedonija Ungarija

48 27 44

Grcija

32

SAD

33

[vajcarija

39 36 23 28 56

Grenland

68 53

15 godini

Norve{ka 46 34

Makedonija

[vajcarija SAD

U^ENICITE I NIVNOTO ISKUSTVO SO NASTAVNICITE

60 40

Grcija

Ungarija

Okolu ~etiri pettini od mladite gi do`ivuvaat svoite sou~enici kako dobri i spremni da im pomognat. Vaka se izjasnile 77% od u~enicite na edinaesetgodi{na vozrast, dodeka na vozrast od 15 godini ovoj procent se namaluva na 63%. Devoj~iwata vo prosek pomalku pozitivno gi ocenuvaat svoite sou~enici od ma{kite. U~enicite etni~ki Albanci popozitivno gi ocenuvaat svoite sou~enici od u~enicite etni~ki Makedonci, a najpovolni ocenki davaat edinaesetgodi{nite u~eni~ki, etni~ki Albanki (Grafikon 11). Najmalku dvapati vo nedelata po ~asovite na u~ili{te, mladite opfateni so istra`uvaweto se dru`at so svoite drugari (72%) sou~enici. Ma{kite po~esto od devoj~iwata se dru`at po ~asovite (Grafikon 12). Istovremeno 40% od u~eni~kite etni~ki Albanki i 29% od u~eni~kite etni~ki Makedonki po ~asovite se dru`at samo edna{ nedelno, ili voop{to ne se dru`at. Vo pove}eto zemji vklu~eni vo studijata ma{kite na site vozrasti pove}e se dru`at so svoite sou~enici po ~asovite, otkolku devoj~iwata. Nikakvi tendencii vo pogled na vozrasta, op{to zemeno, ne se zabele`uvaat. Najmnogu po ~asovite se dru`at mladite vo Norve{ka i Grenland, a najmalku od [vajcarija i SAD. Mladite od Makedonija sporedeno so drugite zemji se dru`at po ~asovite dosta ~esto, a po rezultatite od studijata se odnesuvaat i sli~no so mladite od Grcija (Grafikon 13).

64

47 33 45 29 37 30 36

`enski

ma{ki

Mladite od Makedonija koi barem 4-5 dena vo nedelata se dru`at so sou~enicite vedna{ po ~asovite na u~i足足li足{te, sporedeni so mladite od drugi zemji (%)

Grafikon 13

Golem del od vremeto vo periodot na detstvoto i mladosta, mladite go minuvaat vo u~ili{te ili vo aktivnosti povrzani so u~ili{teto. Tamu tie sekojdnevno se soo~uvaat so predizvikot od novi zada~i i problemi {to treba da se re{at. Vo sovladuvaweto na pre~kite na patot kon steknuvaweto novi znaewa i ve{tini, mladite imaat potreba svoite nastavnici da gi vidat i da gi do`iveat kako sojuznici. Tie o~ekuvaat da bidat slu{nati i razbrani, da ja imaat poddr{kata od nastavnicite i da mo`at da pobaraat pomo{ dokolku im bide potrebna.

Mladite i nivnoto socijalno opkru`uvawe

Vrsnicite od u~ili{teto

53

Norve{ka

85


11 godini 13 godini 15 godini

Decata i nivnata dobrostostojba

95 97

A 84

M

89 79 81

A 74

M

70 67

A

40 59

M

54

ma{ki

`enski

Grafikon 14 U~enici koi izjavuvaat deka nivnite nas-

tavnici im pomagaat (%)

11 godini 13 godini 15 godini

86

Kolku uspe{no ja ostvaruvaat ovaa uloga nastavnicite, gledano niz o~ite na u~enicite, se obiduvame da otkrieme od rezultatite na studijata. Vo studijata se bara od u~enicite da procenat kolku nivnite nastavnici se podgotveni da im pomognat koga im e potrebna pomo{ i kolku mo`at slobodno da go izrazat svoeto mislewe vo prisustvo na nastavnicite.

59

A

35 35

M

24 28 30

A

34

M A M

Grafikon 15

23 39 17 29 19

ma{ki

`enski

Mladi koi slobodno go izrazuvaat svoeto mislewe pred nastavnici (%)

Pove}e od dve tretini od u~enicite soop{tuvaat deka nivnite nastavnici im pomagaat. U~enicite od edinaeset godini vo pogolem procent (89%) smetaat deka mo`at da dobijat pomo{ od nastavnicite, dodeka so vozrasta ovoj procent se namaluva, a na vozrast od petnaeset godini 57% od u~enicite davaat vakvi ocenki. So vozrasta, kaj devoj~iwata, a osobeno kaj etni~kite Albanki se zabele`uva najgolemo opa|awe na pozitivnata procenka na spremnosta na nastavnicite da im pomognat (Grafikon 14). Pritoa, procentot na u~enici koi smetaat deka nastavnicite voop{to ne im pomagaat se zgolemuva od 4% kaj edinaesetgodi{nite na 17% kaj petnaesetgodi{nite u~enici. [to se odnesuva do slobodata na izrazuvaweto pred nastavnicite, so zgolemuvaweto na vozrasta, se zabele`uva sli~na tendencija na opa|awe vo procentot na mladi koi slobodno go izrazuvaat misleweto (Grafikon 15).


Z

a op{toto zdravje na mladite, za nivnite stavovi i za odnesuvaweto kon zdravjeto od isklu~itelna va`nost se odnosite so sredinata vo koja `iveat, kako i odnosot na sredinata kon niv. Vo periodot na detstvoto, semejstvoto i roditelite se glavnata potkrepa na decata. Roditelite se onie od koi u~at decata, baraat pomo{ i razbirawe, o~ekuvaat qubov i prifa}awe. So razvojot, u{te od prvata godina deteto go zapo~nuva patot na odvojuvaweto od semejstvoto. Vo tekot na celiot toj period ulogata na roditelite se menuva, no tie i natamu ostanuvaat da bidat glavniot stolb na poddr{ka na mladite koi vleguvaat vo svetot na vozrasnige. Zatoa i kvalitetot na me|usebnata komunikacija e od is­ klu­~itelna va`nost za odnosite me|u decata i roditelite. Od rezultatite na studijata, so zgolemuvaweto na vozrasta se zabe­ le`uva slabeewe na komunikacijata na decata so roditelite. Decata na site vozrasti polesno razgovaraat so majkata, ot­ kol­ku so tatkoto, a vo odnos na polot, devoj~iwata pote{ko ko­municiraat so svojot tatko, od mom~iwata. Ovie naodi se potvrduvaat i od rezultatite dobieni vo drugi zemji kade {to se sproveduva studijata. Vo edna poslobodna interpretacija, mo`­noto objasnuvawe na vakvite naodi bi go pobarale vo razli~nite ulogi na roditelite vo s$ u{te tradicionalnoto makedonsko semejstvo i nivnite razli~ni interesi vo odnosot kon decata. Stereotipot za strogiot tatko, ~ija{to qubov treba da se zaslu`i so u~ewe i so uspeh vo profesijata, i ne`nata majka sekoga{ polna so qubov i razbirawe, verojatno, e nadminat vo mnogu dene{ni semejstva, no sepak u{te opstojuva. Taka, majkata koja ne postavuva uslovi za svojata qubov stanuva podostapna za razgovor so decata. Ova osobeno doa|a do izraz vo vreme koga kaj mladite se javuva raste~ka potreba za distancirawe od semejstvoto i steknuvawe nezavisnost. Vo toj proces na osamostojuvawe, majkata prva za deteto stanuva li~nost so koja mo`e ramnopravno da se komunicira (KaporStanulovi}, 1988), dodeka tatkoto ja zadr`uva figurata na avtoritet, {to e pre~ka za ramnopravniot razgovor koj deteto go posakuva i go o~ekuva. Vo periodot na adolescencija isto tolku se va`ni i od­no­ site so vrsnicite. Preku ostvaruvaweto na bliski prijatelski vrski i dru`ewe so vrsnicite mladite se zdobivaat so zna­~aj­ni iskustva, zadovoluvaj}i gi svoite dlaboki potrebi

za emocionalna poddr{ka, pripa|awe, prifatenost i priznanie od drugite. Rezultatite od studijata poka`uvaat deka najgolem broj mladi imaat najmalku eden blizok prijatel i lesno steknuvaat novi prijateli. Na mladite im e polesno da razgovaraat so vrsnicite od ist pol, otkolku od sprotivniot, so toa {to devoj~iwata pote{ko komuniciraat so svoite drugari, otkolku ma{kite so svoite drugarki. Po ~asovite na u~ili{te mladite drugaruvaat relativno ~esto, a so vozrasta za~estuvaat i ve~ernite izleguvawa. Mnozinstvoto ispitanici dava pozitivna ocenka za svoite sou~enici i nivnata spremnost da pomognat. Vo tekot na u~ili{niot `ivot decata i nastavnicite se vo pozicija so svojot odnos na sorabotka, razmena i razbirawe da pridonesat kon razvojot na detskite potencijali vo pre­ze­ ma­weto na nivnata odgovornost za sebe, za sopstvenoto zdravje i za drugite. Spored rezultatite od studijata najgolem broj mladi soop{tuvaat deka nivnite nastavnici im pomagaat, iako takvoto ~uvstvo opa|a so vozrasta, {to se sovpa|a i so pre­mi­not od osnovnoto vo srednoto u~ili{te. Vlijanieto na roditelite, na vrsnicite i na nastavnicite vrz odnesuvaweto i vrz stavovite na mladite vo vrska so zdrav­ jeto se mnogubrojni. Tie se isprepletuvaat i se do­pol­nu­vaat i te{ko mo`at izolirano da se nabquduvaat i da se analiziraat. Zatoa, ovaa studija pomaga vo pojasnuvaweto i podobroto raz­ birawe na zna~eweto {to mu go davaat decata na sopstvenoto socijalno opkru`uvawe, kako edna od glavnite determinanti na nivnoto zdravje.

