Cenjene krajanke in krajani, pod vodstvom prizadevnega predsednika Arko Dušana smo člani sveta krajevne skupnosti tudi v letu 2020 iskali načine, kako različne interese, večno pomanjkanje denarja in mnogo želja tako uskladiti, da zadovoljimo čim več vaših potreb. Nastala nehvaležna situacija doma in po svetu je pustila posledice na marsikaterem področju našega delovanja, ampak delali bomo še naprej, še bolje in s še večjo odgovornostjo do nas samih, do naših prednikov in naših potomcev, da ohranimo našo lepo dediščino. Vsak nov dan nam bo izziv, da storimo nekaj dobrega, da bodo naše vasice lepe, urejene in prijazne. Hvala vsem, ki se zavedate, da je skupno prijetno sobivanje odvisno prav od vsakega posameznika, zato odprimo oči in srce za vse, kar se dogaja okoli nas in bo svet gotovo lepši..
Voščilo Sreča je čudežni prah, ki ga narava iz svojih rok strese v naše naročje, da ga čuvamo in negujemo z medsebojno toplino in razumevanjem, s prijateljsko iskrenostjo in pomočjo. Želimo Vam mnogo čudežnega prahu, zdravja in izpolnitev želja v letu, ki prihaja. Lepo preživite praznične dni in ostanite zdravi! Svet Krajevne skupnosti Gračišče
GLASILO - glasilo Krajevne skupnosti GRAČIŠČE Izdajatelj: Krajevna skupnost Gračišče, Gračišče 4, 6272 Gračišče Telefon: 041 760 430 e-naslov: ksgracisce@siol.net www.ks-gracisce.si Uredniški odbor: Dušan Arko, Dorica Lapanje, Kristina Černoša Avtor fotografije na naslovni: OŠ Istrskega odreda Gračišče Prelom in tisk: Tiskarna VEK Koper, december 2020 Naklada: 400 izvodov Gospodinjstva in druge ustanove v KS prejmejo glasilo brezplačno.
POROČILO O DELU KRAJEVNE SKUPNOSTI GRAČIŠČE V LETU 2020 Bliža se zaključek leta 2020, ki je zaznamovan z epidemijo virusa Covid 19. Spomladi je za dva meseca obstala celotna država in tudi sedaj situacija ni rožnata. Čez poletje se je situacija vsaj toliko umirila, da se je življenje vsaj delno vrnilo na stare tirnice, seveda z določenimi omejitvami. Nekaj prireditev je bilo le izpeljanih, seveda z določenimi omejitvami. Septembra je Mestna občina Koper v sodelovanju z KS Gračišče izpeljala otvoritev spominske sobe Alojza Kocjančiča v Kubedu in organizirala proslavo » Od besede do države« v spomin na 150. obletnico prvega Istrskega tabora v Kubedu.
Kljub nastali situaciji so se v letošnjem letu izvedle nekatere investicije, nekatere pa še tečejo. Z mestno občino Koper smo skupno reševali najbolj pereče probleme. Kamnolom Griža v Kubedu je dobil novega lastnika in se o njihovih planiranih aktivnostih še dogovarjamo. Sodelovali smo pri pripravi občinskega prostorskega načrta OPN, ki naj bi bil razgrnjen spomladi naslednjo leto. V nadaljevanju so nanizane investicije, ki jih je financirala krajevna skupnost in nato še projekti sofinancirani s strani Mestne občine Koper:
Gračišče: • Postavitev javne razsvetljave pri prehodu za pešce pod osnovno šolo Istrskega odreda Gračišče • Saniranje poškodb na stari cesti za Smokvico
Movraž: • Saniranje ograje na mostu v vasi • Dostava tampona za poljske potit
Kubed: • Material za izgradnjo premičnega bifeja • Urejanje poljskih poti
Smokvica: • Mulčanje kanalov • Dostava tampona za poljske poti • Postavljena javna rasvetljava v dvorišču Bržanove domačije
Popetre: • Ravnanje deponije in razgrnitev tampona • Mulčanje kanalov in okolice kala • Preplastitev 80 m ceste, ki vodi v vas Butari: • Dostava in razgrnite tampona Trebeše: • Dostava tampona za poljske poti
Poletiči: • Dostava Tampona za poljske poti • Izvedba informativne meritve zemljišča pred domom. • Material za obnovo klopi ob šterni Olika: • Očiščenje in sanacija ceste Olika-Peraji
PROJEKTI SOFINANCIRANI S STRANI MESTNE OBČINE KOPER Mestna občina Koper je neposredno financirala: • Ureditev križišča pred vhodom v Osnovno šolo Gračišče in odcepom v stari del Gračišča. Prebarvan prehod za pešce in dodatno označen z opozorilnimi tablami, na obeh straneh prehoda je narejen pločnik. Pri prehodu za pešce je postavljena javna luč. Asfaltirano je parkirišče pod osnovno šolo ob cesti Gračišče – Smokvica. • Preplastitev ceste v Kubedu in popravilo dela cestišča, ki vodi proti pokopališču Sv. Kvirik in del cestišča Tuljaki – Butari. • Izveden je razvod novega vodovodnega omrežja
v Dvorih. Preplastile so se poškodbe na cestah, nekaj odsekov je bilo v celoti preplasteno. Sanacija vodovodnega omrežja v Dvorih se bo v naslednjem letu zaključila s sanacijo vodnega rezervoarja in izvedbo priklopa do uporabnikov. Sofinancirala je naslednja dela: • Zgrajen je kamniti podporni zid v Sočergi v skupni dolžini 50 m • Zavod za suhi zid je s svojimi delavnicami zgradil 1/3 podpornega zidu ob cesti, ki vodi v vas Zabavlje, • Sanacija ceste v vasi Popetre • Postavitev podpornega zidu v Gračišču
glasilo Gračišče
|3
V sodelovanju z Marjetico Koper smo uspeli: • Ekološki otok ob glavni cesti Gračišče-Sočerga mejni prehod je zaradi velikega onesnaževanja prestavljen ob cesto, ki vodi v Oliko. Prostor ob glavni cesti je sedaj urejen. • Postavitev ekološkega otoka na odcepu za Pisare Zavod za gozdove je v letošnjem letu financiral izvedbo protipožarne preseke v skupni dolžini 7,61 km v vrednosti 2.349,75 EUR. Očiščenih in saniranih je bilo kar nekaj gozdnih poti, ki bodo omogočila intervencijskim vozilom neoviran dostop do lokacije morebitnega požara. Redno se je izvajal odvoz smeti, košnja in čiščenje pokopališč, ki jih ima KS Gračišče v upravljanju. Kljub prepovedi odlaganja odpadkov v naravo ,se soočamo z veliko količino odvrženih smeti na poljih in v gozdovih. Nekaj k temu pripomorejo begunci, v veliki meri pa to počnejo domačini. Apeliram na vse prebivalce krajevne skupnosti, da se potrudijo in odpeljejo odpadke na bližnje smetišče
v SV. Antonu .Pokličete pa lahko podjetje Marjetica Koper, ki bo kosovne odpadke brezplačno prevzelo. Projekti izglasovani iz participativnega proračuna leto 2019 - Realizirani: • Več generacijski center v Kubedu • Izgradnja otroškega igrišča v Popetrah • skupni projekt s KS Gradin ureditev ceste Pregara – Olika
BUTARI
Ni realiziran: • Učna pot v Sokoličih Projekti izglasovani iz participativnega proračuna leto 2021/2022: • Ureditev prostorov za piknik ob cesti v območju vasi Popetre • Obnova športnega igrišča Popetre • Koši za igranje košarke na igrišču Popetre • Forma viva Popetre
PRIPRAVA NAČRTA RAZVOJNIH PROGRAMOV ZA PRORAČUN LETA 2021-2022 Mestne občine Koper je v proračunu za leto 2021 namenila sredstva za pripravo idejnega projekta obvoznice mimo Movraža do Rakitovca. Poleg tega so še rezervirana sredstva za: izvedbo: • Dokončanje vodovodnega omrežja v vasi Dvori • Legalizacija vaškega doma v Dvorih • Dokončanje kanalizacije Gračišče – Beli kamen • Sanacija ceste Movraž - Dvori • Dom v Sočergi – sanacija tal Za leto 2022: • Sanacija ceste v Popetrah • Rekonstrukcija ceste Sočerga-Tuljaki-Butari • Ureditev kanalizacije pri Bržanovi domačiji V letu 2023 je predvideno: • Ureditev objekta in okolice Gračišče 4 – sedež KS Gračišče • Izgradnja pločnika nasproti benzinskega servisa v Gračišču • Dokončanje rekonstrukcije ceste Sočerga-TuljakiButari Nekje meseca marca naslednje leto bo predlog OPN razgrnjen na krajevnih skupnostih. Na predlog bo lahko vsak podal pripombe. Svet KS Gračišče je na svoji zadnji seji dopolnil razvojni program investicij in investicijskega vzdrževanja 20212022.
