Ormožanček 1 - 2022_2023

Spo?tovani bralci ?asopisa Ormo?an?ek, z novim ?olskim letom za?enjamo znova. Po?itni?ko ti?ino ?olskih hodnikov je znova pregnal otro?ki smeh in mladostna energija. Leto starej?i u?enci pi?ejo novo zgodbo pridobivanja dragocenih izku?enj,znanj in ve??in na poti v dobo odraslosti. Vpisali smo 26 nadobudnih, zvedavih in uka ?eljnih prvo?olcev. Z velikim veseljem smo jih v tednu otroka sprejeli v ?olsko skupnost in jim za?eleli dobro po?utje v ?olskih prostorih. Samo dobro po?utje, seveda, ni dovolj. Aktivna prisotnost vseh 363 u?encev v procesu izvajanja pouka skozi aktivno poslu?anje, samostojno in kriti?no razmi?ljanje, timsko delo, pozitiven odnos do u?enja, dosledno opravljanje doma?ih nalog in vsakodnevno u?enje predstavljajo skupek aktivnosti, ki ponujajo optimalno okolje za uspe?no ?olsko izku?njo. Strokovni delavci in star?i se v?asih prav te?ko kosamo z mladostni?ko energijo otrok, ki nas obdajajo. Hkrati pa ?utimo odgovornost, da jo s svojim zgledom usmerjamo v dobre in spo?tljive re?i, saj vemo, da bomo na ta na?in otrokom omogo?ili sre?no sobivanje v dru?bi v ?asu njihove odraslosti. Zgodbe, zbrane v aktualni ?tevilki ?asopisa Ormo?an?ek, so dokaz, da smo na dobri poti. Veseli najmanj?ega uspeha slehernega u?enca stopamo pogumno prihodnosti naproti, saj vemo, da je prav v slehernem u?encu sled genialnosti. Na star?ih in u?iteljih je, da jo najdemo in na u?encih, da jo razvijajo.Samo s skupnimi mo?mi bomo v na?ih srcih narisali nasmeh sre?ne prihodnosti.

Aleksander ?terman,prof., ravnatelj

Razred se predstavi

Zdravkove ?olske dogodiv??ine Na?a ustvarjalnica

Zdravkova ustvarjalnica dobrih idej Zdravkova knji?nica

Zdravko se zabava Pod drobnogledom

RAZRED SE PREDSTAVI

U?ENCI 1. A IMAJO V ?OLI NAJRAJE: - ?PORT: TEK, PLEZANJE, PREVALE, - U?ENJE, - IZDELOVANJE, - MATEMATIKO, - LIKOVNO USTVARJANJE, - SADNO MALICO, - RAZREDNI MASKOTI NANDETA IN SKOKCA, - DELO PRI DODATNEM POUKU ? RAZISKOVANJE, - BRANJE PRAVLJIC, - RAZISKOVANJE GOZDA, - SPREHODE, - RAZREDNE SLU?BE, - IGRANJE NA GLASBILA, - RAZLI?NE KRO?KE: GIMNASTIKO, PEVSKI ZBOR ?

a se predstavi

1. a SEPREDSTAVI

1. a SEPREDSAVI

Ana Pintari?, ?pela Borko, An?e Kau?i?, Alja?Hunjet, Til Han?eli?, Ula Jur?ec

V CENTRU ZA DRU?INE

NA?A USTVARJALNICA

PRAVLJICA O ZAJCU IN ZLATIH COPATIH

Neko? je ?ivel zaj?ek, ki ga je zeblo v ta?ke. ?el je vpra?at srno, ali mu se?ije copate, a srna ni znala ?ivati in mu je rekla, da naj vpra?a sovo. Tudi sova mu ni znala pomagati in mu je rekla, naj vpra?a ?ude?no drevo. ?ude?no drevo je zaj?ku se?ilo nove copate. Zaj?ek se je zahvalil in veselo odskakljal.