KORISTENA LITERATURA Currie, C. et al. (Eds.). (2000). Health and Health Behaviour among Young People. Copenhagen: World Health Organization. Kapor-Stanulovi}, N. (1988). Na putu ka odraslosti. Beograd: Zavod za uxbenike i nastavna sretstva. Smajk, P. (prireduva~) (2000). Slu{awe za podobro zdravje. Skopje: Centar za psihosocijalna i krizna akcija - CPKA.

Mladite i nivnoto socijalno opkru`uvawe

DISKUSIJA

87


UNAPREDUVAWE NA ZDRAVJETO

PREKU AVTENTI^NO U^ESTVO NA MLADITE Kristina Egumenovska Ovoj tekst go diskutira avtenti~noto u~estvo na mladite vo sopstveniot `ivot i `ivotot na zaednicata, kako osnova i preduslov za razvojot na kompetentnosta za akcija i unapreduvawe na zdravjeto. Istovremeno, toj ja naglasuva i potrebata za predizvik na na{ite odnapred sozdadeni i dlaboko zamrznati opisi, odgovori i stavovi vo odnos na mladite, kako i za zapo~nuvawe na procesot vo koj mladite }e gi menuvaat uslovite i ishodite na ona {to im se slu~uva. Tekstot uka`uva i na pridobivkite koi gi steknuvaat mladite, u~estvuvaj}i na avtenti~en na~in, od perspektiva na unapreduvawe na nivnoto zdravje. Istra`uvaweto e sprovedeno na 1604 ispitanici na 11, 13 i 15 godi{na vozrast od celata teritorija na R. Makedonija. Rezultatite poka`aa deka kolku pove}e mladite slobodno go izrazuvaat svoeto mislewe, kolku pove}e

samostojno izbiraat i odlu~uvaat za razni aspekti od svojot `ivot, odnosno ramnopravno u~estvuvaat vo donesuvaweto odluki vo krugot na semejstvoto i vrsnicite, tolku pove}e se ~uvstvuvaat zdravo, sre}no i sigurno. Dobienite rezultati poka`uvaat zna~ajna povrzanost me|u slobodata vo izrazuvawe poinakvo mislewe (kaj u~enicite) pred nastavnikot, i nivnata vklu~enost vo donesuvaweto pravila za u~ili{teto, procenkata na u~ili{teto kako prijatno mesto i na u~ili{nite pravila kako pravedni. Devoj~iwata se pomalku slobodni vo izrazuvaweto na svoeto mislewe od mom~iwata. Isto taka, naodite poka`aa silna povrzanost me|u samostojnosta vo odlu~uvaweto i lesnoto steknuvawe prijateli, dru`eweto so drugarite po ~asovite i ~uvstvoto na sigurnost vo sebe.


[to ovozmo`uva avtenti~noto u~estvo na mladite? Neretko se veli deka aktivnoto osoznavawe na faktite, eksperimentiraweto, praktikuvaweto odredeni odnesuvawa, aktivnosta, voop{to, e zna~aen element na u~eweto bidej}i go zgolemuva interesot i razbiraweto na ne{tata. Me|utoa, dali aktivnosta, sama po sebe gi osposobuva u~enicite i da pre-

Unapreduvawe na zdravjeto, preku avtenti~no u~estvo na mladite

S

ite vozrasni nekoga{ bile deca. Ottuka, sekoj vozrasen “znae” kako e da se bide dete. Uveruvaweto deka decata ne treba da se pra{uvaat za nivnite mislewa i potrebi, bidej}i vozrasnite (bile deca pa zatoa) gi razbiraat detskite “vistinski potrebi” podobro i od samite deca, e neizdr`ana teza na koja ~esto se naiduva vo praktikata. Neizdr`anosta i opasnosta na tezata proizleguva ottamu {to taa otvora bezbroj mo`nosti za upotrebata na mo} i sila vrz decata i toa vo imeto na odgovornata uloga na vozrasniot kako nivni model, voda~ i za{titnik. Dali n$ potsetuva sevo ova na ne{to? Najmnogu na tra­di­ cio­nalnoto sfa}awe za detstvoto, kako period na bezgri`nost, igra i nevinost vo koj decata se ubavi i bezgre{ni, no isto taka nerazumni, nekompetentni i nezreli, pa zatoa mo`eme da im se raduvame, no samo otkako }e gi “dovedeme vo red” i otkoga }e gi vospitame. Dokolku go prifatime ova gledi{te, }e mora da gi prifatime i site negovi implikacii po deteto i detskite realni mo`nosti da bide va`en u~esnik i nositel na pro­menite vo zaednicata, za {to, pak, imame bogati dokazi deka e spo­sobno. [to im preostanuva na decata vo sprotivno? Mo`ebi samo da “po~ekaat” da stanat vozrasni? Dali vozrasta sama po sebe zna~i zrelost, kompetentnost, razumnost i nezavisnost? Ne! Decata porano ili podocna }e stanat vozrasni, no so tradi­ ci­o­nalniot odnos vo detstvoto mnogu e poverojatno deka }e stanat nekompetentni, nezreli, neavtonomni i, se razbira, po­malku ubavi vozrasni.

mat ne{to vo vrska so faktite {to gi u~at? Aktivnosta ne podrazbira dejstvuvawe naso~eno kon promena vo soglasnost so soznanijata i kontekstot na slu~uvawe. Toa e karakteristi~no za akcijata*, koja e neposredno povrzana so vidot i kvalitetot na u~estvoto. Toga{ koga mladite u~estvuvaat vo konkretna akcija, nezavisno od toa dali akcijata e naso~ena kon promena vo sopstveniot li~en stil, promena vo lokalnata zaednica ili na op{testvoto vo celina toa za niv mo`e da zna~i do`ivuvawe na ~uvstvoto na vrednost, samopo~ituvawe, pogolema sigurnost i efikasnost, prak­tikuvawe na odgovornosta i mo`nost za verifikacija na `ivotnite ve{tini. S$ {to le`i vo osnovata na ona {to go prepoznavame i mo`eme da go nare~eme zdravje. Tokmu zatoa vo aktivnoto vklu~uvawe na mladite se gleda kako na klu~en faktor vo unapreduvaweto na zdravjeto, osobeno, koga se vo pra{awe nivnite stavovi i odnesuvawe koi se vo proces na formirawe. Da zememe ednostaven primer - grupa u~enici raboti na nekoj problem va`en za niv. Da zamislime, isto taka, deka tie dobro go poznavaat i go razbiraat problemot, umeat da gi poso~at osnovnite pri~ini za nego, gi znaat negovite karakteristiki i mo`nosti za re{avawe. U{te pove}e, kaj niv postoi `elba i motiviranost da go upotrebat znaeweto i pritoa znaat zo{to sakaat da go upotrebat, imaat ideja koga, kade i kako da se upotrebi znaeweto, ideja do kakvi s$ promeni mo`e da dovede nivnata akcija. . . No, i pokraj seto toa, ovie u~enici nemaat mo`nost da prezemat ~ekori za realizacija na sakanata promena. [to mislite, kako }e se ~uvstvuvaat, i pokraj seto svoe znaewe, posvetenost i vizija? Najverojatno nemo}no i demotivirano. Ovie ~uvstva, sekako ne se del od ona {to se podrazbira pod zdravje i blagosostojba. Detskoto iskustvo na u~estvo vo akcija e osnovniot element i pretpostavka za razvojot na kompetentnosta za akcija* - sposobnosta da se dejstvuva vo nasokata na podobruvaweto na uslovite koi }e dovedat do promena koja zna~i unapreduvawe na zdravjeto* i pribli`uvawe kon blagosostojba. Razvivaj}i ja doverbata kon mladite i nivnite originalni idei, vozrasnite namesto postojano da go koregiraat nivnoto odnesuvawe i `ivoten stil pod vlijanie na preporakite na zdravstvenite eksperti, privle~nite i moderni kampawi, spotovi, plakati i modeli na odnesuvawe, mo`at da stanat stolb na detskata samodoverba. Za potoa so nivna poddr{ka, decata da go najdat sopstveniot pat na aktivno vklu~uvawe vo zaednicata. So toa i procesot na u~estvo vo unapreduvaweto na sopstvenoto

89


Decata i nivnata dobrostostojba 90

zdravje i zdravjeto na zaednicata bi se pro{iril na sekoj poedinec, so sopstven udel vo odgovornosta, po~ituvaj}i gi kontekstot vo koj `iveeme, `ivotniot stil i kulturata na koja & pripa|ame. U~estvoto kako termin vo ovoj tekst ponatamu }e se koristi so zna~ewe na avtenti~no u~estvo*, gledano niz prizmata na Hartoviot model na u~estvo (Hart, 1998a, spored Simovska i ] ostarova-Unkovska, 1998). Ona {to avtenti~noto u~estvo go odvojuva od kvaziu~estvoto e izborot. Vo odnos na zdravjeto i aktivnostite koi go unapreduvaaat, pokraj mo`nosta poedinecot da izbere da u~estvuva i samostojno da odlu~uva, avtenti~noto u~estvo bi zna~elo i u~ewe na fakti i podatoci, no so sozdavawe li~ni zna~ewa, odnosno prezemawe akcii - preku kriti~ko i analiti~ko sogleduvawe i razmisluvawe za faktite. Vo taa smisla, izborot na mladite me|u dru`ewe so prijatelite do polno} ili do 03.00 ~asot po polno}; nosewe na omileniot xemper ili radikalna varijanta na trendovski bluzon; poseta na teatar ili iska~uvawe na Vodno; piewe alkohol ili ovo{en sok; ili pak, jadewe ~okoladi ili morkovi, bi pretstavuval li~en i samostoen izbor, vo soglasnost so nivnata “kriti~ka svesnost i potencijal da se spravat so kompleksnite vlijanija vo svojot `ivot i na svetot po{iroko na kompetenten, kreativen, sloboden i socijalno odgovoren na~in” (Simovska, 2001: 53). [to s$ drugo dobivaat mladite, koga u~estvuvaat na avtenti~en na~in vo razni aspekti od sopstveniot `ivot i `ivotot na zaednicata? Pred s$ svesnost za postoeweto alter­ na­tivi i koristewe na pravoto da se dejstvuva i da se osmisluva sopstveniot `ivot (razvoj na avtonomijata). Ponatamu, po~ituvawe na razlikite i komunikacija bez uslovuvawe; ~uvstvo deka sekoj poedinec e sposoben da pridonese vo una­ preduvaweto na zaednicata i na sopstveniot `ivot; ~uvstvo na zaedni{tvo i so­ci­jalna povrzanost so zaednicata, kako i promena vo per­cep­cijata na odnosot vozrasen-dete (razbivawe na polaritetite me|u niv i do`ivuvaweto na socijalnata pozi­cija kako nemenliva i stati~na dadenost na odnosite na mo}). Vo ovaa niza, Hart (Hart et al., 1997), kako pridobivki gi vklu~uva razvojot na misleweto i, razvojot na self-konceptot i identitetot (na mladite im e potrebna socijalna interakcija i u~estvo vo grupna aktivnost, bidej}i toa im ovozmo`uva og­ le­duvawe na sebesi, testirawe na nivnite self-koncepti i kon­struirawe mo`ni identiteti).