4|
glasilo Gračišče
NUJNE Prioritetne naloge ostajajo: • Izgradnja obvoznice mimo Movraža, Smokvica – Rakitovec. • Legalizacija vaškega doma v Dvorih • Adaptacija zadružnega doma v Sočergi • Izgradnja podpornega zidu ob cesti v vas Zabavlje POTREBNE investicije, projekti • Nadaljevanje izgradnje vaškega doma v Popetrah • Nadaljevanje z izgradnjo vodovoda do zaselkov pod Sočergo • Dokončanje podpornega zida v Gračišču • Preplastitev dela ceste v Gračišču • Obnova hiše, ki bo služila kot dom ljudske pisateljice Marije Franca v Gračišču • Odkup ali zamenjava zemljišča pod večnamensko dvorano v Gračišču • Ureditev lastništva zemljišča vaške kapelice v Dvorih • Ureditev lastništva osrednjega vaškega parkirišča v Dvorih • Sofinanciranje podpornega zidu v Kubedu • Ureditev odvodnjavanja v Smokvici in v Poletičih
poletni sprehod skozi vas Leto se res hitro obrne, a kljub temu se dogajajo spremembe. Niti virus nas ne ustavi, čeprav kar korenito posega v naša življenja. Zgradili sta se dve lepi hiši in že se veselimo novih sovaščanov. Lepote naše majhne vasice nas ohranjajo optimistične in pozitivne. Tudi letos smo sodelovali pri participativnem proračunu občine Koper in to s kar štirimi predlogi: asfaltiranje treh cest in ureditev balinišča z vaškim prostorom. Zelo smo si prizadevali dobiti čim več glasov, bili smo uspešni, ampak smo kot vas premajhni, s premalo prebivalci, da bi lahko tekmovali z ostalimi. Malo počasneje bo šlo, vendar naše potrebe bodo v pri-
hodnosti prav gotovo uslišane. Kot vedno se v vasi naredi vse, kar je potrebno, z veliko dobre volje in s skupnimi močmi. Vsak zase pa se trudi, da bi bila vas urejena in prijetna. Življenje v takih majhnih vaseh je lahko zelo idilično, če se ljudje med sabo razumemo in si pomagamo. Zato je moje voščilo za leto 2021 namenjeno prijaznim in iskrenim odnosom, za kar je potrebno tudi nekoliko strpnosti, spoštovanja in uvidevnosti. Saj veste – kdor išče težave in napake, jih bo našel. Vsem srečno 2021! Dorica Lapanje
To je Mark, najmlajši vaščan, ki je letos v mesecu maju razveselil Nastjo in Mateja. Želimo mu krasno otroštvo v naši lepi vasici.
Vsem krajankam in krajanom želim vesele božične praznike in uspešno novo leto 2021. Predsednik sveta KS Gračišče Dušan Arko
jesen ob puču
glasilo Gračišče
|5
KO SE DNEVNA SOBA SPREMENI V UČILNICO, DOMAČE DVORIŠČE PA V IGRIŠČE
Šolska kronika bo leta 2020 popisala bolj malo dogodkov izza šolskih klopi. Epidemija koronavirusa je tudi v šolstvu vse obrnila na glavo ter krojila način izvajanja pouka in drugih izobraževalnih dejavnosti. Še v četrtek, 12. marca, smo se učenci in učitelji OŠ Gračišče veselili pristanka in ogleda policijskega helikopterja. Niti v najmračnejših sanjah si ne bi predstavljali, da se bodo po tem dnevu za dobra dva meseca šolska vrata zaprla in pouk iz učilnic preselil v domače dnevne sobe. Za vse nova in stresna situacija je s seboj prinesla veliko izzivov. Učitelje so v petek, 13. marca, pričakali prazni hodniki, brez vsakodnevnega razposajenega smeha in otroške igre. Na strokovnih aktivih smo usklajevali in načrtovali začetek pouka na daljavo. V prvem tednu smo vzpostavljali komunikacijo s starši in učenci. Medtem ko smo stik z večino starejših učencev vzpostavili dokaj hitro, je bilo od samega začetka jasno, da pri mlajših otrocih ne bo šlo brez pomoči staršev, saj ti učenci še niso računalniško dovolj usposobljeni, da bi lahko samostojno sodelovali pri pouku na daljavo. Starši so pokazali veliko mero potrpežljivosti, sodelovalnosti in angažiranosti. Brez njihove aktivne udeležbe poučevanje na daljavo pri naših mlajših učencih ne bi bilo mogoče. Naslednji trd oreh, ki smo ga morali streti, je bila pomanjkljiva tehnična opremljenost učencev in učiteljev. Šola je dala v izposojo vse naprave, ki jih je lahko, ter tako učencem in učiteljem olajšala delo. Še vedno pa je prihajalo do preobremenjenosti družin z več šoloobveznimi otroki ali dijaki, ki so vsi istočasno potrebovali računalnik. Šolanje na daljavo je bilo za vse deležnike nov in neraziskan teren. V kratkem času smo morali spremeniti način, metode in oblike poučevanja, da bi učenci ohranjali učno kondicijo in bi v tem času obravnavali vsaj del načrtovane učne snovi. Na šoli je bila imenovana delovna
6|
glasilo Gračišče
skupina, ki se je tedensko sestajala in na podlagi priporočil Ministrstva ter Zavoda za šolstvo oblikovala izhodišča za nadaljnje delo. Po začetnih ovirah, nesporazumih in slabi volji so si pot na plano kmalu utrle tudi pozitivne lastnosti in veščine: iznajdljivost, prilagodljivost, potrpežljivost, pa še kaj bi lahko našteli. Izdelki, posnetki, fotografije in utrinki domačega dela, ki smo jih prejemali od naših učencev, so bili naravnost presenetljivi. Zdelo se je, da smo se nekako privadili na nov način dela in ga sprejeli z vsemi njegovimi pomanjkljivostimi in težavami. Kljub temu smo vsi težko pričakovali dan, ko bomo spet lahko v šolskih klopeh, v družbi sošolcev in sodelavcev. Na podlagi sklepa vlade o sproščanju omejitvenih ukrepov so se 18. maja v šole vrnili učenci 1. triletja in učenci z učnimi težavami od 4. do 8. razreda. V ponedeljek, 1. junija, so se v šolske klopi vrnili tudi učenci 4. in 5. razreda, dva dni kasneje pa še vsi ostali učenci. Življenje na šoli smo uskladili s priporočili Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Počitnice smo tako lahko pričakali v šolskih klopeh, zadovoljni, da smo prebrodili težko obdobje, pa vendar trezni in realistični, saj smo vedeli, da se tudi v novem šolskem letu lahko ponovi. In zgodilo se je tako. Šolanje na daljavo poteka tudi sedaj, ko pišem te vrstice. Izkušnje, ki smo si jo nabrali spomladi, načrti in priprave, za katere smo se trudili poleti in zgodaj jeseni, pomagajo, a vsak dan je nov izziv in še vedno ni lahko. Ni lahko učencem, ni lahko staršem in ni lahko niti učiteljem. Toda vsi se zavedamo enega: znanje je vrednota in izobraževanje je temeljna pravica vsakega otroka. To je vodilo, ki nas žene, da v še tako nemogoči situciji poiščemo pot do znanja in se trudimo, da bi na njo privedli prav vsakega učenca. Nismo vsemogočni in nezmotljivi, vendar upamo na najbolje. Nekdo je nekoč rekel, da upanje ni prepričanje, da se bo nekaj dobro izšlo, temveč gotovost, da ima nekaj smisel, ne glede na to, kako se bo izšlo. Mi upamo in si upamo verjeti, da nam bo tudi tokrat uspelo.
POPETRE
Leto 2020 je bilo v Popetrah glede načrtovanih projektov dokaj uspešno. Kljub situaciji, ki smo ji bili kos vsak na svoj način, se je v naši vasi veliko dogajalo. Največja pridobitev je vsekakor otroško igrišče, katerega smo izglasovali v participativnem proračunu MO Koper za leto 2020. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo MO Koper, da smo s skupnimi močmi projekt pripeljali do konca. No, manjka le še tista jagoda na torti – uradna otvoritev. Pred postavitvijo otroškega igrišča ter panelne ograje, ki ga bo omejevala, smo se vaščani odločili, da bi se zamenjala dotrajana mreža na obstoječem nogometnem igrišču ter osvežila barva nosilnih drogov. Ideja se je izkazala za odlično, čeprav je bilo na začetku nekaj nesoglasij. Temeljno barvo za nosilne drogove je prispevala KS Gračišče, zaključno barvo pa vaščani in tako solidarnostno prispevali po svojih močeh. Mrežo, ki je bila največji zalogaj, sta nam zagotovili MO Koper in KS Gračišče, postavili pa smo jo vaščani sami. Izpeljali smo nekaj delovnih akcij, predvsem kar zadeva čiščenja, košnje in obrezovanja. Tako smo spomladansko čiščenje opravili na odsekih,
ki vodijo v vas iz vseh smeri, saj ljudje še vedno niso osvojili miselnosti, da smeti ne sodijo v naravo in jih veselo mečejo iz avtomobilov. Pokosili smo točke, ki predstavljajo točko vstopa v območje vasi, saj s tem dajemo videz urejenosti. Te so: okolica križišča iz smeri Gračišča, okolica korita ob vstopu v vas iz smeri Gračišča, okolica korita ter šterne na spodnjem delu vasi proti Trseku ter okolica puča v smeri Zabavelj. Največji zalogaj nam je predstavljala živa meja na igrišču, saj nimamo primernega orodja, da bi se spopadli z visoko živo mejo, zato smo to morali prepustiti nekomu, ki je tega vešč. V avgustu se je preplastil del cestišča ob vstopu v vas, ki je bil zaradi raznih posegov neprimeren za vožnjo
Kristina Černoša glasilo Gračišče
|7
vljeni znaki z omejitvijo hitrosti ter na nekaterih delih še znaki za zoženje ceste. Vas je namreč tranzitna in v osrednjem delu zelo strnjena, tako da je premalo prostora, da bi se avti lahko normalno srečevali. Kljub postavljenim znakom za omejevanje hitrosti pa opažamo, da se stanje ni spremenilo, tako da bo naslednja faza postavitev fizičnih ovir za umirjanje prometa, ležečih policajev. V začetku naslednjega leta pričakujemo postavitev dveh javnih svetilk, ki sta že prepotrebni, saj se je vas v zadnjih letih zelo povečala. Nerealizirani projekti, med katerimi izstopata dva nadaljevanje izgradnje vaškega doma in nadaljevanje odvodnjavanja - zahtevata večje investicijske posege. Vaščani smo se dogovorili, da bomo naprosili MOK, da zagotovi material za izgradnjo vaškega prostora, delo pa bomo opravili sami. Kar zadeva nadaljevanja projekta odvodnjavanja pa smo v fazi dodatnih ponudb, ki bi zajele celoten obseg v dolžini dobrih 400 m postavitve cevi in bi projekt spravili pod streho.