Filip Nonkovi?, 3. a

Ema Kelemina, 3. a

Zala Lakota, 2. b

Sofija Luskovi?, 2. b

Teja Ra?l, 2. b

Lili Hrn?i?, 2. a Marko Bezjak, 2. a

Morski svet, 5. a Medvedka, 5. a

NA?A USTVARJALNICA

Olivia ?ibej, 2. a Mia ?tuhec, 2. b Skupinsko delo, 5. a

Jure Puklavec, 5. a

?an Rajh, 5. a

Ustvarjamo, 5. a

Pia Cvetko, 1. a

Tarina Peter?i?, 1. a

Vid Videm?ek, 5. a

Rene Smodi?, 5. a

MartinLuknjar,1.a

KlaraPraznik,1.a

LanRajh,4.a

JanZlatnik,3.a

OPIS PRA?I?A

Pra?i?i z rilcem rijejo po zemlji in i??ejo korenine. Njihovo ko?o prekriva trda dlaka, imenovana ??etine. Pogosto jim odre?ejo rep, da si ga med igro ne bi zgrizli. ?ivi na kmetiji. Hrani se z ostanki hrane.

Sven Belec, 3. a

Ma?a ?tuhec, 3. a

LaraP?ak,1.a

Iza Zidari?, 3. a

Jan Luka Jurkovi? Kosi, 2. b

Maj Plavec, 1. a

ZDRAVKOVA USTVARJALNICA DOBRIH

IDEJ

?OKOLADNE LIZIKE

?okoladne lizike predstavljajo dvojno veselje: prvi? u?ivamo, ko jih izdelujemo, in drugi?, ko jih jemo. ?e jih vmes ?e komu podarimo, pa je zadovoljstvo kar trojno!

Sestavine (za 4 do 5 lizik):

- 100 g poljubne ?okolade (bela, mle?na, temna), - dodatki (orehi, le?niki, mandlji ?), - dodatki za okus (eteri?na olja sivke, limone, pomaran?e, peperminta, cimeta).

Postopek za ?okoladne lizike: Na ?tedilnik pristavimo ve?jo posodo, v katero vlijemo malo vode. V prvo posodo postavimo drugo, manj?o in vanjo nalomimo ?okolado. Zdaj se mora lepo po?asi stopiti. Za to je dovolj, ?e je posoda topla, nikakor pa ne sme biti vro?a. Ko se ?okolada stopi, lahko dodamo kaj za okus, npr. eteri?no olje ali cimet v prahu. Stopljeno ?okolado zajamemo z ?lico in na papirju za peko iz nje oblikujemo krog. Vanj pomo?imo pal?ko za ra?nji?e tako, da je ves zgornji del potopljen v ?okolado. ?e bo pal?ka ?e vidna, lahko kasneje ?okoladna lizika pade z nje.

Nato izberemo enega izmed dodatkov in ga posujemo po ?okoladnem krogu. ?e ?elimo, da bo izbran dodatek tudi na zadnji strani lizike, ga nekaj posujemo po papirju za peko in nanj nanesemo ?okolado ter oblikujemo krog. Nato vanj potopimo pal?ko.

Ko smo kon?ali z izdelovanjem ?okoladnih lizik, jih pustimo, da se strdijo na sobni temperaturi. ?ele nato jih previdno odlepimo s papirja za peko.

Vir:https://oblizniprste.si/slastne-sladice/cokoladne-lizike/7.)

MI?KU, KI NI IMEL

za nekoliko starej?e bralce

NEVERJETNA, A RESNI?NA ZGODBA O DINOZAVRIH

Dinozavri so izumrli, kajne. Res? Koko? pravi, da ne. Da ima pristne zverinske kremplje in da ni nobenega dvoma, da je tudi sama dinozaver. Vsi dokazi so v dru?inskem albumu, ki ga je dobila za dedi??ino. V njem gledamo slike velociraptorjev,ki se vozijo s skiraptorji, in igvanodonov,ki u?ivajo v osve?ujo?em izletu. Diplodoki se o?itno dobro poljubljajo, tiranozavri pa ? jah, trgajo vse na ko??ke! Stegozavri so ve?ni ?armerji in triceratopsi? Huh, spu??ajo ubijalske prdce! So dinozavri izumrli zaradi njihovih vetrov? No, pravi razlog se najbr? vendarle skriva drugje. In zakaj ima koko? ob sebi gromozansko jajce? Sme?en in nazoren vodi? po ?udovitem svetu dinozavrov. Za vsakogar od 4. do 150.000.000. leta starosti.