Kako {to mo`e da se vidi, avtenti~noto u~estvo na mladite ovozmo`uva unapreduvawe na pove}e dimenzii na zdravjeto, osobeno na mentalno-emocionalnata i na socijalnata dimenzija. Voedno, navedenite pridobivki davaat pocelosen odgovor na pra{aweto: zo{to unapreduvawe na zdravjeto kaj mladite tokmu preku avtenti~noto u~estvo? Iskustvoto {to go steknuva poedinecot niz toj proces mu ovozmo`uva zajaknuvawe* i razvoj na kompetentnosta za negovo aktivno vklu~uvawe vo gri`ata za sopstvenoto zdravje, i za zdravjeto na zaednicata.

SLOBODNO IZRAZUVAWE NA MISLEWETO, SAMOSTOEN IZBOR I RAMNOPRAVNOST VO DONESUVAWETO ODLUKI U~estvoto na mladite od Makedonija, }e bide koncep­tua­ li­zirano i prika`ano preku nivnite izjavi za slednive tri ob­lasti: • slobodata na izrazuvawe na misleweto vo krugot na: vrsnicite, roditelite i nastavnicite • samostojnosta vo izborot na: nivnite interesi, u~eweto (kolku i koga), dru`eweto (so kogo i kako), slobodnoto vreme, ishranata ({to i kolku), oblekuvaweto • u~estvoto i ramnopravnosta vo donesuvaweto odluki vo krugot na semejstvoto i na vrsnicite

Mladite i slobodnoto izrazuvawe na misleweto Decata se dvoumat da dadat komentar, da izrazat svoe mislewe ili do`ivuvawe pred vozrasnite, dokolku toa e do`iveano kako sprotivno na ona {to “sakaat da go slu{nat vozrasnite” (van Beers, 1995). Dali mladite vo Makedonija slobodno go izrazuvaat svoeto mislewe i stav, duri i koga e toa poinakvo od misleweto na drugite? Dobieni se slednive rezultati: svoeto mislewe mladite go izrazuvaat poslobodno toga{ koga toa ne se razlikuva od ona na drugite. Vo krugot na vrsnicite i na roditelite, procentot na mladi koi slobodno go izrazuvaat svoeto mislewe (i koga e toa poinakvo) se zgolemuva so zgolemuvaweto na vozrasta. Mladite smetaat deka najslobodno mo`at da go izrazat svoeto mislewe pred


68 70 69

28 30 34

M

23 39

A

17

M

19

11 godini

Grafikon 3

29

`enski

Mladi koi slobodno go izrazuvaat svoeto mislewe pred nastavnicite (%)

77 88 86

M

`enski

Mladi koi slobodno go izrazuvaat misleweto vo krugot na vrsnicite (%)

11 godini

68

A

51 62

M

53 57 44 70 69 71 70

A

77

M

82

ma{ki

onci poka`uvaat povisok procent na slobodno iz足ra足zu足vawe na misleweto od decata etni~ki Albanci, dodeka vo prisustvo na nastavnicite situacijata e obratna (vidi Gra足fikoni 1- 4). Vo najgolem broj slu~ai, devoj~iwata pomalku slobodno go izrazuvaat svoeto mislewe od mom~iwata.

13 godini

11 godini 13 godini

24

A

83

A

M

35

M

ma{ki

76 78

M

ma{ki

15 godini

15 godini

78

A

A

35

50

M

Grafikon 1

59

A

Unapreduvawe na zdravjeto, preku avtenti~no u~estvo na mladite

A

13 godini

79

`enski

Grafikon 2 Mladi koi slobodno go izrazuvaat svoeto poin-

akvo mislewe vo krugot na vrsnicite (%)

15 godini

15 godini

13 godini

11 godini

vrsnicite (77%), a pomalku pred roditelite (61%). Vo krugot na nastavnicite, so zgolemuvaweto na vozrasta, procentot na mladi koi slobodno go izrazuvaat misleweto se namaluva, pri {to dokolku misleweto e poinakvo od ona na nastavnicite, slobodata na izrazuvawe pred niv e u{te pomala (26%). Pritoa, vo prisustvo na vrsnici i roditeli, decata etni~ki Maked-

48

A M A M A M

31 30 18 26 18 24 19 33 28 27 27

ma{ki

`enski

Grafikon 4 Mladi koi slobodno go izrazuvaat svoeto poin-

akvo mislewe pred nastavnicite (%)

91


Decata i nivnata dobrostostojba

Mladite koi slobodno go izrazuvaat svoeto poinakvo mislewe pred vrsnicite, roditelite i nastavnicite, poverojatno e deka: se ~uvstvuvaat sigurni vo sebe

Slobodno go izrazuva svoeto poinakvo mislewe pred: vrsnicite

roditelite

nastavnicite

lo{o se raspolo`eni ~uvstvuvaat razdrazlivost lesno steknuvaat prijateli pu{at tutun praktikuvaat fizi~ka aktivnost vklu~eni se vo donesuvawe pravila vo u~ili{teto go do`uvaat u~ili{teto kako prijatno mesto smetaat deka u~ili{nite pravila se pravedni

92

Mladite i samostojnite izbori Procentot na mladi vo Makedonija koi smetaat deka samostojno izbiraat i odlu~uvaat za razni ne{ta vo sopstveniot `ivot e relativno visok. Procentot na samostoen izbor e najvisok koga mladite odlu~uvaat za toa koga i kolku }e u~at (84%), a najnizok koga izbiraat {to i kolku jadat i, {to e toa {to gi interesira (74%). So zgolemuvaweto na vozrasta, se zgolemuva i procentot na mladi koi samostojno izbiraat i donesuvaat odluki za razni ne{ta vo sopstveniot `ivot - za toa kako go koristat slobodnoto vreme, {to i kolku jadat, kako se oblekuvaat, {to e toa {to gi interesira. Sepak, vo oblasta na u~eweto i dru`eweto, ovaa tendencija ne postoi.

13 godini

Analizata na dobienite rezultati poka`uva statisti~ki zna~ajna povrzanost na slobodnoto izrazuvawe poinakvo mislewe pred nastavnicite, so vklu~enosta na u~enicite vo donesuvaweto pravila, so do`ivuvaweto na u~ili{teto kako prijatno mesto i so pravilata vo nego kako pravedni (Za preostanatite povrzanosti vidi Tabela 1)

11 godini

Umerena povrzanost

15 godini

Nema povrzanost

Silna povrzanost

A

Povrzanost na nekoi aspekti od zdravjeto so slobodnoto izrazuvawe poinakvo mislewe kaj mladite

68 53 80

M A

73 71 57 85

M

80 80

A

77 93

M

86

ma{ki

Grafikon 5

`enski

Mladi koi samostojno odlu~uvaat kako }e go koristat slobodnoto vreme (%)

Blizu 83% od mladite izjavuvaat deka samostojno izbiraat kako se oblekuvaat, a za toa kako }e go iskoristat slobodnoto


85

63 80 78

M 62

A

69 88

M

91

ma{ki

Grafikon 6

83 84

M

84 86 78 81

A

13 godini

54

A

73

M

89 86

A

94 82

M

90

`enski

Mladi koi samostojno odlu~uvaat so kogo i kako }e se dru`at (%)

vreme samostojno odlu~uvaat 79% (Grafikon 5). Okolu 78% od mladite samostojno izbiraat so kogo i kako }e se dru`at (Grafikon 6). Vo odnos na navedenite oblasti, pove}eto deca, etni~ki Makedonci izjavuvaat deka samostojno izbiraat i

ma{ki

`enski

Mladi koi samostojno odlu~uvaat koga i kolku u~at (%)

Grafikon 7

Unapreduvawe na zdravjeto, preku avtenti~no u~estvo na mladite

79

M A

11 godini

59

15 godini

11 godini 13 godini 15 godini

65

A

odlu~uvaat vo sporedba so decata, etni~ki Albanci, osven vo odnos na odlu~uvawe za u~eweto kade {to razlikite se minimalni (Grafikon 7). 93

Mladite koi samostojno odlu~uvaat za slobodnoto vreme, dru`eweto i u~eweto, poverojatno e deka:

Samostojno odlu~uva za slobodnoto vreme

Samostojno odlu~uva za dru`eweto (so kogo i kako)

Samostojno odlu~uva za u~eweto (koga i kolku)

se ~uvstvuvaat sigurni vo sebe se ~ustvuvaat osameno se ~uvstvuvaat sre}no lesno steknuvaat prijateli se ~uvstvuvaat zdravo ne se ~uvstvuvaat izmoreno nautro

Samostojnosta vo odlu~uvaweto i negovata povrzanost so nekoi aspekti od zdravjeto

praktikuvat fizi~ka aktivnost se dru`at so drugarite po ~asovite ne pu{at tutun

Nema povrzanost

Umerena povrzanost

Silna povrzanost


Decata i nivnata dobrostostojba

Naodite uka`uvaat na silna povrzanost me|u samostojnosta vo odlu~uvaweto i ~uvstvoto na sigurnost vo sebe, lesnoto steknuvawe prijateli, dru`eweto so drugarite po ~asovite. Na Tabelata 2, e prika`ana povrzanosta na spomenatite aspekti na zdravjeto i na nekoi drugi so samostojnosta vo odlu­~uvaweto.