Smokvica v letu 2020 To leto je bilo nekaj posebnega. Zaznamovala ga je epidemija covida-19. Kljub temu smo uspeli izpeljati nekaj dogodkov. Za pusta smo izpeljali tradicionalno pustovanje po okoliških vaseh. V začetku poletja smo gostili ajdovske skavte, v avgustu smo v dveh terminih v sklopu zavoda Empatiko izvedli otroški tabor Od kamenčka do zvezd, vzporedno s tem pa še raziskovalno-ustvarjalne
delavnice Od kamenčka do zvezd. V Bržanovi domačiji sta v tem letu dobili sedež društvo Jugna in pa zavod Suhi zid, v sklopu katerih so potekala izobraževanja o tehnikah suhe gradnje. En projekt pa ni ušel ukrepom za zajezitev virusa – Mladost v Smokvici. Najprej smo ga optimistično premaknili na september, toda situacija nam ni omogočala varne izvedbe dogodka. Upamo, da nam bo 2021 bolj naklonjeno. Erik Babič
Participativni proračun za leti 2021 in 2022 nam je prinesel nove projekte, ki so bili izglasovani in se bodo v teh dveh letih realizirali. Izglasovali smo: • postavitev Forma Vive, • preplastitev obstoječega igrišča z zarisom površin za več športov, • ureditev prostorov za sprehajalce in kolesarje ter • postavitev košarkarskih košev na igrišču.
in velikokrat zelo nevaren, predvsem ob dežju, ker je v luknjah zastajala voda. Za umiritev prometa v vasi so bili v septembru posta-
V prihajajočih letih načrtujemo, poleg izglasovanih projektov participativnega proračuna, nadaljevanje in dokončanje izgradnje vaškega prostora, nadaljevanje in dokončanje odvodnjavanja meteornih vod ter povečanje varnosti prometa z umirjanjem hitrosti skozi vas – ležeči policaji. Potrebno je sanirati podporni zid ob vstopu v vas, saj je pod veliko obremenitvijo zaradi težkih vozil, ki vsak dan tranzirajo skozi vas in se počasi podira. Potrebno je tudi rekonstruirati celoten odsek od križišča s cesto Sv. Anton – Gračišče do vasi. Zavihajmo rokave in novim podvigom naproti. Lepe praznike – vesel božič ter srečno novo leto 2021 – in ostanite zdravi! Boštjan Ražman
8|
glasilo Gračišče
glasilo Gračišče
|9
Poimenovanje hiš in predelov vasi v Popetrah Od domačinov sem izvedela za kar 30 starih hišnih imen, ki so se uporabljala nekje od 1. svetovne vojne pa do danes. Zapisala sem jih, da ne bi prehitro šla v pozabo. Našteta po abecedi so: 1. Pr` Betina, 2. Pr` Bernardćev-Zgornji, 3. Pr` Bernardćev-Spodnji, 4. Pr` Brklja, 5. Pr` Ciganov, 6. Pr` Čentežima, 7. Pr` Diginov, 8. Pr `Gazdov, 9. Pr` Gospudov, 10. Pr` Guzinov, 11. Pr` Jabčov, 12. Pr` Jeznikov, 13. Pr` Kabolov, 14. Pr` Kolomba, 15. Pr` Kovača, 16. Pr` Likinov, 17. Pr` Lovrencov, 18. Pr` Magajne (1) 19. Pr` Magajne (2), 20. Pr ` Mazurinov, 21. Pr` Mičela, 22. Pr` Mihota, 23. Pr` Mijota /Juraske, 24. Pr` Paliska, 25. Pr`Pičota, 26. Pr` Pjerača, 27. Pr` Šantinke. 28. Pr` Šuštarja 29, Pr` Učasov, 30. Pr` Žbrincola Nekatere hiše so sicer že zrušene ali predelane, a poimenovanje prostora, na kateri je hiša stala, je na srečo še ohranjeno. Večina hiš je dobila ime po imenu gospodarja, nekaj je vezanih na obrt, spet druge po kraju, od koder je prišel zet v hišo, za nekatere pa še iščemo razlago. Več kot polovico vseh hiš v vasi predstavljata dva priimka: RAŽMAN in VERGAN. Ražmani so živeli v hišah pod št. 1, 5, 6, 8, 9, 11, 13, 15, 23, 26 ; Vergani pa pod št. 4, 7, 18, 19, 21, 25, 28, 29. Imeli so srečo, da se jim je rodilo veliko fantov, da so priimek prenašali dalje? Ja in ne. V vasi je bila namreč tudi navada, da je žena ob smrti moža poročila njegovega brata, oz. svojega svaka. Manj primerov je, da je mož poročil sestro svoje pok. žene. Ta način poroke so poimenovali poroka med bratom in sestro. Zgodilo se je tudi, da je žena le živela z bratom, ne da bi se poročila. Na ta način se zemlja ni delila, a pri iskanju podatkov se zadeva zakomplicira. Take poroke še danes prakticirajo npr. Judje. In če vprašate, ali so tod v okolici nekoč živeli Judje, je odgovor pritrdilen. Priimek MARSIČ pod št. 2, 3 (v obliki Marsich) so bili lastniki gozdov in zemlje med Loparjem in Zabavljami že pred letom 1775 in so mejili tudi na Popetre. Priimek Č(E)RNAC pod št. 10 ima žalostno zgodbo. V 1. sv. vojni so umrli kar 4 bratje. Zaradi zeta, ki je prišel iz Poletičev, se je priimek tako spremenil v FRANCA pod št. 14. Ko je Marija Černac poročila moškega iz Butarov, je priimek spremenila v ŠUKLJAN pod št. 9. Sicer pa so fantje prišli v vas za zeta prišli iz bližnjih zaselkov. Na ta način so bile tudi parcele, ki so jih prinesli v zakon, bliže vasi, kar je olajšalo obdelovanje. Priimek PALČIČ pod št. 16 je prišel iz Lukinov, ravno tako priimek PALISKA pod št. 24. Fant s priimkom MIHEC se je iz Kubeda » priženil pod št. 22. Še en fant je iz Kubeda prišel za zeta pod št. 18 in tedaj se je priimek Vergan zamenjal s ŠKERGAT. Hišna imena pod št. 12, 17 in 30 so povezana z vasjo Trsek. KOZLOVIČ Anton (Tone), Žbrincola, je bil lastnik
10 |
glasilo Gračišče
mlina pod Trsekom. Oba njegova sinova Jože in Karlo sta prišla v Popetre. Tudi priimek Črnac pod št. 20 je v vas prišel iz Trseka. Večina teh hiš je zdaj lepo obnovljenih. V njih pa živijo tudi družine, ki niso sorodstveno vezane na stara imena, zato bi v dokončni popis morda zajeli še priimek novega lastnika in dodali sedanjo hišno številko. Tako bi ohranili neprekinjenost poimenovanja hiš tudi za bodoče rodove. Vsaka hiša ima seveda svojo zanimivo zgodbo, nekatere bi predstavila tudi v GLASILU. LEDINSKA IMENA za okolico Popeter so med ljudmi še ohranjena. Tudi to bi morali čim prej zbrati, kot so zapisali člani šolskega projekta »Te skupne stezice« v lanskem glasilu. Upam in želim si, da bi jih izbrskali čim več, ker pripovedujejo zgodovino naše vasi. Naj tokrat opišem le dva primera. Najprej bi omenila, kako gre ledinsko poimenovanje hitro v pozabo in kako skozi čas dobi različna imena. Med spraševanjem ljudi sem izvedela, da se je predel, kjer danes stoji mrliška vežica, imenoval pr` HRAMA. 1. Večina domačinov se tega poimenovanja pr`hrama ne spomni več. O tem sta mi govorila le Černac Silvester, roj. 1921 in Škergat Marija po pripovedovanju tašče Štefanije Maganjke, roj. 1910. Silvestru je o hramu pripovedoval njegov nono. Torej gre za čas okrog leta 1848, ko se je razpustil fevdalni red. Začeli so se spori glede odkupa zemljišč z visokimi davki in mnogi so tedaj obubožali. Hrami so bili last vaške skupnosti in so stali ob vaški cerkvi. Ključ od hrama sta imela dva, od ljudi izvoljena vaščana, vaška ključarja. Tu so zbirali vino in žito ter ostale dobrine, ki so jih morali oddati lastniku zemljišč in duhovniku na točno določene dneve v letu. Verjetno je hram vaščane spominjal na hude čase oddajanja desetin in ostalih dajatev, zato so ga porušili. Štefanija pa je govorila o odkupu parcele pod hramom, ko je le-ta šla na »inkant«, na javno dražbo.