Prikupna knjigica o koko?jih praprapraprapraprapraprapraprapraprasorodnikih bo razveselila mlade bralce, ki jih prevzema svet dinozavrov. Poleg ?aljive vsebine bodo otroci spoznavali tudi ?isto resna dejstva o dinozavrih ? njihovi te?i, obdobju, v katerem so ?iveli, mo?nih razlogih, ki so pripeljali do njihovega konca.

(Povzeto po: https://www.emka.si/webapp/wcs/stores/servlet/sl/emkasi/otroske-in-mladinske-knjige-13513/zlata-hruska-kakovostne-mladinske-knjige-17796/.)

Vir: ?ukec.

ZDRAVKO SE ZABAVA

Vir: Ciciban, december 2015.

Vir: Ciciban, februar 2014.

Vir: Ciciban, december 2013.

POD DROBNOGLEDOM

DOMA?E SADJE IN ZELENJAVA ZA ZDRAVJE OTROK

?e dvanajsto leto zapored se na na?i ?oli izvaja ukrep ?olska shema. Nosilci ukrepa so: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v sodelovanju z Ministrstvom za izobra?evanje, znanost in ?port, Ministrstvom za zdravje, Nacionalnim in?titutom za javno zdravje, Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije in Gospodarsko zbornico Slovenije. Izvajalec ukrepa je Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj pode?elja. Evropska unija dr?avam ?lanicam namenja finan?na sredstva za brezpla?no razdeljevanje sve?ega sadja in zelenjave u?encem v osnovnih ?olah.

Namen ukrepa je spodbuditi trend porabe sadja in zelenjave, ki ima zaradi svoje hranilne vrednosti in za??itnih snovi velik pomen za zdravje. Prednost tega sadja je v tem, da je pridelano v lokalnem okolju in da ni dolgih transportnih poti ter skladi??enja, pri ?emer bi se zmanj?ali biolo?ka in hranilna vrednost ter kakovost ?ivil.

U?encem je sve?e sadje na voljo vsak dan, v okviru ?olske sheme pa dvakrat tedensko u?ivamo sadje oz. zelenjavo, ki se deli lo?eno od ?olske malice in kosila v u?ilnicah. Vzporedno s tem na ?oli potekajo spremljevalne izobra?evalne in promocijske aktivnosti (naravoslovni dnevi, projekti, razredne ure, vsebine pri pouku, roditeljski sestanki, vsebine Rapa ...). Koordinatorica ?olske sheme na O? Ormo? je u?iteljica Metka Le?ni?ar.

nesemo polne ko?arice. Strli smo trd oreh. Delo je opravljeno.

Orehe smo zmleli. Polna skleda je pripravljena za namaz. Priprava testa za pala?inke. Pala?inke so gotove.

F O T O Z G O D B A F O T O Z G O D B A

POD DROBNOGLEDOM

V ?etrtek, 17. 11. 2022, se je v dopoldanskem ?asu majhna skupina deveto?olcev, vklju?no z u?iteljicama Sanjo Mi?kovi? in Nino Rajh, odpravila na Osnovno ?olo Stanka Vraza na dan odprtih vrat, kjer smo si ogledali, kako poteka pouk, kako se u?enci pri pouku u?ijo, sporazumevajo in kak?en pouk imajo. Ve?ina nas je ?la na ta dan odprtih vrat zaradi zanimanja in radovednosti ter zaradi zanimanja za slu?bo, saj smo tam sre?ali poklice, kot so npr. logopedinja, fizioterapevtka, u?iteljica razrednega pouka ? V glavnem smo se imeli lepo in veseli smo, da nam je bila ponujena ta prilo?nost,?e pa se nam ?e kdaj ponudi taka prilo?nost, bi jo zopet sprejeli.

Ne?a Kralj in Mija Kiri?, 9. b

Na za?etku nam je ravnateljica predstavila in opisala, kaj tam po?nejo. Potem smo ?li po razredih in si ogledali, kak poteka njihov pouk. Ker so se razdelili po skupinah, jih je bilo v razredu najve? 10. Videli smo vse razrede, od 1. do 9. Nekateri u?enci so lahko sledili u?nemu na?rtu, nekateri, ki so imeli avtizem, pa ne. Pri njih so se u?ili o ?ivljenjskih potrebah. Ugotovil sem, da je vsak u?enec pri ne?em dober, npr. v enem razredu je bila majhna deklica, ki je zelo lepo pela. Najbolj v?e? mi je bila soba za pomiritev,kjer so imeli kav? in modre lu?i.