Ramnopravno u~estvo na mladite vo donesuvaweto odluki So ovaa oblast se opfateni dve opkru`uvawa na mladite - nivnite vrsnici i semejstvoto, niz prizmata na ram­no­ pravno u~estvo. Ramnopravnoto u~estvo vo krugot na semejstvoto, sli~no kako i vo krugot na vrsnicite, raste so vozrasta. O~igledni razliki vo odnos na etni~kata pri­padnost i polot vo krugot na vrsnicite ne se re­gis­tri­ra­ni. Procentot na mladi koi ramnopravno u~estvuvaat vo odlu~uvaweto okolu zaedni~kite aktivnosti vo krugot na vrsnicite e najvisok i iznesuva 66%, dodeka pri od­lu­~u­va­weto za toa koi se pravilata na dru`eweto 56% od decata smetaat deka u~estvuvaat ram-

nopravno. Vo donesuvaweto odluki za toa koj za {to }e bide zadol`en vo krugot na vrsnicite, 53% od decata opfateni so primerokot smetaat deka u~estvuvaat ramnopravno. Spored dobienite rezultati, ramnopravnoto u~estvo vo krugot na vrsnicite e povrzano so toa dali mladite se ~uvstvuvaat zdravo i dali se ~uvstvuvaat sre}ni (vidi Tabela 3). Vo krugot na semejstvoto, najvisok e procentot na mladite koi u~estvuvaat vo zaedni~koto organizirawe na slobodnoto vreme (65%), a najnizok e vo dogovaraweto kako }e se tro{at parite od semejniot buxet (27%). Pogolemi razliki me|u decata etni~ki Albanci i decata etni~ki Makedonci postojat samo pri u~estvoto vo rasporeduvaweto na doma{nite obvrski vo semejstvoto (41% etni~ki Albanci i 55% etni~ki Makedonci). Pritoa, u~estvoto vo rasporeduvaweto na doma{nite obvrski vo semejstvoto, kaj devoj~iwata se poka`a povisoko od ona na mom~iwata kaj decata etni~ki Makedonci, dodeka kaj decata etni~ki Albanci u~estvoto vo odlu~uvaweto na devoj~iwata se poka`a ponisko od ona na mom~iwata (Grafikon 9).

11 godini

49

A

38 58

M

55

13 godini

56

A

48

M

57 57

A

55

15 godini

15 godini

13 godini

11 godini

94

58 58 57

M

ma{ki

`enski

Mladi koi ramnopravno u~estvuvaat (vo krugot na vrsnicite) okolu pravilata na dru`ewe (%)

Grafikon 8

A

39 33 47

M A

60 43 28 53

M A M

58 58 44 55 58

ma{ki

`enski

Grafikon 9 Mladi koi ramnopravno u~estvuvaat vo raspo­re­du­

vaweto na doma{nite obvrski vo semejstvoto (%)


se ~uvstvuvaat zdravo se ~uvstvuvaat sre}no se ~uvstvuvaat sigurni vo sebe ne ~uvstvuvaat nervoza praktikuvaat fizi~ka aktivnost imaat bliski drugari ne se ~uvstvuvaat bespomo{no

Nema povrzanost

Umerena povrzanost

Silna povrzanost

Ramnopravno u~estvo na mladite vo odlu~uvaweto vo krugot na semejstvoto i na vrsnicite i negovata povrzanost so nekoi aspekti od zdravjeto

Unapreduvawe na zdravjeto, preku avtenti~no u~estvo na mladite

Mladite koi ramnopravno u~estvuvaat vo odlu~uvaweto vo krugot na semejstvoto i vrsnicite poverojatno e deka:

DISKUSIJA

N

aodite koi se odnesuvaat na temata U~estvo na mladite otvori pove}e pra{awa, otkolku {to nametna kone~ni zaklu~oci. Tie potvrduvaat deka mladite se ~uvstvuvaat zdravo, sre}no i sigurno vo sebe, toga{ koga samostojno izbiraat, koga ramnopravno u~estvuvaat vo donesuvaweto odluki i koga slobodno go izrazuvaat svoeto mislewe, {to na odreden na~in e potvrda i na stavot deka decata ne treba da “po~ekaat” da stanat vozrasni za da po~nat da stanuvaat samostojni i kompetentni. Spored rezultatite od ova istra`uvawe, devoj~iwata se pomalku slobodni vo izrazuvaweto na svoeto mislewe od mom­ ~iwata. Ova bi mo`elo da im se pripi{e na tra­di­cio­nalnite stilovi na vospituvawe kaj nas, koi pove}e go poddr`uvaat slobodnoto izrazuvawe kaj mom~iwata, otkolku kaj de­voj­~i­wata. Razliki postojat i vo odnos na etni~kata pripadnost - de­cata etni~ki Makedonci poslobodno go izrazuvaat svoeto mislewe od decata etni~ki Albanci. Sli~ni razliki se pojavija i pri samostojnosta vo izborot i ramnopravnoto u~estvo vo donesuvaweto odluki vo semejstvoto, kade {to pov­torno decata etni~ki Makedonci poka`uvaat povisok procent od decata

95

etni~ki Albanci. Strukturata na semejstvoto, sfa}aweto za polovite ulogi i stilovite na odgleduvawe vo dadenata kultura se prepletuvaat i integrirano dejstvuvaat kako mo`ni pri~ini za poka`anite razliki vo oblasta na u~estvoto na decata vo sopstveniot `ivot i vo `ivotot na semejstvoto. Samostojnosta vo odlu~uvaweto i slobodnoto izrazuvawe poinakvo mislewe pred vrsnicite i roditelite se poka`aa silno povrzani so ~uvstvoto na osamenost, so pu{eweto tutun i so ~uvstvoto na razdrazlivost. Potrebni se dopolnitelni istra`uvawa, no vakviot naod ja pro{iruva slikata mnogu pove}e otkolku {to ja pravi dvosmislena. Toj uka`uva na mo`nosta deka odredeni izbori koi mladite gi pravat seu{te ne se proaktivni i produkt na li~nite svesni refleksii, tuku se samo obid da se potvrdi sopstvenata nezavisnost. Spored naodite, mladite vo Makedonija se ~uvstvuvaat najmalku slobodni da go izrazat svoeto mislewe (osobeno koga toa e poinakvo) pred nastavnicite. Koga se znae deka slobodnoto izrazuvawe na misleweto e osnovna pretpostavka za avtenti~no u~estvo na mladite vo `ivotot na zaednicata, mo`eme da pra{ame, kolku u~ili{teto kako sredina im obez-


Decata i nivnata dobrostostojba 96

beduva na na{ite u~enici, avtenti~no da u~estvuvaat vo `ivotot na u~ili{teto i aktivno da vlijaat vrz podobruvaweto na uslovite koi vlijaat vrz zdravjeto, dokolku klu~nata relacija nastavnik-u~enik ne se potpira vrz dijalog na otvorenoto i slobodno iska`uvawe na mislewata i stavovite na u~enicite? Za potsetuvawe, avtoritarna i ednonaso~na komunikacija e sintagmata so koja kratko mo`e da se ozna~i “komunikacijata” vo koja ednata strana ne ~uvstvuva deka mo`e slobodno da go izrazi sopstvenoto mislewe ili stav, bez razlika dali e toa isto ili poinakvo od misleweto na drugite. Kone~no, u~enicite aktivno }e se gri`at za svoeto zdravje i }e stanat kompetentni da se spravat so najrazli~ni vlijanija, onolku kolku {to toa im go dozvoluva sredinata. Mo`ebi tokmu zatoa, avtenti~noto u~estvo ima centralno mesto vo razvojot na strategiite za unapreduvawe na zdravjeto vo u~ili{tata. Naodot deka individualnoto u~ewe i razvojot se jasno povrzani so iskustvoto (Dewey, 1933; spored Hart et al., 1997) e potvrden vo mnogu studii (Tyler, 1986; Grambs & Carr, 1979; Benne, 1987; Seigel & Rockwood, 1993; spored Hart et al., 1997). Ottuka i aktivnata vklu~enost i do`ivuvaweto na iskustvoto na akcija se esencijalni za u~eweto i za razvojot na deteto. Sposobnosta za u~estvo, isto taka, zavisi od osnovnata sposobnost da se razmisluva za mislite i za ~uvstvata na drugite (Hart, 1998b, spored Simovska i ]ostarova-Unkovska, 1998), koja razvojno se podobruva so vozrasta. Ova go objasnuva poka`anoto procentualno zgolemuvawe na ramnopravnoto u~estvo na mladite so zgolemuvaweto na vozrasta. Pokonkretno, ramnopravnoto u~estvo na mladite vo semejnoto odlu~uvawe e vo tesna vrska so sfa}aweto na vozrasnite, za toa {to i kolku deteto mo`e samostojno ne{to da proceni, da osmisli, da predlo`i i da odlu~i. So drugi zborovi, toa sfa}awe e povrzano tokmu so odgovorot {to si go dava sebesi vozrasniot, vo vrska so pra{awata:  Mo`at li decata sami ne{to da iniciraat i da realiziraat?  Dali treba i kolku seriozno treba da se sfatat nivnite percepcii, mislewa i idei?  Dali decata se sposobni za procena i analiza na nivniot `ivot i na `ivotnite okolnosti, kako i za sozdavawe na realisti~na i, istovremeno, vizionerska slika za svetot? Kolku pove}e vozrasniot prifa}a da gi istra`i ovie pra{awa so uveruvawe deka odgovorite na niv se potvrdni, tolku e pogolema