Na balinc placu 2. Kasnejše generacije vedo povedati le, da so vaščani tu, ob pokopališkem zidu, pod košatimi bresti imeli prostor, kjer so »igrali na bale« oz. imeli balin plac. Brest ali olmo je povezan z mitološko zgodbo o podzemlju. Na sliki je vidno, kako je bil brest obkrožen z obdelanimi kamni, verjetno še ostanki hrama. 3. Leta 2000 smo vaščani na tem prostoru zgradili mrliško vežico. Vsa tri poimenovanja pa le imajo nekaj skupnega. Kozarček vina in zbiranje, predvsem moških, ki so ga spili, tako ob veselih kot žalostnih trenutkih. Predel na vhodu v vas, se imenuje pr` PILA. Tu je križišče treh cest: ena vodi v Zabavlje, druga v Gračišče in tretja vodi skozi center vasi Popetre navzdol do Dragonje in preko nje na Hrvoje in naprej v Istro. Ta pot je bila dokaj prehodna in je opisana v tajnem, avstrijskem vojaškem zemljevidu iz leta 1787. Na tem križišču je bil postavljen pil, ki je v že zelo slabem stanju tu stal še nekje do leta 1948, ko so ga dokončno zrušili. Teren, na katerem je stal, je segal globlje proti vasi, nekje vzporedno z današnjo avtobusno postajo. Malo so ga »odrezali«, da so vozila lažje izpeljala ovinek. Poimenovanje pr`pila se ponekod zamenjuje z besedo pr` kapeli. Vendar ne gre vedno za isti namen in tudi ne za isto časovno obdobje. Kapele so gradili kasneje, včasih na prejšnjem pilu. Obstaja še starejše poimenovanje križišča poti z imenom pr` križnega dreva. V vseh
Kapela nad Zabavljami
Opis poti skozi vas Popetre treh primerih je v ozadju verovanje. Na teh krajih so se ljudje ustavili, pokrižali in prosili za varstvo, da se jim na poti ne bi kaj hudega zgodilo. Ateistom ali drugače verujočim taki izrazi ne pomenijo veliko in tako se skozi čas izrazi tudi pozabijo. Pr` KRIŽNEGA DREVA je bil poimenovan predel pod vaškim pučem izven vasi, kjer naj bi po pripovedovanju raslo večje drevo, dren. Tudi tu je bilo križišče poti. Na tem mestu se je križala pot (zato križni), ki je vodila navzgor od Kocjančičev, na pot, ki so jo uporabljali Zabavci in ostali, ko so šli proti Gračišču. Pot je bila bolj položna, obšli so vzpon nad pučem in zato hitreje prišli na cesto pod sedanjim rezervoarjem za vodo že izven vasi Popetre. Nad pučem je vodila še ena pot po Bregu proti Trseku in naprej ob Dragonji, imenovana »kranjska pot«. Tu je že leta 1775 rastel kostanjev gozd, last plemiča Giacoma Tarsie. Področje pr` križnega dreva je pogosto povezano s poganskim verovanjem o svetih drevesih, o vraževerju, raznih prikaznih, o dušah umrlih. Na tem mestu so počivali pogrebci, ko so nosili pokojnega na pokopališče. Pr` PILA je prostor, kjer je stalo obcestno znamenje preproste izdelave iz kamna in je bilo povezano z zidom. Po pripovedovanju Marije Ražman - Šantinke, roj. 1905, je imelo stožčasto streho z železnim križem na vrhu. Mlajši rodovi se strehe ne spomnijo več. Vedo povedati le, da je streho predstavljala široka kamnita »škrla«. Imel je globljo nišo pravokotne oblike s sliko
kužno znamenje v Truškah
glasilo Gračišče
| 11
svetnika. Katerega svetnika, ne vedo povedati. Ravno tako ne vemo, kdo in kdaj so pil zgradili. Po pripovedovanju je bil namenjen širši vaški skupnosti. Iz opisa pripovedovalcev je naš pil bil nekakšna kombinacija med kapelico nad Zabavljami, le nekoliko ožji, in kužnim znamenjem v Truškah, ki ima streho v špico. Na vojaškem zemljevidu iz 1787. leta je označen kot križec na začetku vasi. 2. Za vaško šagro so domači fantje šli naproti godcem iz Sv. Antona. Ko so godci prehodili teren nad križnim drevom, so se ustavili nad pučem in zaigrali prvo pesem. Tu so jim za dobrodošlico domačini ponudili pijačo. Skupaj so potem odšli do vaškega pila, kjer so zopet začeli igrati in igrali neprekinjeno do plesišča. So s tem simbolno povezali obe znamenji? 3. Vezana na pil obstaja še ena zanimiva zgodba, ki mi jo je povedala Šantinka, roj. 1905. Takole je rekla: «Jaz sem jmela tabot 6 let, ko se je vračal siz Pule, in pršu v vas cesar Franc Jožef skupaj še z nekaj možmi. Se je ustavil pr` pila, se pokrižal, pole so se ustavli še pr zida, tam, ki je una šterna pri Šilji. In pole so šli napred na Marezige, ki tabod so ble več ku ena občina…« Seveda te njene zgodbe mlajši vaščani niso jemali resno. Vendar?? Če namesto cesarja Franca Jožefa napišemo nadvojvoda Franc Ferdinand in pogledamo v leto 1911, ugotovimo, da bi lahko bil v Popetrah. Cesar Franc Jožef mu je bil stric in je Ferdinanda imenoval za nadzornika vojske. Po cesarjevi smrti je postal prestolonaslednik. Bil je tudi strasten lovec in zbiratelj umetnin, ki jih je bilo v Istri še veliko in se je bal, da jih bodo italijanski zbiratelji odnesli, zato je ob Prvi istrski razstavi v Kopru l. 1910, naročil, da popišejo vse predmete.
Franc Ferdinand, strasten lovec
12 |
glasilo Gračišče
Leta 1911 je prišel v hud spor z Italijani. Ker je v ozadju, mimo cesarja, sestavljal vlado v senci, je veliko potoval in zbiral podpornike proti Italiji. Dualistično državo Avstro-Ogrsko je želel razširiti še s Hrvaško in Bosno in Hercegovino. Zaradi poroke s Čehinjo pa je imel veliko nasprotnikov, celo v sorodstvu. Na našem koncu je imel kar nekaj podpornikov. V Marezigah, kjer je bila občina in orožniška postaja, so to leto pripravljali volitve in so v veliki večini zmagali Slovenci. Bili so prva občina, ki je zahtevala italijanski jezik šele v tretjem razredu. V Truškah je bil župnik Matija Rebolj, ki je učil verouk 1x tedensko, bil je tudi nadzorni član Hranilnice in posojilnice, ki je pomagala kmetom v krizi. Člana v njej sta bila tudi kaplan iz Trušk Alojz Peterlin in Matija Vergan iz Popeter. Tudi tržaško-koprski škof je tega leta postal Slovenec, Andrej Karlin. V Truškah se je pouk v slovenščini izvajal še preden so zgradili novo šolo. V teh letih sta poučevala zavedna učitelja Cerut Silvester in Bogomil Medvešček. Tudi v Popetrah so se v popisu za leto 1890 vsi izrekli za Slovence. V 41 hišah je živelo 190 ljudi, 98 moških. In zakaj bi se Franc Ferdinand ustavil ravno pri šterni? Tu, na zidu pred šterno so se vaščani pogosto zbirali. V bližini je bila namreč gostilna in verjetno so mu ponudili kozarček. Gostilničar Č(E)RNAC Giovanni-Maria in brat Anton sta bila njegova podpornika, saj sta za otvoritev nove šole v Truške odpeljala cel sod vina. Ferdinand je imel simpatizerje tudi med lovci. Ob kateri priložnosti bi Franc Ferdinand lahko prišel mimo, v vas? V Istro je pogosto potoval, saj so bili lastniki precej krajev, rad je hodil na lov in pregledoval vojaške postavitve. Ker je ljubil umetnost, je konzervatorju A. Gnirsu dajal celo denar, da je kakšno umetnost ohranil. Tako je leta 1911 financiral nakup cerkve sv. Antona v Žminju z napisom iz 1381, spremenjena v skladišče in v lasti Foške Peteh. Zanj pomembna letnica, ker so tudi preko Trsta širili ozemlja v Istro, za nas pa priimek Peteh. Zgornjemu zaselku Trseka se reče Petehi. V Miljah je ob krstu vojne ladje »Viribus Unitis« , 24. junija 1911, imel govor. Ironija je hotela, da so ga ravno s to ladjo prepeljali v Trst, ko so nanj in na ženo izvedli atentat v Sarajevu. 6.4.1911 se je udeležil posvetitve cerkve sv. Germana na Brionih. Bil je tudi pred cerkvijo v Pićnu, od koder je strateški razgled na okolico. Prostor so poimenovali vidikovec Franje Ferdinanda, vendar je letnica obiska skrivnostno zamolčana. Napisala sem nekaj idej, točna določitev datuma je na strani zgodovinarjev. Drugo leto bo 110 let od tega dogodka in morda so vojaški arhivi zdaj dostopni.
Društvo za šport, kulturo in turizem SKALA Kubed v letu 2020 Člani Društva SKALA Kubed smo bili v začetku leta polni optimizma in elana. V januarju smo organizirali 11. rock koncert . Na koncertu so igrali mladi rockerji in stare legende. V okviru Turistične zveze Slovenije smo se v mesecu februarju predstavili na sejmu Alpe Adria v Ljubljani na gospodarskem razstavišču. Dogajanje so s svojim nastopom popestrili člani društva Šavrini in anka Šavrinke iz Gračišča. Nismo pozabili na Pust, ko smo se kot pisane maske na pustno soboto odpravili po sosednjih vaseh, v nedeljo pa po Kubedu. Tudi na dostojni pokop nismo pozabili. Potem pa se je družabno življenje zaradi virusa Covid 19.ustavilo. Pridne roke članov društva so kljub temu v tem času s pomočjo KS Gračišče izdelale premični bife. V mesecu juniju je na žalost odpadla prireditev Srednjeveški dnevi v Kubedu. V začetku meseca julija so v Kubedu ob gradu nastopili mladi glasbeni umetniki Etno Histerija Avgusta smo organizirali že tradicionalne koncerte »Čubed pod borovci« , ki se odvijajo vsak četrtek. Prvi četrtek je pod borovci nastopila glasbena skupina MI3 ACUSTIC. Teden dni kasneje se je v idiličnem okolju v osrčju Istre predstavila legenda slovenske glasbe Slavko Ivančič ob spremljavi kitarista Matjaža Švaglja. 20. avgusta je nastopila glasbena skupina Žavbi Brothers Zadnji četrtek v mesecu pa je prireditev zaključila skupina Why not acustic. V mesecu septembru je na našem odru pod borovci nastopil igralec Matjaž Javšnik. Vse prireditve so bile izpeljane z dovoljenjem NIJZ . Dosledno in v skladu s priporočili NIJZ smo poskrbeli tudi za varnost nastopajočih in obiskovalcev. Zahvaljujemo se vsem članom društva in ostalim, ki so kakorkoli pripomogli, da smo vse to uspešno izpeljali. Tradicionalna Martinja oziroma pobiranje vina v Kubedu je letos žal že drugo leto odpadlo. Lansko leto je izvedbo preprečilo slabo vreme, letos pa situacija Covid 19. V želji, da bi bilo naslednje leto 2021 brez omejitev, želimo vsem krajankam in krajanom obilo zdravja in zadovoljstva ! Društvo SKALA Kubed glasilo Gračišče
| 13
ODPRTJE SPOMINSKE SOBE V KUBEDU V okviru prireditve Od besede do države, ki jo je 20. septembra 2020 pripravila Mestna občina Koper, smo v KS Gračišče obeležili 150. obletnico prvega slovenskega tabora v Kubedu. Ob tej priložnosti smo v Kubedu tudi uradno odprli prenovljeno hišo duhovnika, pesnika in pisca Alojza Kocjančiča, ki je s svojim delom, osebnostjo in zavednostjo osvojil srce Istre. Svečani prireditvi je v središču Kopra, v kavarni Loggia, sledila še otvoritev razstave in predstavitev knjige Kubejski.