Amar Iseni, 9. b Ko smo pri?li, smo imeli predstavitev, na kateri smo izvedeli tudi to, katero ?olo moramo dokon?ati, ?e se ?elimo zaposliti v ?oli s prilagojenim programom. Bilo je omenjeno, koliko u?encev in u?iteljev je na ?oli, a si to?nega podatka nisem zapomnil. Poklic me je navdu?il, saj sem videl, ka?no je delo z u?enci s posebnimi potrebami. Tam je bila tudi soba za umirjanje, kjer se u?enci lahko pomirijo. To sobo bi priporo?al tudi na na?i ?oli, saj se tudi na?i u?enci razjezijo in negativno vplivajo na vzdu?je v ?oli. Ta soba se mi zdi odli?na ideja in bi se lahko nahajala v knji?nici, kjer sta mir in ti?ina.

DAN ODPRTIH VRAT NA OSNOVNI ?OLI STANKA VRAZA

POD DROBNOGLEDOM

?AROBNI ?AS

V ?arobni ?as in prostor Severolandije smo u?enci in zaposleni na na?i ?oli povabili Ormo?ane z ?e tradicionalnim prazni?nim bazarjem. Na odru pred Grajsko pristavo so na?i glasbeniki, recitatorji, pevci in plesalci ustvarili prazni?no vzdu?je, ki je obiskovalce poneslo v prazni?ni ?as. S pomo?jo ?upana in otro?ke ?upanje so nastopajo?i od?tevali do pri?iga lu?k, ki so okrasile na?e mesto. Trobilni kvartet je s fanfarami naznanil, da je odprto tudi drsali??e in prazni?ni bazar.

Na?e stojnice so povabile obiskovalce, da izberejo darilca in okraske, ki so jih u?enci pod mentorstvom u?iteljev izdelali sami.

POD DROBNOGLEDOM

Tudi stojnic, s katerih je di?alo po vafljih, pala?inkah in ?aju, ni manjkalo. Skupaj s prazni?no glasbo smo si pri?arali urico prijetnega dru?enja, prostovoljni prispevki, ki smo jih dobili, pa bodo obogatili na? ?olski sklad.

TO SMO MI - RaP-ovci

Z ?IVALJO DO BOLJ?EGA PO?UTJA

Na ?oli imamo ?e nekaj let ?ivalovarstveni kro?ek, ki se po novem imenuje Z ?ivaljo do bolj?ega po?utja. Pri tem kro?ku se pogovarjamo o te?avah v odnosu ljudi do ?ivali, saj se ljudje velikokrat do ?ivali obna?amo neodgovorno. Tudi med kraj?imi letnimi po?itnicami imamo razli?ne delavnice, pri katerih spoznavamo najrazli?nej?e nove pou?ne ?ivalske teme oziroma sre?ujemo ?ivalske goste razli?nih vrst. U?imo se tudi, kako pristopiti do ranjene ali izgubljene ?ivali in kako ji pomagati ter koga prositi za pomo?. Pomembno se nam tudi zdi, da te teme in spoznanja predstavimo mlaj?im generacijam in jih nau?imo, kako pristopiti k ?ivali, kako se vesti do ?ivali, kako skrbeti za ?ival in kaj je prav in kaj ne. Z na?o mentorico Tino Zadravec pa pomagamo tudi razli?nim organizacijam in zaveti??em z zbiranjem hrane in stvari za ?ivali, ki so brez doma in lastnika. Zavedati se moramo, da nekaterih ?ivalskih vrst ?ez nekaj let ne bomo ve? videli. Vzrok za to je kr?enje in uni?evanje ?ivljenjskega prostora, v katerem ?ivali bivajo in ?ivijo. Bolje kot skrbimo za naravo, bolj?e je sobivanje med ljudmi in ?ivalmi.