verojatnosta deka decata }e dobijat mo`nost za ramnopravno u~estvo (od strana na vozrasnite). Spored dobienite podatoci, procentot na mladi koi ramnopravno u~estvuvaat vo semejnoto odlu~uvawe vo Makedonija, ne e mnogu visok. Pritoa, mladite smetaat deka pomalku ramnopravno u~estvuvaat pri odlu~uvaweto vo krugot na semejstvoto, otkolku vo vrsni~kata grupa. Vo toj slu~aj, ostanuva otvoreno pra{aweto: - Kolku navistina vo Makedonija vozrasnite im davaat mo`nost na mladite ramnopravno da u~estvuvaat vo odlukite koi direktno gi zasegaat samite niv, a so toa i kolku im davaat mo`nost za testirawe na sopstvenite sposobnosti, za istra`uvawe na mo`nostite i za razvivawe na potencijalite za steknuvawe efikasni `ivotni ve{tini!? Karakteristi~en e sledniov naod: kaj 47% od mladite za pove} eto raboti {to se odnesuvaat na nivniot `ivot, odlukite gi donesuva majkata, a kaj 42% tatkoto, pa sepak, 75% smetaat deka samostojno izbiraat i odlu~uvaat. Kako da se razberat vaka dobienite rezultati? Mo`ebi izborot na decata e preslikan model na roditelite, pa se sovpa|a vo golema mera so izborot na nivnite roditeli ili...? Dali mo`at kone~no roditelite “da zdivnat”? Sepak, va`no e toa {to procentot na odlu~uvawe na roditelite za svoite deca se namaluva so zgolemuvaweto na vozrasta na mladite, so {to i mo`nostite za razvoj na avtonomijata kaj niv se zgolemuvaat. Ova e zna~ajno, bidej}i, za da bidat mladite avtonomni potrebno e tie da ja praktikuvaat avtonomnosta. No i ponatamu ostanuva faktot deka decata so vozrasta se s$ pomalku slobodni /podgotveni/ da go izrazat svoeto mislewe. Dali odbivaat da go storat toa, zatoa {to e razli~no od ona na vozrasnite i ne sakaat da se konfrontiraat? [to se odnesuva do socijalnata razmena i interakcija me|u vrsnicite, taa ovozmo`uva pogolem stepen na dvonaso~no primawe - davawe otkolku {to ovozmo`uva interakcijata dete-vozrasen (Piaget, 1965, spored Hart et al., 1997). Vo taa smisla, dru`eweto so vrsnicite i u~estvoto vo grupni aktivnosti, se centralni za kognitivniot razvoj na mladite, bidej}i ovozmo`uvaat gradewe novi priodi (kaj niv) preku konfro­n­tacija na razli~ni mislewa, perspektivi i na~ini na pravewe na ne{tata (Hart et al., 1997). Tokmu ~uvstvoto na mladite de­ka ramnopravno u~estvuvaat vo odlu~uvaweto okolu pra­vilata na dru`ewe vo krugot na vrsnicite e odli~en pokazatel dali u~estvoto na mladite vo vrsni~kata grupa e avtenti~no. Imeno, neretko e slu~aj mladite da gi sledat grupnite normi, ili da pravat ne{ta {to ne gi sakaat, so cel da ostanat vo vrsni~kata grupa ili da se vklu~at vo nea. Spored dobienite naodi, okolu 56% od mladite smetaat deka ramno-


KORISTENA LITERATURA sakaat da go menuvaat. Van Beers, H. (1995). Participation of Children in Programming: Discussion Paper for Radda Barnen. Stockholm: Radda Barnen. Duchscherer, D. et al. (1996). Child Participation in Practice: SCW NWI’S Experiences in Programming-Draft. Leh, Ladakh, India: SCF NWI. Eccles, J.S. et al. (1999). Control versus Autonomy during Early Adolescence. In: Berk, L.E. (Ed.), Landscapes of development: An anthology of readings (pp.393 - 406). Belmont, CA: Wadsworth Publishing Company. Griffin, C. (1997). Representations of the Young. In: Roshe, J. & Tucker, S. (Eds.), Youth in Society-Contemporary Theory, Policy and Practice (pp. 17-25). London: SAGE Publications & The Open University. Hart, R.A. et al. (1997). Developmental Theory and Children’s Participation in Community Organizations. Social Justice, 24 (3), 33-63. Hart, R.A. (1998a). Principi na organizirawe. Vo: Simovska, V. i ]ostarova - Unkovska, L. (ur.), Zbornik tekstovi Obrazo-

vanie za demokratija so demokratija: U~estvo na u~enicite, kompetentnost za akcija i promena vo procesot na obrazovanie (41-59). Skopje: Institut za psihologija (Psiholo{ko sovetuvali{te), Filozofski fakultet. Hart, R.A. (1998b). Razvoj na sposobnosta na deteto za u~estvo. Vo: Simovska, V. i ]ostarova - Unkovska, L. (ur.), Zbornik tekstovi Obrazovanie za demokratija so demokratija: U~estvo na u~enicite, kompetentnost za akcija i promena vo procesot na obrazovanie (26-40). Skopje: Institut za psihologija (Psiholo{ko sovetuvali{te), Filozofski fakultet. Mayall, B. (1994). Children in Action in Home and School. In: Mayall, B. (Ed.), Children’s Childhood’s Observed and Experienced. (pp.114-127). London: Falmer Press. Samdal, O. & Dür, W. (2000). The School Environment and the Health of Adolescents. In: Currie, C. et al. (Eds.), Health and Health Behaviour among Young People (pp.49-6). Copenhagen: WHO Policy Series: Health policy for children and adolescent Issue 1, International Report. Simovska, V. (2001). Avtenti~no u~estvo na u~enicite - Osnoven princip vo Makedonskiot model na u~ili{tata {to go unapreduvaat zdravjeto. Vo: Simovska, V., i ^e{larov, M. (ur.), Zbornik tekstovi Glasot na u~enicite: Prikazi na primeri od makedonskata mre`a na u~ili{ta {to go unapreduvaat zdravjeto (49 - 60). Skopje: Biro za razvoj na obrazovanieto.

Unapreduvawe na zdravjeto, preku avtenti~no u~estvo na mladite

pravno u~es­tvuvaat pri opredeluvaweto pravila na dru`ewe vo vrsni~kata grupa. [to e toga{ so preostanatata polovina od niv, sepak, ostanuva otvoreno pra{awe. Ovie sogleduvawa nema da bidat rezimirani so “isklu­ ~itelno va`en” ili kone~en zaklu~ok. Za odlukite i za izborot na mladite za ne{tata koi gi zasegaat samite niv, a so toa i nivnoto zdravje, bi trebalo {to e mo`no pomalku da se davaat dopolnitelni tolkuvawa, ostavaj}i pove}e prostor za li~nite razmisluvawa na mladite, za nivnata kriti~ka svesnost, za iskustvoto na u~estvo i za prisustvoto na li~ni zna~ewa vrz koi tie kone~no }e ja izgradat svojata slika za svetot {to

97


Decata i nivnata dobrostostojba

APSTRAKTE Studimi “Qëndrimet dhe sjelljet e të rinjëve lidhur me shëndetit”ka për qëllim ta gjurmojë raportin e fëmijëve të moshës shkollore ndaj aspekteve të ndryshme të shëndetit dhe t’i shfaqë qëndrimet dhe sjelljet e të rinjëve lidhur me shëndetin, lidhshmërinë dhe tërësinë e tyre. Për qëllimet e studimit u përpilua një pyetësor me titull “Qëndrimet dhe sjelljet e të rinjëve lidhur me shëndetit”. Me pyetësorin nga ana e anketuesve të trajnuar u hulumtua një ekzemplar nacional prej 1604 të rinjëve të ndarë në tri grupe të moshës 11, 13 dhe 15 vjeçare, me përfaqësim proporcional të shqiptarëve dhe të maqedonasve. Hulumtimi u realizua gjatë periudhës prill-maj 1998 në shkolla fillore dhe të mesme të R. së Maqedonisë.

Statusi socio-ekonomik dhe shëndeti i të rinjëve

98

Kur do ta zbërtheni mozaikun e informatave nga studimi “Qëndrimi ndaj shëndetit të fëmijës së moshës shkollore”, do të fitoni fotografi më të qartë dhe më të plotë e cila e paraqet statusin socio-ekonomik të të rinjve në Maqedoni. Shprehitë dhe qëndrimet e shumta shëndetësore të cilat manifestohen gjatë adoleshencës dhe moshës së rritur janë të filluara në familje gjatë kohës së fëmijërisë. Familjet të cilat jetojnë në Maqedoni në të shumtën e rasteve në thelb janë të përbëra nga të dy prindërit biologjik dhe mesatarisht dy deri në tre fëmijë. Babai më së shpeshti është i punësuar, zakonisht si punëtor (manuel dhe jomanuel), ndërsa nëna më së shpeshti është e papunësuar. Në këtë shumësi të të dhënave objektive për gjendjen socioekonomike me rëndësi është të merret parasysh edhe vlerësimi subjektiv i fëmijëve për mirëqenien e familjeve të tyre. Përqindja e të rinjve në Maqedoni të moshës 15 vjeçare, të cilët konsiderojnë se jetojnë në familje mesatare, është dy herë më e madhe se përqindja e të rinjve amerikanë dhe disa herë më e madhe se përqindja e pesëmbëdhjetëvjeçarëve të shteteve të zhvilluara evroperëndimore. Pasqyra subjektive për mirëqenie të familjeve dhe të mirëqenies së përgjithshme të njeriut të ri është mediator i rëndësishëm ndërmjet forcës reale ekonomike të familjes dhe faktorëve të shumtë të shëndetit, siç janë ndjenja për kënaqësi nga jeta, ndjenja e gjendjes së mirë shëndetësore dhe qëndrimi pozitiv për shkollën. Maja Karpuzovska