Očeta je nemirni duh gnal v Ameriko, od koder se je vrnil še bolj obubožan, v drugem letu prve svetovne vojne pa je zaradi poškodb ob padcu umrl v tržaški vojaški bolnišnici. Mlada mati Ana je ostala sama s tremi preživelimi otroki. Po vojni so bili izgnani iz rojstnega doma. Leta 1923 je prišel za župnika v Kubed Ivan Brezavšček, goreč duhovnik in pokončen Slovenec. Na pobudo učitelja Ivana Pečenka se je odločil, da pošlje Stanka, kakor so v Kubedu pravili mlademu Alojzu, v goriško semenišče. Kocjančič je že kot gimnazijec začel pisati pesmi in se spoprijateljil z leto dni mlajšim Ladom Piščancem, pesnikom, ki je bil kot kaplan v Cerknem umorjen leta 1944. Pisal je tudi dnevnik, ki je dokaz o njegovem človeškem in pesniškem zorenju. Slovesno odprtje spominske sobe v Kubedu, ki jo je poleg razstave v Kopru zasnovala Martina Grižančič, je obogatil recital Kocjančičevih verzov in zapete pesmi, ki jih je z občinstvom delil dramski igralec Brane Grubar in pevci Mešanega pevskega zbora Alojz Kocjančič Puče-Koštabona. Prireditve se je udeležil tudi župan Mestne občine Koper Aleš Bržan. Objekt je koprska občina odkupila in obnovila skupaj z Osrednjo knjižnico Srečka Vilharja Koper, Pokrajinskim muzejem Koper in Pokrajinskim arhivom Koper ter v njem uredila spominsko sobo in etnološko zbirko, kar bodo v prihodnosti lahko uporabljali tudi gostujoči umetniki. Odprtju sobe v Kubedu je sledila še otvoritev razstave v kavarni Loggia in predstavitev knjige Kubejski, ki jo je obiskala v Trstu živeča nečakinja Alojza Kocjančiča, Germana Sal. Za zgodbo njegovega življenja so v knjigi Kubejski poskrbele avtorica Ines Cergol, urednica Mirjana
14 |
glasilo Gračišče
Rovis in redaktorica Tanja Jakomin Kocjančič, ki so ob otvoritvi razstave svoje delo tudi predstavile. Večer so obogatile izjemne interpretacije Kocjančičevih pesmi v izvedbi Braneta Grubarja, Oktet Aljaž in mladi koprski glasbeniki: Maša Stopar, Nika Gačnik in Žiga Čopi. Kdo je bil Alojz Kocjančič Alojz Kocjančič se je rodil 20. maja 1913 v Kubedu materi Ani in očetu Matiji kot najmlajši od osmih otrok.
Po maturi je stopil v bogoslovje in bil po štirih letih študija, 29. junija 1937, v goriški stolnici posvečen v duhovnika. Naslednjo nedeljo, 4. julija, je pel novo mašo v svojem rojstnem Kubedu. »Okrog pet tisoč ljudi se je zbralo za to slovesnost, ki je prerasla v pravo versko in narodno manifestacijo. Primerjali so jo s prvim slovenskim taborom v Istri iz leta 1870, ki je bil prav v Kubedu,« se je z veseljem spominjal vse življenje.
»Kar sem, si, Istra, ti mi dala, / pečat si vžgala za vse dni« Mladega duhovnika Alojza so po novi maši poslali za kaplana v Buzet, kjer je ostal samo eno leto. Leta 1938 je bil prestavljen v svojo ljubljeno slovensko Istro, v Koštabono, kjer je kot župnijski upravitelj in kot župnik deloval petindvajset let. Vmes je devet let upravljal župnijo Pomjan, šestnajst let pa župnijo Šmarje pri Kopru. Bil je med svojimi ljudmi, ki se jim je znal približati s človeško toplino. Svoje duhovniško poslanstvo je vedno opravljal z globoko osebno predanostjo in zavzetostjo. Kot božji otrok je znal občudovati lepote istrskega sveta in je to izpovedal v pesmih, ki so predvsem domoljubne, izpoved ljubezni do istrske zemlje. Leta 1962 je izšla njegova prva pesniška zbirka Šavrinske pesmi. Posvečena je bila Istri, o čemer priča moto: »Kar sem, si, Istra, ti mi dala, / pečat si vžgala za vse dni, / zato se vsaka moja pesem / ob tvojih strunah oglasi.« V istrski zemlji je pognal tako globoke korenine, da mu je krvavelo srce, ko se je moral od nje ločiti. Leta 1963 je bil namreč iz Koštabone premeščen v Klanec pri Kozini, iz Šavrinske Istre na Mali Kras. Prizadeval si je, da bi se po upokojitvi, leta 1974, preselil v hišo, ki jo je kupil in urejal v rojstnem Kubedu. Leta 1987 je obhajal petdesetletnico duhovništva, zlato mašo. Naslednje leto je izšla njegova druga pesniška zbirka Brumbole, ki jo je uredil pisatelj Marjan Tomšič. Ob petstoletnici fresk v Hrastovljah je zanosno prebral nekaj svojih pesmi, ljubezenskih izpovedi svoji Istri. Poldrugo leto zatem, 19. novembra 1991, je njegovo srce utihnilo. Pokopan je na kubejskem pokopališču.
glasilo Gračišče
| 15
150 obletnica
O Od besede do države Letos obeležujemo 150. obletnico prvega slovenskega tabora v Kubedu, ki je naznanil premik v smeri krepitve narodne identitete in samozavesti slovenskega prebivalstva. Mestna občina Koper je pomembno prelomnico v naši zgodovini obeležila 20 septembra, in sicer s prireditvijo Od besede do države. Tabor v Kubedu je bil eden od dogodkov, ki jih je slovensko nacionalno gibanje organiziralo po vsem slovenskem narodnem ozemlju po pomladi narodov. Omenjeni tabor je naznanil velik premik v smeri krepitve narodne identitete in samozavesti slovenskega prebivalstva v Istri. Slogan takratnega shoda je bil: »Ta zemlja je sveta, ta zemlja je naša« - Franjo Ravnik. Takrat so Istrani zahtevali Zedinjeno Slovenijo, nižje davke, uvedbo slovenščine v urade in šole ter slovensko glavno šolo v koprskem okraju. Pobudnik tabora, ki so ga izvedli 7. avgusta 1870, je bil Franjo Ravnik, predsednik pa Karel Lavrič.
16 |
glasilo Gračišče
Zbrane je nagovoril koprski župan Aleš Bržan: »Leta 1870 je skoraj 4000 Istranov odločno zahtevalo zedinjeno Slovenijo, slovenske šole in slovenski jezik v uradnem življenju. Tisti avgustovski dan se je vpisal v zavest naroda, najmočneje pa v spomin zavednih prebivalcev Kubeda. Tu je čez štirinajst let za krajši čas zrasla čitalnica, tu je obstajalo Pevsko in bralno društvo Skala. Zdaj ohranja bogato kulturno dediščino tega okolja Društvo za šport, kulturo in turizem Skala Kubed, druga pomembna skala pa so že desetletja dejavni učenci in učitelji gračiške osnovne šole, ki s poznavanjem preteklosti lahko samozavestno zrejo v prihodnost,« V svojem govoru je izpostavil odločne posameznike, ki so začrtali pot k svobodni in zedinjeni Sloveniji, pa tudi tiste, ki še danes s svojim delom negujejo slovenski jezik, svojo kulturo in naravo. Pomen pogumnih dejanj zavednih Istranov, ki so se pred 150 leti odločno zavzeli za pravico do uradne rabe slovenskega jezika, je v svojem govoru izpostavila tudi slavnostna govornica, ministrica za pravosodje mag. Lilijana Kozlovič: »Spomnimo se posameznikov, ki so zborovali prav tu in njihov žar do skupnih sanj, ki jih mi, tudi zaradi njih, danes lahko živimo. Spomnimo pa se tudi, da narodna zavest ni nekaj, kar živi samostojno, izven nas, neodvisno od nas, ampak lahko živi le, če je kolektivna, če jo vsak posameznik in skupaj nenehno gojimo.« Pestro kulturno na osrednjem prizorišče na travniku za igriščem v Kubedu, so s prireditvijo, ki jo je zasnoval Ivan Loboda, obudili spomine na narodnobuditeljske težnje izpred 150 let. Navdih za program, ki so ga sooblikovali pevci Mešanega pevskega zbora Obala, pevski zbor OŠ Gračišče, Residenčni godalni orkester DPG, Mlada pevka Arnika Marancin Marino Kranjac, violinistka Nika Toškan, igralca Brane Grubar in Lara Komar, je mladi režiser našel v obdobju pred taborom, ko Istrani svoje želje po zedinjeni Sloveniji še niso upali javno izražati. A ta je že vzklila in se nato postopoma širila, vse dokler se ni dokončno udejanjila v množičnem dogodku, ki je za vedno zaznamoval Istro in njene ljudi. Društvo SKALA Kubed glasilo Gračišče
| 17
ANTON MIHEC – TONE: NAROD NAŠ DOKAZE HRANI za oblast, Ljudje so jedli sirkov kruh, pomešan s travo in z otrobi, Ko se je v ognju in solzah porajalo novo življenje, Mi smo naredili naš defar in Reški Slovenci. Knjiga, v kateri se prepletajo socialne, nacionalne in domačijske teme, je prava zakladnica narečnih, zlasti pozabljenih besed. Mihčeve časopisne članke prežemajo preproste modrosti, predvsem pa ironija in humor, zasledimo pa tudi satiro. Čeprav je glavnino prispevkov posvetil rojstnemu Kubedu in njegovim ljudem, nas v njih popelje še v številne druge istrske vasi in mesta.