Nikol ?vetak, 7. b

Medvrstni?ko u?enje - morski pra?i?ek - odgovorno lastni?tvo Ku?kovanje

Rene Plohl, 6. b

Rene Plohl, 6. b

TO SMO MI - RaP-ovci

Pripravile: Nika Vaupoti?, 6. b, Marina Kociper in Sara Vesenjak, 9. b

6. a se predstavi

RAZRED SE PREDSTAVI

8. a se predstavi

SPOZNAJ NA? 8. A

Mi smo razred 8. a, vsak na ?oli nas pozna. K uram zamujamo radi, saj smo ?e mladi. 6 ur pouka nas vsak dan preganja, nas pa ?e razganja. Na koncu dneva mi ne zmoremo ve?, ker je to PA? PREVE?.

Kadar konec pouka je, vsi veseli smo na vse. Po ?oli vsak svojo dejavnost ima, ki najraje jo opravlja.

TO JE 8. A IN PESEM SE KON?A. Vid Korpar in Nana Vor?i?, 8. a

Ko v prvi razred smo stopili, smo podali si roke in prijateljstvo sklenili, ki do danes traja ?e.

BEREMO IN PRIPORO?AMO

Knjigobe?nica pred ?olo ?aka, da odprete njena vratca in si vzamete kak?no knjigo.

BEREMO IN PRIPORO?AMO

JANJA VIDMAR: V IMENU LJUBEZNI

Ljubezen je lahko v?asih te?ka stvar, ?e posebej, ?e ji nekdo onemogo?a, da bi za?ivela. To temo je v mladinskem romanu z naslovom V imenu ljubezni uporabila mladinska pisateljica in scenaristka Janja Vidmar,rojena 23. marca 1962 na Ptuju. Napisala je tudi veliko drugih knjig, kot so romani: Debelu?ka, Princeska z napako, Zoo in drugi. Knjiga V imenu ljubezni je iz?la leta 2003 v Ljubljani pri zalo?bi Karantanija. Zgodba, v kateri sta glavna junaka Roman in Lejla, po svojih zapletih in koncu spominja na Shakespearjevo tragedijo Romeo in Julija.

Roman je fant, ki je po zna?aju pogumen, vztrajen in prijazen, Lejla pa je za svoja leta tudi zelo zrela, pogumna, vztrajna, ?eprav hodi ?ele v osnovno ?olo. Stranske osebe so ?e Romanov o?e in mati, Lejlin o?e, Ur?a in Matej.

Roman je sin nekdanjega policista Poldeta Vizjaka, Lejla pa h?i bogatega gostilni?arja Andra?a Lesjaka, ki se je do bogastva prikopal s kriminalnimi posli. Roman in Matej sta se neke no?i odpravila na eliten ples, kjer je Roman spoznal Lejlo, nevedo?, da je to h?i sovra?nika njegovega o?eta. Po tem, ko sta se spoznala, sta se odpravila na sprehod na Bled, kjer sta se spoznavala, nato pa skregala, saj je Lejla izvedela, da je Roman spal z njeno sestro ?pelo. Po tej no?i se je Roman trudil pobotati z Lejlo in to mu je uspelo, zato jo je peljal k sebi domov, kjer pa ju je zalotil njegov o?e in Lejlo nagnal z grdimi besedami. Tukaj se vidi avtori?in slog pisanja, saj uporablja stilno zaznamovane besede (slab?alnice), nekaj pa je tudi slenga. Po tem sta se Lejla in Roman ?e dobivala, dokler ni pri?lo tako dale?, da sta se morala skrivati. Nekega dne sta se dobila, a ju je zalotila ?pela, ki je stranska oseba, je pa nevo??ljiva in nesramna. ?pela je to takoj povedala svojemu o?etu, ki pa je bil tako jezen, da je Lejli prepovedal sami hoditi v ?olo. Tja jo je vozila ?pela.

Ko je Roman to izvedel, ni mogel zdr?ati in je bil tako ?alosten, da je Lejlo ugrabil. Odpeljala sta se nekam na samo, kjer sta kon?no pre?ivela lepo popoldne popolnoma sama. Po tem sta se dogovorila, da bo Roman vsak ve?er skrivaj prihajal k njej, kar pa ni bila dobra odlo?itev, saj je to spet ugotovila ?pela, ki je pri sebi nosila vrtni no?, da bi ubila Romana. Ko ga je sku?ala napasti, je pomotoma zabodla sebe in pristala v bolni?nici, za vse pa so obkrivili Romana. Roman tega ni zdr?al, zato je spet ugrabil Lejlo, da bi pobegnila. Na ?alost pa ju je policija hitro na?la in sku?ala ustaviti. Toda Roman in Lejla sta se, da bi bila za vedno skupaj, odpeljala v prepad in umrla ? z roko v roki.