Shëndeti mental dhe emocional i të rinjëve Shëndeti mental nënkupton përjetim pozitiv dhe pranim të vetvetes, raporte pozitive me të tjerët dhe dalje në krye me kërkesat dhe sfidat e jetës. Gjysma e të rinjve në Maqedoni kanë deklaruar se ndjehen shumë të kënaqur, se janë të sigurt në vete, ose se janë shumë të kënaqur më shëndetin e tyre, një e treta e tyre më shpesh ndjehen të disponuar keq, të ndijshëm dhe nervoz, ndërsa së paku 20% e tyre vuajnë nga shtrëngime të ndryshme psikosomatike. Rezultatet e hulumtimit tregojnë se me rritjen e moshës keqësohet mirëqenia e të rinjve. Numri i vajzave të cilat janë të padisponuara, nervoze, që ndjehen të vetmuara, të përjashtuara nga gjithçka dhe që më së shpeshti vuajnë nga shtrëngime psiko-somatike, në krahasim me meshkujt është më i madh. Por, djemtë, përkundrazi në të shumtën e rasteve ndjehen më të kënaqur, më të sigurt dhe më të shëndoshë. Hulumtimet tregojnë se nxënësit maqedonas më së shpeshti ndjehen të padisponuar, të ndijshëm dhe në mëngjes të lodhur, sesa nxënësit shqiptarë të cilët ndjehen më të gëzuar dhe më të shëndoshë, por megjithatë të pandihmë. Rezultatet tregojnë se të rinjtë e Maqedonisë nuk janë më të suksesshëm në atë se si ia dalin me ndryshimet e periudhës së adoleshencës së zhvilimit të tyre, veçanërisht kur asaj i ndërlidhen edhe ndryshimet e menjëhershme në shoqëri dhe në bashkësi. Përparimi i shëndetit mental dhe emocional te të rinjtë duhet të përmbajë edhe orvatje për përparimin e raporteve dhe atmosferës në familje, shkollë, në mesin e shokëve dhe të moshatarëve dhe në bashkësinë më të gjerë. Katerina Naumova

Shëndeti i të rinjëve dhe raporti i tyre ndaj shkollës Një pjesë e studimit për sjelljen e lidhur me shëndetin e fëmijëve të moshës shkollore merret me jetën dhe shëndetin e të rinjve në shkollë, ku si lëndë hulumtimi janë qëndrimet e të rinjve ndaj shkollës, si dhe lidhja e tyre me shëndetin e të rinjve. Rezultatet tregojnë se 72% e të rinjve të Maqedonisë janë shumë të kënaqur me shkollën, d.m.th. shkollën e duan shumë. Megjithatë ka dallime ndërmjet të rinjve shqiptarë dhe maqedonas. Përderisa numri i nxënësve shqiptarë të cilët janë të kënaqur me shkollën në të gjitha moshat është në distancë 85-100%, te nxënësit maqedonas ai numër dyfish zvogëlohet, prej 87 % te mosha njëmbëdhjetëvjeçare deri në 43% te mosha pesëmbëdhjetëvjeçare.


Të rinjtë dhe “sjellja e rrezikshme” dhe shkaku dhe (ose) pasoja

“Sjella e rrezikshme” e të rinjve e lidhur me shëndetin, në këtë tekst trajtohet përmes koncepteve rrezik dhe rezistencë, si pjesë e qasjes holistike drejt shëndetit. Teksti në mënyrë kritike e diskuton qasjen tradicionale ndaj adoleshencës si periudhë e zgjedhjeve dhe sjelljeve “të paparashikuara” të cilat shpesh trajtohen thjesht njëanshëm dhe si kërcënim ndaj shëndetit. Rezultatet e hulumtimit tregojnë tendencë për zmadhimin e numrit të adoleshentëve në Maqedoni të cilët me rritjen e moshës e kanë provuar duhanin/alkoolin, të cilët pinë duhan ose janë dehur. Me rritjen e moshës zvogëlohen edhe dallimet ndërmjet gjinive lidhur me këto sjellje. Më të mëdha janë dallimet ndërmjet grupeve etnike: shqiptarët e rinj më së shumti eksperimentojnë dhe pinë duhan përkundër maqedonasve të rinj që ekspe­rimentojnë dhe dehen me alkool. Në karahasim me vendet tjera evropaine dhe Amerikën, Maqedonia ka përqindje më të vogël të të rinjve të cilët pinë duhan dhe janë dehur që si e dhënë duhet të pranohet me kujdes. Të dhënat për zënka ndërmjet nxënësve të shkollave maqedonase tregojnë se fëmijët e moshës më të re më së shpeshti zihen ose marrin pjesë në zënka sesa ata të moshës 15 vjeçare. Nxënësit të cilët kanë qenë të maltretuar më së shpeshti marrin

pjesë në maltretimin e nxënësve tjerë, sesa fëmijët tjerë që nuk kanë pasur përvoja të tilla. E rëndësishme është edhe lidhshmëria me ndjenjat e vetmisë, mospërfilljes dhe nervozës te fëmijët të cilët kanë qenë të maltretuar. Ana Gjorikj Lina Kjostarova - Unkovska Katerina Naumova

Apstrakte

Gjithashtu rezultatet e hulumtimit tregojnë se numri më i madh i adoleshentëve kanë qëndrim pozitiv për atmosferën shkollore dhe raporte të mira sociale me arsimtarët dhe me moshatarët e tyre. Lidhur me pyetjen për përfshirjen e nxënësve dhe prindërve në jetën shkollore, 50% të adoleshentëve të Maqedonisë vlerësojnë se janë të inkuadruar në sjelljen e vendimeve lidhur me rregullat shkollore, ndërsa 60% mendojnë se prindërit e tyre janë të gatshëm të komunikojnë me shkollën e tyre. Studimi tregon se nxënësit shqiptarë më shumë se nxënësit maqedonas mendojnë se marrin pjesë në jetën shkollore. Por, në të dyja grupet paraqitet orvatja që numri më i madh i “nxënësve të vegjël” (11 dhe 13 vjet) në raport me “nxënësit më të vjetër” (15 vjet) ta kenë qëndrimin se janë të inkuadruar në shkollë. Studimi gjithashtu tregon se lidhja e jetës shkollore – kënaqësia me shkollën, pjesëmarrja e të rinjve në jetën shkollore, suksesi i tyre dhe barra e detyrave shkollore – me aspektet e ndryshme të shëndetit të të rinjve, më së shpeshti janë të të kushtëzuara nga mosha dhe gjnia e adoleshentëve. Teodora Manevska

Të rinjët, koha e lirë, ushqimi dhe pasqyra përvete Pas mbarimit të orëve, të rinjve u mbetet kohë e lirë në të cilën ata në pajtim me stilin e jetës dhe kontekstit në të cilin jetojnë, zgjedhin se me çka do të merren dhe cilat aksione do t’i ndërmarrin. Rezultatet e fituara nga analizat përshkruese tregojnë se të rinjtë në mënyrë të pavarur vendosin për mënyrën e shfrytëzimit të kohës së lirë dhe në të zakonisht zgjedhin të merren me aktivitet fizik e më pak me shikim të televizorit dhe të luajtjes së lojërave kompjuterike. Gjatë kësaj vërehet se me rritjen e moshës zvogëlohet përqindja e të rinjve të cilët e praktikojnë aktivitetin fizik çdo ditë gjatë kohës së lirë. Pastaj meshkujt në raport me femrat fizikisht janë më aktiv, si edhe maqedonasit në krahasim me shqiptarët. Sa i takon ushqimit, rezultatet tregojnë prani të madhe të pemëve dhe të perimeve. Coca-cola është pija të cilën të rinjtë më së tepërmi e kanë në ushqimin e tyre, ndërsa hamburgeri dhe çipsi janë prodhime të cilat më rrallë i zgjedhin. Kur është fjala për trupin e tyre, një përqindje e madhe e të rinjve në Maqedoni mendojnë se ata kanë trup përafërsisht me dimesione normale. Ndërkaq sa i takon pamjes së tyre, ata mendojnë se deri-diku duken mirë. Vërehen dallime për shkak të gjinisë – përqindja më e vogël e vajzave mendojnë se duken bukur në raport me meshkujt, shumica e të cilëve deklaruan se janë në dietë që të dobësohen. Zaneta Conteva

Të rinjtë dhe rrethi i tyre social Ky studim niset prej konstatimit se marrëdhëniet me familjen më të ngushtë, me moshatarët dhe me arsimtarët janë të lidhura me gjendjen e mirë të të rinjve dhe me gatishmërinë e tyre që t’i zgjidhin problemet e zhvillimit. Këto segmente të rrethit social të të rinjve trajtohen si jashtëzakonisht të rëndësishëm për shëndetin e tyre në përgjithësi. Për këtë shkak, në këtë pjesë të studimit gjurmohen marrëdhëniet e të rinjve me rrethin e tyre social dhe me numrin dhe cilësinë e tyre, ashtu siç i përjetojnë

99


Decata i nivnata dobrostostojba

dhe i shprehin ata këto marrëdhënie. Rezultatet i vërtetojnë edhe vlerësimet laike se me rritjen e moshës, dobësohet edhe komunikimi ndërmjet fëmijëve dhe prindërve, veçanërisht me babain. Ky trend vërehet edhe në shtetet tjera pjesëmarrëse të studimit. Nga kjo kuptohet se të rinjtë të cilët kanë komunikim të mirë me prindërit e tyre, sigurisht ndihen më të gëzuar dhe më të sigurt në vete. Numri i më i madh i të rinjve e kanë së paku një shok të afërt dhe lehtë krijojnë miqësi të reja. Ata më lehtë komunikojnë me moshatarët e gjinisë së njëjtë sesa me ata të gjinisë së kundërt. Numri më i madh i të rinjve deklarojnë se arsimtarët e tyre u ndihmojmë, por përqindja e atyre që japin vlerësime pozitive zvogëlohet me rritjen e moshës, që vërehet edhe gjatë të shprehurit të lirë të të rinjve para arsimtarëve. Dejan Atanasov