PRONICLJIV IN DUHOVIT PISEC Društvo za šport, kulturo in turizem »Skala« Kubed je 26. septembra 2020 predstavilo knjigo Narod naš dokaze hrani, v kateri so zbrani zapisi učitelja, narodnega buditelja, kulturnega delavca in publicista Antona Mihca - Toneta iz Kubeda, objavljeni v letih 1945–1955 v Primorskem dnevniku in Slovenskem Jadranu. Z urednico knjige in avtorico spremne besede Tanjo Jakomin Kocjančič se je v kubejski dvorani pogovarjala upokojena urednica kulturnih oddaj na Radiu Trst A Loredana Gec. Slavnostno predstavitev so z besedo in s pesmijo obogatili Vojko Udovič, Bogdan Kavrečič in Ćub jske pupe, Alenka Jakomin, Elena Jakomin, Katja Jakomin, Orjana Jakomin, Martina Jerman in Danijela Škergat Toškan, ob spremljavi klaviaturista Roberta Vatovca. Pomen Antona Mihca - Toneta (Kubed 1899–Reka 1973), vsestranske osebnosti z mnogimi talenti, je Tanji Jakomin Kocjančič pred leti razkril istrski kipar
18 |
glasilo Gračišče
in slikar Jože Pohlen. Avtoričino obsežno raziskovalno delo temelji na pregledu literature, arhivskega gradiva, periodike ter na pogovorih z Mihčevimi sorodniki, prijatelji in vaščani. Urednica v poglobljeni spremni besedi poudarja, da je bil Anton Mihec kronist časa, v katerem je živel, in okolja, v katerem je deloval, zato imajo objavljena besedila tudi dokumentarno vrednost. V številnih biografskih in avtobiografskih zapisih je subjektivni izraz prepletel z objektivnim in prihodnjim rodovom ohranil zgodovinski spomin. Avtorica navaja, da je veliko naredil za kulturno, prosvetno in politično rast Slovencev v Istri v prvi polovici 20. stoletja. Še zlasti pomembna je bila njegova vloga pri organizaciji šolstva in ohranjanju kulturnega izročila tako v slovenski Istri kot tudi drugod po Sloveniji. Aktiven je bil tudi na Reki, kjer si je kot član in dolgoletni tajnik tamkajšnjega slovenskega Kulturno-prosvetnega društva Bazovica v začetnem obdobju njegovega
obstoja prizadeval za razvoj kulturnega delovanja številnih Slovencev v tem mestu.
Urednica želi s pričujočo publikacijo obuditi spomin na tega pomembnega, a žal pozabljenega Istrana, cenjenega po sposobnostih in dejanjih. Ob pregledu njegove publicistične zapuščine ugotavlja, da je, tako kot duhovnik, pesnik in pisec Alojz Kocjančič, čutil dolžnost, da iz spoštovanja do prednikov posreduje poznejšim rodovom podobo ljudi, časov in dejavnosti iz svoje preteklosti.
Tanja Jakomin Kocjančič je knjigo Narod naš dokaze hrani, v kateri je zbrala podlistke, črtice in humoreske, kronološko razdelila na pet ciklov: Prihod v Kubed in boj
Knjigo, ki jo je lično oblikovala Darja Vuga, bogati tudi fotografsko in dokumentarno gradivo. Dobite jo lahko pri kubejskem društvu Skala.
glasilo Gračišče
| 19
NA DVORIH V LETU 2020 Novo leto že trka na vrata. Da, neverjetno hitro se je odvilo letošnje »čudno« leto. Dorlanjari si ga bomo zapolnili predvsem po tem, da se je po mnogih letih obljub vendarle začelo reševati problematiko pitne vode. Pa tudi po tem, da nam je virus »ukradel« večino naših nepozabnih vaških druženj. Tako kot je v navadi, smo v začetku leta organizirali sestanek vaškega odbora ter vaške skupnosti. V okviru vaškega odbora smo govorili o predlogih za nadaljnji razvoj vasi. Poleg zadev, ki so že zapisane v razvojnih planih, smo se strinjali, da bo v prihodnosti potrebno urediti lastništvo osrednjega vaškega trga ter lastništvo vaške kapelice. Usklajen plan potrebnih investicij smo pripravili tudi za potrebe dve-letnega plana proračuna Mestne občine Koper. Tudi v tem letu smo se ukvarjali z vprašanjem sanacije cestne povezave Smokvica-Movraž-Dvori. Iz dneva v dan je cestišče slabše in slabše. Krajani nismo pozabili obljub Mestne občine Koper iz leta 2009, ko je bilo rečeno, da se sanacija ne bo končala v Smokvici, ampak da se bo v naslednjih letih nadaljevala! Dela se je nato prelagalo iz leta v leto, zadnji »znani termin izvedbe« je bilo leto 2020. Iz tega seveda ni bilo nič. Sredi letošnjega leta smo ponovno dobili informacijo, da ta odsek ceste ni pozabljen in da se dela na tem, da bo prišlo do realizacije. Mogoče se bo v bodoče po veliko letih dogovarjanja le nekaj premaknilo.. Kot sem že uvodoma omenil, smo v letošnjem letu vendarle dočakali začetek del na vodovodnem omrežju. Skozi leto smo z Rižanskim vodovodom Koper usklajevali vse potrebno, vezano na začetek del. Tik pred začetkom del smo organizirali vaški sestanek s predstavniki Rižanskega vodovoda Koper in Krajevne skupnosti, na katerem smo skupaj razjasnili še nekatera odprta vprašanja. Vaščani smo si bili enotni, da bo na podlagi poznavanja terena, izkop trase trd oreh. Največja bojazen vaščanov je bila statična stabilnost suho zidanih objektov ob vibracijah, povzročenih ob izkopu. Vaščani smo se z Rižanskim vodovodom Koper že od samega začetka dogovarjali o možnosti uporabe tehnologije rezkanja kanalov. Z deli je izvajalec pričel v začetku septembra. Naš nasvet o izbiri primerne tehnologije se je pokazal za pravega že prve minute dela na terenu. Težek stroj je glodal trd kamen kar nekaj dni, stroju so se lomili »zobi«, izvajalec del je skoraj obupal in Dvori so bili beli, kot bi pravkar snežilo... Vodovodno omrežje v vasi je naposled postavljeno. Sledi sanacija vodohrama in priklop vodomerov, po napovedih naj bi z deli zaključili v naslednjem letu. Upamo pa, da bomo v doglednem času novozgrajeno omrežje priključili na
20 |
glasilo Gračišče
vodovodni sistem Rižanskega vodovoda, oz. položili cevovod na relaciji Dvori-Movraž. Nadaljevali smo z aktivnostmi v zvezi z legalizacijo vaškega prostora. Vsa dokumentacija, ki je potrebna za nadaljnji postopek je pripravljena in upamo, da se zadeva uredi v prihodnjem letu. Prav tako smo delali na projektu ureditve, oz. širitve osrednjega vaškega trga. Dogovorjeno je, da bomo dela izvedli v več fazah. Prva dela so v planu že letos, nadaljevanje pa prihodnje leto. Vsem znana situacija korona virusa je žal pustila svoj pečat tudi na Dvorih. Dorlanjari smo bili primorani opustiti vsa naša, že skoraj tradicionalna, druženja. Vsekakor smo najbolj ponosni na našo »Dorlanjsko zgodbo«, ki je minula leta vzbudila veliko zanimanja. Naj omenim še eno uspešno letošnjo zaključeno zgodbo. Pred leti smo pod okriljem Društva Dvori pričeli z zbiranjem finančnih sredstev za nabavo avtomatskega defibrilatorja. S pomočjo donatorjev bo naprava še v tem letu nabavljena in predana v uporabo. Za konec pa tema v razmislek: »Koliko smo vredni občani na podeželju in koliko občani v mestu?«. Razmislek navezujem na dogajanje na Dvorih v času izgradnje vodovoda, oz. asfaltiranja trase. Vnaprej smo vedeli, da je asfalt po naselju povečini v slabem stanju. Vedeli smo tudi, da po gradbenih posegih od asfalta ne bo ostalo dosti, na kar smo tudi opozorili. Vseeno smo se na koncu morali resno pogajati, da se asfaltira vsaj to, kar so v vasi asfaltirali pred okoli 50. leti, namesto, da bi se izkoristila priložnost in bi asfaltirali še dodatne