Zgodba se dogaja podnevi in pono?i, kraji dogajanja pa so prepad pod Vr?i?em, kjer sta junaka umrla, Romanov in Lejlin dom ter gostilna Krona. Tema knjige je ljubezenska, ker govori o ljubezni med dvema najstnikoma. Menim, da je knjiga ?e vedno aktualna, saj govori o ljubezni, ki je vedno aktualna tema.

Knjiga mi je bila zelo v?e?, saj govori o ljubezni, sama pa imam rada take romane. Dejanja junakov so mi bila v?e?, nekatera pa ne, ker se mi zdijo neprimerna. Knjiga sporo?a, da je ljubezen najmo?nej?e ?ustvo in ne glede na vse bo vedno na?la pot, da bo zaljubljenec s tistim, h kateremu spada. Sporo?ilo star?em pa je, da naj pustijo otrokom, da so s tisto ljubljeno osebo, s katero ?elijo biti, ?etudi njim to ni v?e?, saj bo to dalo znak otrokom, da jih star?i podpirajo in ?elijo, da bi bili sre?ni.

Marina Kociper,9. b

BEREMO IN PRIPORO?AMO

Micka i??e sre?o.

PESateljica Micka s svojo knjigo

USTVARJALNICA

PLAKAT MIRU

Tako kot ?e preteklo ?olsko leto bo na?a ?ola tudi letos sodelovala na mednarodnem likovnem nate?aju Plakat miru. Nate?aj organizira Mednarodna Zveza Lions klubov, ki je najve?ja mednarodna prostovoljna humanitarna organizacija na svetu. Deluje v ve? kot 200 dr?avah sveta in ima skoraj 1,4 milijona ?lanov, ki so zdru?eni v 48.000 Lions klubih. V nate?aju, ki ga sponzorirajo lokalni Lions klubi, dobijo mladi od 11. do 13. leta vsako leto prilo?nost, da z umetnostjo delijo svoje videnje svetovnega miru. Tudi letos je nate?aj Plakat miru potekal pod posebnim naslovom ? tokratni je bil »Naj te vodi so?utje« (angle?ko Lead with compassion) s povabilom, da naj razi??ejo in vizualno izrazijo mirno prihodnost, ki jo prina?a so?utno vodenje. Na?o ?olo je k sodelovanju povabil Gregor Karlov?ek iz Lions kluba Ljubljana Vega. Na likovnem nate?aju so sodelovali u?enci Likovnega snovanja 1 in 2. Izmed nastalih izdelkov smo izbrali 7 izdelkov, ki bodo na?o ?olo zastopali na ?e omenjenem nate?aju. Izbrane izdelke so ustvarili: ?ana Trop, Ja?a ?unec, A?be Dove?ar, Davyd Shaplavskyi, Tanaja Berlak, Larisa Kociper in Sa?a Hunjet. Izdelki so nastali pod mentorstvom u?iteljice Janje Rudolf, ob njih pa lahko u?ivate v Ormo?an?kovi Ustvarjalnici.

TanajaBerlak,8.b

DavydShaplavskyi,7.b

?anaTrop,7.b

USTVARJALNICA

BOJEVIT BO?I?

Vse se je za?elo na predbo?i?ni ve?er leta 1888, ko je Odisej, bojevit junak, ki je z idejo trojanskega konja re?il svoj narod, prispel v majhno mestece, imenovano Ormo?, pravzaprav se je v tistih ?asih imenovalo Fridau.