Përparimi i shëndetit përmes pjesmarjes autentike të të rinjëve

100

Ky tekst e shqyrton pjesëmarrjen autentike të të rinjve në jetën personale dhe në jetën e bashkësisë si bazë dhe parakusht për zhvillimin e kompetencës për aksion dhe zhvillim të shëndetit. Njëkohësisht ai edhe e thekson nevojën për sfidë të përshkrimeve tona paraprakisht të krijuara dhe thellë të ngrira, të përgjigjeve dhe qëndrimeve në raport me të rinjtë, si dhe të fillimit të procesit në të cilin ata do t’i ndryshojnë kushtet dhe përfundimet e asaj që atyre u ndodh. Teksti i vë në pah edhe dobitë të cilat të rinjtë i marrin duke marrë pjesë në mënyrë autentike nga perspektiva e përmirësimit të shëndetit të tyre. Rezultatet tregojnë se sa fëmijët e shprehin lirisht mendimin e tyre, se sa vendosin në mënyrë të pavarur për aspekte të ndryshme të jetës së tyre, sa marrin pjesë në mënyrë të barabartë në sjelljen e vendimeve në rrethin familjar dhe ndër moshatarët e tyre, aq më tepër ndjehen më të shëndoshë dhe më të sigurt. Rezultatet e fituara tregojnë lidhshmëri të ngushtë ndërmjet lirisë së të shprehurit të mendimit të kundërt (te nxënësit) para arsimtarit dhe përfshirjen e tyre në sjelljen e rregullave për shkollën, vlerësimin e shkollës si vend të këndshëm dhe rregullave si të drejta. Vajzat janë më pak të lira në shprehejn e mendimit të tyre sesa djemtë. Gjithashtu konstatimet treguan lidhje të fuqishme ndërmjet pavarësisë së vendosjes dhe arritjes së lehtë të miqve, shoqërimit me shokët pas orëve dhe ndjenjës së sigurisë në vete. Kristina Egumenovska

ABSTRACTS The study “Health Behaviour in School-Aged Children” aims at examining the attitudes of school-aged children regarding different aspects of health, and at demonstrating health-related attitudes and behaviour of young people, the connections between the two, and their oneness. For the purposes of the study a special questionnaire “Health Behaviour in SchoolAged Children” was compiled. The questionnaire, managed by trained interviewers, was used on a national sample of 1604 students divided into three age groups of 11, 13 and 15 year olds, with a proportionate number of ethnic Macedonians and ethnic Albanians. The research was carried out in the period April-May 1998 in the primary and secondary schools in the Republic of Macedonia.

Socio-economic status and young people’s health The mosaic made of the information obtained in the study “Health-related attitude of school-age children” gives us a clearer and a more complete picture of the socio-economic status of the young people in Macedonia. It is not by chance that the title focuses on the family, since it is obviously the most permanent and the most important context within which the individuals are born and spend most of their lives. Many of the individuals never leave the family frameworks. Numerous health-related habits and attitudes manifested in adolescence, as well as in adult life, have their roots in the childhood spent with the family. The families of the young people of Macedonia are nucleuses usually consisting of two biological parents and average 2 – 3 children. The father is typically employed, usually as a wor­ker (manual or non-manual), and the mother is unemployed. The average pocket money increases with the age of the children, amoun­ting to 100 Denars at the age of 11, over 200 Denars at 13, reaching up to 500 Denars at the age of 15. In the multitude of objective data on the socio-economic status it is important to take into account the subjective assessments of the children of the well being of their fa­milies. The percentage of 15 years old young people in Macedonia who believe that they live in well-to-do families is twice that of the yo­ung people of the same age in the USA, and several times that of their peers in the most developed European countries. The young pe­ople’s subjective idea of the well-being of their families and of the general well-being


Mental and emotional health of young people Mental health means positive experience and acceptance of oneself, positive relations with others and successful coping with the demands and challenges of life. Half of the students in Macedonia stated that they feel happy, self confident, and in very good health, but one third of them often feel low, irritable or nervous, and at least 20% suffer from various psychosomatic complaints. The results from the survey show that with increase of age the feeling of wellbeing among Macedonian youth decreases. The number of girls who are frequently feeling low, nervous, and lonely, left out of things and suffer from psychosomatic complaints is larger than the number of boys. Then again, the percentage of boys who feel happy, more confident and in good health is higher than the percentage of girls. The study also shows that the ethnic Macedonian students tend to feel low, irritable, are tired in the morning more often than the ethnic Albanian students, who feel happier and healthier, and yet helpless. The results indicate that the young people in Macedonia are not very successful in coping with the changes they undergo during the adolescent period, especially when accompanied by sudden changes in the society and in the community. Promotion of mental and emotional health of young people should include efforts for improvement of relations and atmosphere in the family, school, peer groups and wider community. Katerina Naumova

Health of young people and their attitude towards school A part of the study on health-related behaviour of schoolage children deals with their life and health in the context of school, focusing on young people’s attitudes towards school and on the interrelation between such attitudes and the health of the young people. The results show that 72% of the young people in Macedonia are very satisfied by their schools, i.e. like school very much. There are differences between young ethnic Albanians and young ethnic Macedonians. Thus, between 85% to 100%, of

the interviewed ethnic Albanian students of different age are satisfied with school, whereas the percentage of Macedonian students satisfied with school decreases gradually by half, from 87% recorded among 11 years olds to 43% among 15 years olds. The results of the study also show that most of the adolescents have a positive attitude towards the school atmosphere, as well as good social relations with their teachers and peers. Concerning the issue of participation of students and parents in the life of the school, 50% of the adolescents in Macedonia consider that they are included in the decision-making through the school rules, whereas 60% think that their parents would be prepared to communicate with the school. The study shows that, compared to Macedonian students, a higher percentage of ethnic Albanian students think that they participate in the life of the school. In both these groups, however, it is evident that the view that they are included in the life of the school is more typical of the younger students (11 to 13), than of the older students (15). The study also shows that the interrelation between the life in the school – such as satisfaction with school, students’ participation in the life of the school, their achievements and how pressured they feel by schoolwork and homework – and the various aspects of health, usually depends on adolescents’ age and sex. Teodora Manevska

Young people and “risk behaviour” cause and /or consequence Health related “risk behaviour” of young people is dealt with in this text through the concepts of risk and resistance, as a part of the holistic approach to health. The text discuses critically the traditional approach to adolescence as a period of “imprudent” choices and behaviour, often treated one-sidedly and exclusively as threat to health. The results of the study show that the number of adolescents in Macedonia who have tried tobacco/alcohol, who smoke or have got drunk, increases with their age. In addition, the higher the age, the lower the differences between the sexes in this regard. The greatest differences have been noted between the ethnic groups – compared to young Macedonians, there are more young ethnic Albanians who experiment and smoke tobacco, and unlike them, young Macedonians experiment more with alcohol and get drunk. The comparison with other countries in Europe and USA shows that Macedonia has a lower percentage of young people who smoke and who have got drunk, though this is data which

Abstracts

is an important mediator between the real economic power of their families and the numerous factors of health, such as the feeling of satisfaction with life, the feeling of good health, self confidence and positive attitude to school. Maja Karpuzovska

101


Decata i nivnata dobrostostojba 102

should be taken with care. The data on bullying among the students in Macedonian schools show that smaller children are more often bullied, or participate in bullying, than children of 15. Students who have been bullied tend to take part in bullying other children more often than children with no such experience. Ana Gjorikj, Lina Kjostarova - Unkovska, Katerina Naumova

Young people, leisure time, diet and body image At the end of the school hours, young people find themselves with plenty of free time when they can choose, depending on their lifestyle and living conditions, what to do and what actions to take. The results obtained from the descriptive analysis indicate that young people make independent decisions on the ways to use their free time, frequently choosing to engage in physical activities, rather than to watch TV or play computer games. It has also been noted that the higher the age, the lower the percentage of young people who practice daily physical activities in their free time and that boys are more active than the girls, as are ethnic Macedonians compared to ethnic Albanians. The results obtained on their nutrition show high rates of fruit and vegetables consumption. Coca-Cola is the drink that most of the young people include in their nutrition, whereas hamburger and chips are the food chosen less frequently. Most of the young people in Macedonia consider their bodies to be of normal dimensions. As for their appearance, they believe that they look quite good. This is an area where differences by sex are noticeable - compared to boys, a smaller percentage of girls think they look good and a higher percentage stated that they were on a weight-reducing diet. Zaneta Conteva

Young people and their social environment The study takes as a starting point the assumption that the relations in the close family circle, with peers and with teachers, are closely related to the well being of the young people and their preparedness to solve developmental problems. These segments of the young people’s social environment are treated as extremely important to their health in general. That is why this part of the study focuses on the relations of the young people with their social environment, the quantity and quality of such relations, as experienced and reported by the young persons. The results confirm the nonprofessional perceptions that communication between children and parents, and especially with

their fathers, becomes disheartened as the children grow older. This tendency has been noted also in other countries covered by the study. On the other hand, it has been affirmed that young people who have good communication with their parents tend to feel safer and more self-confident. Most of the young people have at least one close friend and make friends easily. They find it easier to communicate with the peers of the same sex than with those of the opposite sex. Most of the young people reported that they receive help by their teachers, but the percentage of the students giving positive qualifications of this relationship drops with age, as seen in the freedom of expression of the older students in the presence of their teachers. Dejan Atanasov

Health promotion through genuine participation of young people This text deals with young people’s genuine participation in their own life and in the life of the community, as a basis and precondition for the development of action competence and health promotion. At the same time, it places an emphasis on the need to challenge our preconceived and deep-frozen descriptions, responses and attitudes concerning young people, and to instigate the process in which it will be the young people who will be changing the conditions and the outcomes of what is happening to them. The text also points to the achievements gained by the young when they participate in a genuine way, from the perspective of action towards improving their health. The results show that the more the young people practice free expression of their opinion, independent choice and decision-making in the variety of aspects of their life, i.e. the more equally they participate in the decision-making in their families and among their peers, the healthier, happier and more confident they feel. The results show significant interrelation between the freedom to express different opinions (by the students) in front of the teacher, and the students’ inclusion in the development of the school rules, their evaluation of the school as a congenial place, and of the school rules as just. Girls feel less free to express their opinion than the boys do. In addition, the findings show strong interrelation between independence in decision making and easier making of friends, socializing with peers after school hours, and feelings of selfconfidence. Kristina Egumenovska