JESEN V SOČERGI javne površine! Dvori so tako postali ena sama »flika«. Redko katera zadeva se po vaseh naredi kot »luksuz«, v večini primerov se ukvarjamo z nujno potrebnimi investicijami. V primeru pitne vode zagotavljamo celo ustavno pravico vsakega državljana RS. In vseeno je za podeželje vedno težava zagotoviti evro ali dva, pa četudi se s tem evrom plača le golo, osnovno dobrino. Se je potrebno občanom v mestu tudi pogajati za dva kvadratna metra asfalta? Ali če bodo imeli zagotovljeno pitno vodo? Samo v resen razmislek… Ob koncu leta se za vse dobro opravljeno delo zahvaljujem vaščanom, Krajevni skupnosti Gračišče, uslužbencem Mestne občine Koper, uslužbencem Rižanskega vodovoda Koper ter vsem ostalim, ki so kakorkoli pripomogli, da je na Dvorih življenje še lepše. Dvori, 03.12.2020 Predstavnik vasi v svetu KS David Hrvatin
19. septembra je v naši vasi potekalo zanimivo slikarsko srečanje, nadvse prijetno umetniško ustvarjanje z naslovom Jesen v Sočergi. Slikarska skupina Andragoškega društva Morje se je letos povezala s Krajevno skupnostjo Gračišče in z Razvojnim društvom Sv. Kvirik Sočerga in v vas povabila slikarje iz različnih krajev Slovenije. Kljub Covid razmeram je kar nekaj slikarjev prišlo tudi iz Štajerske in Avstrije ter iz treh obalnih občin. Na srečanju se je zbralo 25 umetnikov. Zelo cenimo večletne napore andragoškega društva v povezavi s Sočergo, zato si tudi sami prizadevamo, da se v kraju (ne)kaj dogaja. Načrtovali smo tudi delavnico glagolice, ki pa smo jo zaradi trenutnih razmer bili primorani prestaviti na kasnejši termin. Lepo vreme in prijetna družba so naredili svoje. Letošnja tema kolonije nam prikazuje Sočergo skozi izostrene oči slikarjev in nastala dela prikazujejo veliko skritih kotičkov, ki jih mimoidoči, pa morda tudi domačini, doslej najbrž niso niti opazili. Prepričana sem, da so udeleženci kolonije našli številne navdihe za svoja dela, ki jih je letos povezoval naslov »Jesen v Sočergi«. Razstava, ki je sledila, je bila prava paša za oči. Takšna srečanja bogatijo kraj in njegove prebivalce ter krepijo duhovno podobo kraja, hkrati pa puščajo trajne zapise skozi stvaritve umetnikov. Slikarska dela je občudovala tudi sekretarka ministrstva za kulturo mag. Minka Jerebič. Slike so bile razstavljene v oktobru v galeriji Impresium na Fornačah v Piranu, nato bo pa razstava potovala po več krajih Slovenije. Tako bodo skrivne kotičke naše vasi občudovali od Primorske do Štajerske. Organizatorji Andragoško društvo Morje, Univerza za tretje življenjsko obdobje in Razvojno društvo Sv. Kvirik Sočerga smo se povezali v naših interesih in tako bo tudi v prihodnje. Želimo si nadaljevanja tovrstnih srečanj, da bi postali tradicionalni dogodki našega kraja, kot tudi širšega, regijskega območja. Se že veselimo tovrstnega srečanja prihodnje leto. Do takrat pa opazujmo in bodimo čuječi za lepote našega kraja. Mateja Barbarič
glasilo Gračišče
| 21
DRUŠTVO ZA OHRANJANJE ISTRSKE TRADICIJE DVORI V LETU 2020 V Društvu za ohranjaje istrske tradicije Dvori smo leto začeli z veliko načrti, žal nam je epidemija večino zastavljenih ciljev onemogočila. Vseeno pa na Dvorih nismo zaspali na lovorikah. Novo leto smo začeli z novim koledarjem - dobesedno. Prvič smo v Društvu Dvori izdali svoj stenski koledar, ki je bil med člani z navdušenjem sprejet. V lanskem letu je na enem izmed društvenih druženj, bolj v šali kot za res, padel predlog, da bi organizirali silvestrski pohod z baklami na Sv. Kvirik. »Zagrizli« smo in dogodek organizirali. Tako je večina Dorlanjarov novo leto pričakala združena v soju bakel. Po vrnitvi pa je seveda sledilo druženje v vaškem prostoru. Tudi letos smo organizirali vaško pustovanje in kar je najpomembnejše, skupno druženje vseh vaščanov ob »fritaji«. Nato je kmalu prišel čas, ki je povečini ustavil družabno življenje. Kljub vsemu pa na Dvorih nismo ostali brez dela. Prijavili smo se na razpis Andragoškega centra Slovenije, ki preko projektov »študijski krožki« spodbuja neformalno učenje odraslih. Prijavili smo štiri teme, oz. študijske krožke. Vsi štirje krožki so bili na prijavi uspešni! Nekaj besed o vsebini. V prvi temi smo pozornost namenili »Divji hrani«. Gre za rastline, ki rastejo okoli nas. S študijskim krožkom smo odkrivali nova spoznanja o tem naravnem bogastvu. Drugi študijski krožek je bil »Modrosti Istre v besedi«. Tu smo hoteli zajeti veliko zanimanje za stare zgodbe, šege in običaje. Tretja tema je bila »Šparga«. Spoznavali smo njeno uporabo skozi kulinariko, zdravilstvo, aranžerstvo itd… Zadnji prijavljeni študijski krožek nosi naslov »Naše korenine«. Ta je nadaljevanje teme predhodnega študijskega krožka »Dvori skozi čas«. Ukvarjali smo se s tem, kako »zgraditi vaško družinsko drevo«. Tako kot leta doslej smo posamezne aktivnosti
22 |
glasilo Gračišče
študijskih krožkov planirali predstaviti na raznih aktivnostih društva, vendar se letos zaradi vsem dobro poznanega razloga to ni zgodilo. Čas korona virusa nam je žal odnesel tudi našo tradicionalno prireditev »Dorlanjska zgodba«, na katero smo v društvu zelo ponosni. Kljub vsemu pa na Dvorih ne bomo izgubili upanja v boljši jutri. Za zaključek pa še informacija o še enem uspehu našega društva. Pred leti smo pričeli z zbiranjem finančnih sredstev za nakup avtomatskega defibrilatorja, z letošnjim letom pa uresničujemo nabavo te naprave. S pomočjo donatorjev, prostovoljnih prispevkov in pridnih rok članov društva bo naprava še letos nameščena na vaški dom. Zahvaljujem se vsem vaščanom in vsem ljudem, ki so s svojim prispevkom pripomogli k vsesplošnemu razvoju naše vasi. Dvori, 04.12.2020 Predsednica Doris Jelušič
DRUŠTVO UPOKOJENCEV GRAČIŠČE Druženje pod borovci Virus, ki ima v svojem imenu letnico 2019, je obrnil na glavo vse načrte v letu 2020. Tako v življenju samem, kot pri organizaciji mnogih dejavnosti. Upokojencem, kot najbolj ranljivi populaciji, so tako odpadli priljubljeni izleti. Avtobus bi si sicer lahko priskrbeli, a je bilo število v njem zakonsko omejeno. To pa nam ni ustrezalo, ker nam avtobus predstavlja tudi prostor za druženje, za pogovor in veselo vzdušje, da skupaj kaj zapojemo ali se nasmejemo kakšni spontani šali. Na sestanku odbora društva je bilo predlagano, da bi vseeno organizirali druženje svojih članov. Seveda po vseh predpisih, ki jih je v tistem obdobju dovoljeval zakon. Zunaj, na prostem, je bilo namreč še dovoljeno druženje večjega števila ljudi. Šli smo v akcijo in zbirali prijave. Predlog je bil pozitivno sprejet. Naj povem, da se je druženja v petek, 21.8., udeležila večina članov društva. Predsednica društva je prisotnost članov izkoristila tudi kot sestanek. Člane je seznanila o dosedanjem delu in zbirala prijave za obisk toplic. V prijetnem klepetu, smehu in pogovoru se je druženje podaljšalo v noč. Tudi vreme nam je šlo na roko, ker je bila med borovci nad vasjo Kubed prav prijetna temperatura.