Po reki Dravi se je pripeljal s svojo veliko ladjo, na njej pa je bila tudi njegova posadka. Posadko sta spremljala njegova sovra?nika ? Lambergar,ki je bil bojevit gospod s Kranjskega in je v boju za ?ivljenje premagal svojega nasprotnika Pegama, ter Martin Krpan, ki je tovoril angle?ko sol in premagal Brdavsa, ki je Dunaju jemal njegove prebivalce. Odisej je izbral ravno njiju, saj bi ju rad premagal v mestu Ormo?, in sicer na bo?i?ni ve?er. Ormo? je izbral, ker ima to mesto na grajskem dvoru najlep?i prostor za bitko dale? naokrog. Ko so pri?li, so si privo??ili nekaj imenitnih doma?ih dobrot, nato pa je ura odzvonila osem zve?er in ljudje so se za?eli zbirati na grajskem dvoru. Odisej je ?util, da bo zmagal to bitko. Oblekel je svojo sre?no srajco, nataknil si je svoje sre?ne copate in se odpravil na grajski dvorec, kjer sta ga ?e ?akala njegova nasprotnika. Preden se je boj za?el, je Odisej naznanil, da se bo boj odvil zato, da doka?ejo, kdo je najbolj?i junak na svetu. Boj se je za?el tako, da je vsak na svojem konju stekel na sredino grajskega dvorca in za?el s sabljo zamahovati proti ostalima nasprotnikoma. Prvi je s konja padel Odisej, ki je bil pora?en. Pred bojem je tudi priznal, da ?e ni nikoli jezdil konja, ampak je zagotovo najbolj?i od vseh treh v ukanah. V drugo sta si naproti stekla Lambergar in Krpan, ki sta s sabljami zamahovala, a se nista niti malo po?kodovala. Nato je Krpan sko?il s konja, porinil Lambergarja na tla in mu sabljo zapi?il v njegovo oko. Tako je bil Krpan razgla?en za najbolj?ega junaka na celem svetu. Za zmago si je privo??il meh ?ipona in se od?ejal, nato pa se je odpravil nazaj v svoj dom na Vrh pri Sveti Trojici.

Lili Kosec, 7. a

SVETLOBA V BOLE?INI

Bole?ina? Je to prostor,kraj, oseba? Bole?ina.

Je prazna luknja, prazna luknja, ki v son?ne ?arke pada, brez pomena dobre ljudi zbada, i??e ?rtve kot na plakatih propaganda.

Svetloba? Kakor ?arek sonca zbada v o?i, drug svet brez milosti gleda druge, ?eprav jim v ?rni luknji ni pomo?i, z veseljem pobira zasluge.

Klara ?urin, 9. a

kravami. Moje krave so se pasle zraven moje ko?e. Nekega dne pa je moja krava s teli?kom pobegnila na sosedov travnik, kjer je ve?ino ?asa igral golf moj sovra?nik Bla? Gnilozobi. S svojimi parklji je tolkla po zelo lepo v krog poko?eni travi. Bla? Gnilozobi je vstal s stola, kjer je prera?unaval, koliko soli je posejal, da mu je naslednje leto ne bi zmanjkalo. Vzel je bi? in stekel proti moji kravi Sirojetki. Takoj ko sem to videl, sem tudi jaz stekel proti svoji kravi. Bla?a sem ?e zadnji hip ustavil, da mi ne bi krave »lopnil« po glavi. Krava sploh ni ni?esar pojedla, a vseeno je rekel, da me bo to?il. Tako sem se ?ez 3 dni odpravil s svojo Sirojetko na sodbo pod va?ko lipo. Zbrali so se tudi vsi pomembnej?i mo?akarji, kot so Tone Lakonja, Pavle Zvitobu?man, Pepi Potresnikar ? Tone pa je bil sodnik in tudi ?upan Smotanovcev. Najprej so vse zasli?ali, nato pa se je oglasil prvi stare?ina po imenu Janko Butelbutel, ki je rekel, naj tako kravo kot tudi mene pretepejo po popoldanski senci. Drugi stare?ina, tudi prvi ?upan tega mesta, po imenu Tine Kurjapamet pa je predlagal, naj jaz samo uredim travo in naj mi vsi odpustijo. Ljudstvo se je tako razdelilo na dve strani. Vsi so premi?ljevali, kak?no kazen naj dobim, da bo vzgojna. ?ez nekaj ?asa pa je mimo pri?el najve?ji silak v tem predmestju po imenu Brdavs Krutobutelj. Vsi me??ani so ga bili zelo veseli, saj so vedeli, da on velikokrat re?i zadeve. Tega seveda nisem vedel, saj nisem vedel, kako mu je ime, kaj ?ele ali je na moji strani ali ne. Tako je vzel palico v svoje roke in tudi on zasli?al mene in Bla?a Gnilozobega. Po zasli?anju je Brdavs Krutobutelj razglasil, da bom moral s tega otoka. Vzel sem svoje krave, posadko in hrano ter pija?o in se odpravil s svojo ladjo novim pustolov??inam naproti.