Avtenti~no u~estvo - realno iskustvo na u~estvo vo razli~ni vidovi akcii, odnosno u~estvo vo sproveduvawe promeni koe ima li~no zna~ewe za poedinecot, a e rezultat na svesna i samostojna odluka vrz osnova na analiti~koto i kriti~koto razmisluvawe za faktite. Realnoto iskustvo na u~estvo vo sproveduvawe promeni e klu~en ~ekor vo razvojot na kompetentnosta za akcija, a so toa i vo unapreduvaweto na zdravjeto. Adolescencija - preoden period me|u detstvoto i vozrasnosta vo koj doa|a do intenziven rast, fizi~ko i psihi~ko sozrevawe (go opfa}a i pubertetot); Akcija - prezemawe ne{to konkretno za da se predizvika promena, odnosno da se predizvikaat podobruvawa vo uslovite {to se relevanti za problemot so koj {to se raboti. Naso~enosta na akcijata e kon promena - promena vo sopstveniot li~en stil, promena vo lokalnata zaednica ili na op{testvoto vo celina. Pritoa, odlukata za nejzinoto zapo~nuvawe ja donesol onoj ili onie {to ja sproveduvaat akcijata. Zadovolstvo od u~ili{te - eden od osnovnite konstrukti koj pridonesuva za generalnoto ~uvstvo na subjektivna dobro­ sostojba i za kvalitetot na `ivotot kaj adolescentite. Zajaknuvawe - proces vo koj poedinecot steknuva potencijal da pravi slobodni izbori i da ima vlijanie vrz svojot `ivot i vrz `ivotnite uslovi. Zdravje - sostojba na kompletna fizi~ka, socijalna i mentalna dobrosostojba, a ne samo otsustvo na bolest. Vo ramki na kontekstot na unapreduvawe na zdravjeto, toa pretstavuva osnova, a ne cel na `ivotot i im ovozmo`uva na lu|eto da `iveat produktivno na individualen, socijalen i ekonomski plan. Zloupotreba na alkohol: neumereno koristewe alkohol. Identitet - zbir na specifi~ni karakteristiki koi ja opre-

Objasnenija na terminite

OBJASNENIJA NA TERMINITE

deluvaat edinkata i nejzinata `ivotna orientacija; se sostoi od niza specifi~ni stavovi, veruvawa i ~uvstva za sebesi i za svoeto odnesuvawe. Kvalitet na `ivot - subjektivna procenka na lu|eto za nivnata polo`ba vo `ivotot vo kontekst na kulturata i vrednosniot sistem vo koj `iveat, kako i vo odnos na nivnite celi, o~ekuvawa, standardi i gri`i. Go vklu~uva fizi~koto zdravje na ~ovekot, negovata psihi~ka sostojba, stepenot na nezavi­s­ nost, socijalnite odnosi, li~nite veruvawa i odnosite kon najva`nite aspekti na sredinata. Pretstavuva li~na procena na lu|eto deka nivnite potrebi se zadovoleni i deka ne se li{eni od mo`nostite da se ~uvstvuvaat sre}ni i ispolneti, bez ogled na nivnata zdravstvena, socijalna i ekonomska sostojba. Kompetentnost za akcija - sposobnost da se dejstvuva vo nasoka na podobruvawe na uslovite koi }e dovedat do promena koja zna~i unapreduvawe na zdravjeto i pribli`uvawe kon blagosostojba. Elementi na kompetentnosta za akcija se: znaeweto, posvetenosta, vizijata i iskustvoto na akcija. Lokus na kontrola: Individualno uveruvawe deka posle­di­ cite od sopstvenite akcii se kontrolirani od vnatre{ni, li~ni faktori, ili nadvore{ni sredinski faktori. Vnat­ re­{en lokus na kontrola: Veruvawe deka individuata ima pove}e kontrola vrz `ivotnite okolnosti, otkolku {to ima sredinata. Mentalno zdravje - dobrosostojba koja ovozmo`uva po­e­di­ necot da gi realizira sopstvenite sposobnosti, da se spravuva so sekojdnevnite stresni situacii, produktivno i uspe{no da raboti i da dade sopstven pridones kon zaednicata. Pretpostavuva pozitivno do`ivuvawe i prifa}awe na sebesi, dobri odnosi so drugite i uspe{no spravuvawe so `ivotnite predizvici.

103


Decata i nivnata dobrosostojba

Pubertet - zbir od fizi~ki i fiziolo{ki promeni povrzani so sozrevaweto na reproduktivnite funkcii; Slika za sebe - slikata za sebe pretstavuva specifi~en kompozit na site opisi za sebe (verbalni, slikovni i dr.) koi su{tinski se povrzani so vrednosnata ocenka, pred s$, so sebepo~ituvaweto i so sebeprifa}aweto. Slobodno vreme - vreme koe e oslobodeno od sekoja obvrska, vo koe li~nosta se osloboduva da se izrazi po sopstven izbor i ako poseduva sposobnosti i sredstva da se razviva. Stereotip-preterano poednostavena, generalizirana ideja ili stav za cela grupa lu|e. Stres - nesakani pritisoci i neprijatni vnatre{ni ~uvstva na anksioznost i depresivnost koi se javuvaat koga ~ovekot ~uvstvuva deka od nego se bara premnogu, pove}e otkolku {to mo`e da podnese.

104

Unapreduvawe na zdravjeto - strategija koja gi zema predvid `ivotnite uslovi (zagaduvaweto, ekonomskata razvienost, kulturata, tradicijata) i individualnite `ivotni stilovi (sportuvaweto, dietite, seksualnite naviki, odnosot kon alkoholot, pu{eweto...), a ima cel blagosostojba vo fizi~kiot, socijalniot, emocionalniot i mentalniot aspekt na zdravjeto. U~estvo na u~enicite vo u~ili{teto - direktno vklu~uvawe na u~enicite vo aktivnostite na nivo na u~ili{na zaednica, pri {to mo`e, no ne mora da se ima za cel ostvaruvawe na nekakva obrazovna ili vospitna zada~a.


Za avtorite

ZA AVTORITE Lina ]ostarova-Unkovska Glaven istra`uva~ i koordinator na Nacionalnata studija za odnesuvaweto i stavovite povrzani so zdravjeto kaj decata na u~ili{na vozrast. Rakovoditel na stru~niot tim na proektot “Evropska mre`a na u~ili{ta {to go unapre­du­va­at zdravjeto vo Republika Makedonija”. Direktor na Centarot za psihoso­cijalna i krizna akcija, i koordinator na brojni psihosocijalni proekti vo zaednici pod rizik. Osniva~ i urednik na spisanieto: ,,Primeneta detska i adolescentna psihologija” Nikolina Kenig Magister po socijalna psihologija i po me|unarodni mirovni studii. Raboti kako asistent na predmetite psihometrija, me­ todologija na psiholo{kite istra`uvawa i psihologija na razre{uvawe konflikti na Institutot za psihologija na Filozofskiot Fakultet vo Skopje. Kako sorabotnik ili stru~en konsultant u~estvuvala vo pove} e nau~no-istra`uva~ki proekti. Vo ramkite na Nacionalnata studija za odnesuvaweto i stavovite povrzani so zdravjeto kaj decata na u~ili{na vozrast, u~estvuva kako konsultant za metodolo{ki pra{awa i ko-urednik na Zbornikot. Maja Karpuzovska Diplomiran psiholog. Sorabotnik na Centarot za psi­ho­so­ cijalna i krizna akcija. ^len na istra`uva~kiot tim na Studijata: ,,Odnesuvaweto i stavovite povrzani so zdravjeto kaj decata na u~ili{na vozrast vo Republika Makedonija,, Katerina Naumova Asistent istra`uva~ na Nacionalnata Studija za od­ne­su­ vaweto i stavovite povrzani so zdravjeto kaj decata na u~i­li{na vozrast. Sorabotnik na Centarot za psihosocijalna i krizna akcija. Raboti kako pomlad asistent na predmetite Mentalno zdravje so osnovi na psiholo{ko sovetuvawe i Klini~ka psihologija na Institutot za psihologija na Filozofskiot Fakultet vo Skopje.

Teodora Manevska Diplomiran psiholog. Raboti kako rakovoditel na istra­ `uva~ki proekti vo Stratum Research, Marketing agencija za istra`uvawe na pazarot i javnoto mnenie. Ana \ori} Diplomiran psiholog, koordinator na u~eni~ki proekti vo u~ili{ta pod rizik, vo proektite na Centarot za psi­hoso­ci­ jal­na i krizna akcija. ^len na istra`uva~kiot tim na Nacionalnata Studija za odnesuvaweto i stavovite povrzani so zdravjeto kaj decata na u~ili{na vozrast. @aneta ^onteva Diplomiran psiholog. Sorabotnik na Centarot za psi­ hosocijalna i krizna akcija. ^len na istra`uva~kiot tim za Studijata: ,,Odnesuvaweto i stavovite povrzani so zdravjeto kaj decata na u~ili{na vozrast vo Republika Makedonija,, Dejan Atanasov Sorabotnik na Centarot za psihosocijalna i krizna akcija. ^len na istra`uva~kiot tim za Studijata: Odnesuvaweto i stavovite povrzani so zdravjeto kaj decata na u~ili{na vozrast vo Republika Makedonija. Kristina Egumenovska Diplomiran psiholog, koordinator na u~eni~kite proekti vo u~ili{tata pogodeni so kriza vo Centarot za psihosocijalna i krizna akcija. ^len na istra`uva~kiot tim za Studijata ,,Odnesuvaweto i stavovite povrzani so zdravjeto kaj decata na u~ili{na vozrast vo Republika Makedonija,,

105


CYAN MAG YELL BLK

ISBN 9989-9544-1-0

CYAN MAG YELL BLK

Urednici: Lina ]ostarova - Unkovska Nikolina Kenig Katerina Naumova

Z b o r n i k

D e c a t a i n i v n a t a d o b r o s o s t o j b a

Z b o r n i k

Decata i nivnata dobrosostojba Studija za odnesuvaweto povrzano so zdravjeto kaj decata na u~ili{na vozrast vo Republika Makedonija

CYAN MAG YELL BLK

CYAN MAG YELL BLK


Issuu converts static files into: digital portfolios, online yearbooks, online catalogs, digital photo albums and more. Sign up and create your flipbook.