An?e Mesarec, 7. a

USTVARJALNICA

USTVARJALNICA

MEDVEDKOVO POPOTOVANJE

USTVARJALNICA

PRAZNI?NI ?AS

Kam pa kam, teta Zima? Saj ?e decembrski vetri? ne piha.

Po?asi, po?asi, ne glej nazaj, teta Zima prihaja v na? kraj.

Naj le urno sne?i, naj belo je vse dni. Da, bo?i? prihaja k nam. Teta Jesen se poslavlja od nas, prihaja prelep bo?i?ni ?as!

Sa?a Hunjet, 8. b

LEDENA VRATA

Reke so poledenele, vpra?anje ?asa koliko bodo ?e donele. Otroci se ne bojijo tega ledenega glasa. Vse prazno, nikogar nikjer ? od kod ta glas bi priletel? Znotraj hi?e opazujem zunanje lepote. Le kako ne morem prepoznati te krasote?

To je to!

Ja?a?unec,7.b

Tetka Zima je odprla svoja ledena vrata. Ema Puklavec in Aneja Me?ko, 6. b

USTVARJALNICA

V preteklem ?olskem letu smo z u?enci sodelovali na likovnem nate?aju Potovanje in bivanje v vesolju, ki je bil posve?en 130. obletnici rojstva Hermana Poto?nika Noordunga (1892?1929), pionirja in vizionarja klasi?ne astronavtike. Ustvarili smo nekaj izvirnih in sporo?ilnih izdelkov,s katerimi smo sodelovali na prej omenjenem nate?aju. V za?etku teko?ega ?olskega leta smo prejeli rezultate in bili zelo veseli, ker je na?a u?enka Dunja Grabovac (9. b) med 1084 sodelujo?imi osvojila 5. mesto, na kar smo izjemno ponosni. Njen izdelek je bil uvr??en na razstavo, katere otvoritev je bila v ?etrtek, 10. novembra, v prostorih Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani. Dunja se je skupaj z mentorico Janjo Rudolf udele?ila sve?ane prireditve in ob priznanju prejela ?e knji?no nagrado. Za dose?ek ji iskreno ?estitamo.

Dunja Grabovac (9. b) in njen nagrajeni izdelek

DUNJIN IZDELEK NAGRAJEN NA NATE?AJU POTOVANJE IN BIVANJE V VESOLJU

Dunjin nagrajen likovni izdelek na razstavi v Ljubljani

USTVARJALNICA

DI?I PO PRAZNIKIH

?OKOLADNO-BANANINO BREZGLUTENSKO PECIVO

Potrebuje?:

- kuhinjski me?alnik, - peka? in - veliko ?lico.

Sestavine za brezglutenski biskvit: - 4 zrele banane, - 4 jajca, - 2 veliki ?lici kakava brez sladkorja, - 1 velika ?lica Nutelle (brez sladkorja ali manj sladka), - ½ ?li?ke pecilnega pra?ka in - vegansko mleko (po potrebi).

Postopek:

Sestavine zme?a?, po potrebi doda? malo veganskega mleka, da vsebina ne bo pregosta. Vse skupaj zlije? v peka? in pe?e? 35 minut v pe?ici, ogreti na 180 °C. Po?aka?, da se pe?en biskvit ohladi.

Za kremo, s katero prema?e? pe?en in ohlajen biskvit, zme?a? smetano in kokosove kosmi?e, lahko pa doda? malo kokosovega likerja in malo naribane limone. Na koncu lahko raztopi? ?okolado in jo polije? po celotnem biskvitu v peka?u, lahko pa po vrhu posipa? samo kakav.

Recept, ki ga je skreirala sama, nam je zaupala gospa Karina, mama Ajde Brumen iz 6. a. Primeren je za vse, ki se radi sladkate, a imate brezglutensko dieto, hkrati pa preizku?eno navdu?uje tudi vse ostale ljubitelje sladkih dobrot. Naj tudi vam posladka prihajajo?e prazni?ne dni.