Da o okusni hrani, ki so jo sproti pripravljali pridni in požrtvovalni naši člani in njihovi prijatelji, niti ne govorim. Njih bi sicer najprej pohvalila, potem pa še vse, ki so se druženja udeležili. Dragi upokojenci, hvala vsem, ki ste prišli. Skupaj smo ustvarili prijetno druženje pod borovci. Černac Nada
glasilo Gračišče
| 23
Martinja v Kubedu Martinja v Kubedu je živa šega. To je pobiranje, oziroma pokušina vina, ki je bila močno zasidrana v pretekli vaški skupnosti in je tudi v sedanji. Letošnje leto bo minilo brez martinovanja, zato naj vas nanj spomnimo s kratkim odlomkom iz prispevka Praznovanje svetega Martina ali martinja v Kubedu, ki je bil objavljen v zborniku Sveti Martin Tourski kot simbol evropske kulture/ Saint Martin de Tours, symbole de la culture europénne (Ljubljana, 2008). Martinovo je bilo tudi praznik letine in novega vina. Po ljudskem prepričanju naj bi sveti Martin mošt spremenil v vino. S tem je v Kubedu povezana šega pobiranja vina po hišah, oziroma pokušina novega vina. To šego koledovanja so v preteklosti opravili v torek po sv. Martinu, ko je bila navada pokusiti, kakšno vino je gospodar pridelal. Domači fantje so imeli remoniko (harmoniko), hodili so od hiše do hiše z brentelo (leseno posodo za vino) in pobirali vino po vasi. Pred vsako hišo jih je pričakal gospodar z vinom, ki jim ga je ponudil iz lončenega bokala ali iz lončka. Kar niso spili, so vlili v brentelo, ki so jo po končanem obhodu odnesli na plesišče, kjer je igrala harmonika in je pil, kdor je želel. Kubejci so še po drugi svetovni vojni (do leta 1950) vino pobirali v torek po sv. Martinu, ker so bili ljudje večinoma doma. Pozneje se je pobiranje preneslo na ponedeljek, zadnja leta pa poteka pokušina vina v nedeljo. Društvo SKALA Kubed
24 |
glasilo Gračišče
PR` BRKLJA Skoraj vsi vaščani Popeter mi vedo povedati, katera hiša v vasi nosi hišno ime pr` Brklj(e)a. Ko pa jih vprašam, zakaj tako ime, se pa zatakne. »Je gospodar imel brke? Je mogoče šepal ?« Ne.. »Je brskal, vlekel iz ljudi zgodbe? » Ne, ne da bi vedeli. »S čim se je ukvarjal? » Bil je priden in ogromno stvari je znal delati.« No, to bi že lahko bil del odgovora. Nekega dne pa v roke dobim sliko hiše iz leta 1954. In na sliki vidim..brkljo! Spet grem v akcijo. Kažem sliko in sprašujem: »Kaj je to na sliki?« In dobim odgovore: »Lonca sena, kopa, stog..« Že skoraj obupam, ko dve vaščanki le rečeta brklje. To besedo so uporabljali ponekod v Beli krajini, v Liki in po Bosni in Hercegovini. Brklja je v bistvu rogovilast kol za napol posušeno seno, a pomen se je sčasoma izgubil, ker se je spremenil način življenja. Danes mladi ne poznajo več ne lonce, ne kope. Vemo pa, kako so nastajala hišna imena. Včasih iz čiste nagajivosti. Morda je kdo to besedo izgovoril in ker je bila zanimiva, se je »prijela«. Sigurno pa vem, da je to fotografijo naredil učiteljev prijatelj, ko je prišel k njemu na obisk. Stavba, takrat je imela številko 171, je bila last Vergan Jožeta – Brklje, roj. 1901, ki je svoje življenje končal nekje v taborišču. Njegovo hišo so preuredili v šolo. V eni sobi je bila učilnica, v drugi spalnica za učiteljice. Šolski pouk se je začel že leta 1932, takrat še v italijanskem jeziku. Prva, ki so jo oblasti poslale v vas, je bila Lea Cuci iz Trsta in je tu ostala le eno leto. Naslednja, Gracijela Gnifrida, ki je prišla iz Catanije, je v Popetrah vztrajala kar osem let. Zadnja, Chiara Daronzo, ki je v vasi učila do kapitulacije, je tudi prišla iz juga Italije in sicer iz Barija. Mimogrede en pomislek. Kateri politik je dal idejo o izmenjavi ljudi z juga Italije na naš konec? In obratno, pošiljanje naših mladih fantov na jug Italije v Battaglione speciale? Po kapitulaciji Italije so v vas prišli Nemci in iz vasi odpeljali kar nekaj oseb. Med njimi tudi Vergan Zvezdana – Brklja ml. (*1923 +1990). Ker je tudi sin Zvezdan znal marsikaj narediti, je zdaj v vasi manjkala iznajdljiva in pridna roka. Tast mi povedal, kako ga je bilo strah, ko je moral mimo nemške postojanke na Bivju v Koper po krsto za pokojno mamo, Zvezdan je namreč po potrebi izdeloval tudi krste. Po koncu vojne je pouk v vasi pričel šele 17.1.1946. Prva učiteljica Berta Snoj se spominja, da je bil obisk slab, ker so otroci delali na polju in vstajali že ob štirih zjutraj, da so šli na pašo. Slavica Plantau je prišla v Popetre 3.3.1947 leta, ko so bile Popetre po podpisu mirovne konference priključene k Jugoslaviji in okraju Sežana. Učila je 33 otrok v treh razredih.
Šolsko poslopje z brkljo
Vergan Zvezdan- Brklja Spričevalo s podpisom učiteljice Plantau Tretja učiteljica Zora Zadel se je iz Trseka preselila v Popetre, ker ji je bilo bližje do Gračišča, kjer je dobila kakšno prevozno sredstvo do Sežane. 21.9. 1949. leta je na svoje prvo službeno mesto v vas prišla Tončka Nagode in poučevala 35 otrok, od tega je bilo 7 otrok iz Zabavelj, ki so bile tudi priključene k Jugoslaviji. V knjigi Pričevanja se spominja učenja, pa tudi ostalega življenja v vasi. Tako izvemo, da so dne, 17.12.1949 in 15.9.1950 vaški otroci skupaj s predvsem ženskami pogozdovali gole predele nad vasjo. Posadili so nad 900 borovih sadik, v zadnjem letu 1952, ko se je začela meja odpirati, pa so si privoščili izlet v Koper. Seveda so tja šli peš. Učiteljica si je kupila čevlje in jih zaprašila, da na Učenci z učiteljem in učiteljico
meji niso opazili, da so novi. Kupila je še dve sirkovi metli, ki so ju nujno potrebovali. Da otroci zjutraj niso zamujali k pouku, se je znašla tako, da je pozvonila s cerkvenim zvonom. Ura je bila dragocenost in je ni imel vsak, kaj šele otroci. V šolo Popetre so 3.9.1952 hodili tudi otroci iz Poletičev in Belega kamna. Tedaj je v vasi učil edini moški predstavnik tega poklica, Milan Gojak. Za domačine je bilo to leto nekaj posebnega, ker so v vas napeljali elektriko. Naslednje leto je kot dodatna pomoč na šolo prišla Škerjanc Marija. Učencem v Popetrah so se pridružili še otroci iz Galantičev. Nekaj staršev pa se je že izselilo in šolo je zapustilo 5 otrok. Učitelja Milan in Marija sta skupaj poučevala 37 otrok, zjutraj starejše, popoldan mlajše otroke. Leta 1953 je izšel tudi odlok o obveznem osemletnem šolanju. V tem letu so se otroci zelo potrudili in lepo okrasili okolico šole in partizanski grob in bili za to nagrajeni. Šola je v dar dobila radio »Kosmaj«. Leto 1954 je bilo zadnje leto, ko so imeli pouk v hiši Pr` Brklja. Ko so naslednje leto začeli s poukom v Gračišču, so s seboj odnesli tudi radio. Prvič so v novo poslopje v Gračišču vstopili 20.2.1955, skupaj z otroki iz Kubeda in Smokvice. To je pa že čisto nova zgodba. Černac Nada glasilo Gračišče
| 25
BALINARJI V KUBEDU (Naravoslovno Matematična Pismenost, Opolnomočenje, Tehnologija in Interaktivnost) Teče že četrto leto, odkar je OŠ Istrskega odreda Gračišče vključena kot implementacijska šola ter razvojni vrtec v nacionalni projekt NA-MA POTI, ki ga vodi Zavod Republike za šolstvo pod okriljem Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport in Evropskega socianega sklada Evropske unije. Projekt temelji na razvijanju naravoslovne in matematične pismenosti od vrtca, osnovne šole pa do srednje šole. Naravoslovna pismenost zajema posameznikovo naravoslovno znanje, naravoslovne spretnosti/veščine in odnos do naravoslovja. Vključuje tudi razumevanje značilnosti naravoslovnih znanosti kot oblike človeškega znanja in raziskovanja, zavedanje o tem, kako naravoslovne znanosti in tehnologija oblikujejo naše snovno, intelektualno in kulturno okolje, ter pripravljenost za sodelovanje in zmožnost sporazumevanja o naravoslovno-znanstvenih vprašanjih kot razmišljujoč in odgovoren posameznik v odnosu do narave.
Dejavnosti in izdelki učencev:
Matematična pismenost zajema zmožnost posameznika, da na osnovi matematičnega mišljenja in matematičnega znanja zmore uporabljati matematične pojme, postopke in orodja v različno strukturiranih okoljih, analizira, utemeljuje in učinkovito sporoča svoje zamisli in rezultate pri oblikovanju, reševanju in interpretaciji matematičnih problemov v različno strukturiranih okoljih, zaznava in se zaveda vloge matematike v vsakdanjem in poklicnem življenju, jo povezuje z drugimi področji in sprejema odgovorne odločitve na osnovi matematičnega znanja ter je pripravljen sprejemati in soustvarjati zanj nova matematična spoznanja
Pri društvu Skala Kubed deluje tudi skupina balinarjev, ki združuje ljudi z enakimi pogledi in skupnimi cilji. Eden izmed teh ciljev je gotovo rekreacija. Sodelujemo v ligi BRZI, Balinarsko rekreacijsko združenje Istre, kjer je poleg nas še osem skupin iz obalnih občin. Poleg rednih treningov na domačem igrišču se udeležujemo raznih turnirjev. Dosegamo vidne rezultate, tako smo tudi v letošnjem letu ponovno osvojili 1. mesto. Delovanje naše lige nam omogoča Alen Babič iz gostilne Karjola Marezige. Zapisal Darko Jakomin
Med tem časom smo številne dejavnosti, ki so jih pripravili razvojni vrtci in šole, implementirali v naš pouk in s tem razvijali naravoslovno in matematično pismenost. Zapisala koordinatorica projekta na šoli: Vesna Maršič
2. razred
7. razred
1. razred
3. razred
8. razred
6 razred
26 |
glasilo Gračišče
glasilo Gračišče
| 27
KULTURNO DRUŠTVO ŠAVRINI IN ANKA ŠAVRINKE Tudi to leto se približuje koncu. Popolnoma drugačno leto od tistih, ki smo jih bili navajeni v vsem obdobju našega delovanja. Začelo se je po ustaljenih korakih: nastopi, rezervirani datumi, občni zbor, plani za naše nadaljnje delo. Potem pa so nastopile razmere, ki jih ne bi pričakoval niti v najhujših sanjah. Virus je obrnil življenje na glavo. Omejeno gibanje, prepovedi druženj v večjih skupinah, razkuževanje, nošenje mask….je postalo naša vsakdanja spremljevalka. Verjamem, da si vsi najbolj želimo, da bi te preizkušnje bilo čimprej konec, da zaživimo življenje, kakršno je bilo pred to preizkušnjo. Spoznali pa smo, kaj je za človeka bistvenega pomena. Veseli smo, da smo v mesecih, ko so bile omejitve razrahljane, nekaj le ustvarili. S svojo prisotnostjo smo razveselili obiskovalce sejma Alpe Adria. Kulturno dediščino našega kraja smo predstavili v Mladinskem zdravilišču na Debelem rtiču. Povabljeni smo bili k snemanju za občinski praznik MOK. »Ala, hodte z name«. In smo šli v Lopar pred hišo vd Brdinca, nekaj mesecev kasneje pa smo na istem mestu posneli prispevek o nastanku istrskega osla. Društvo Obalni čebelarji nas je vključilo v snemanje o istrskem medu. Naša prisotnost je vidna tudi na videoposnetku nove pesmi Šavrinka, Klapa Semikanta. Ob 150. obletnici tabora v Kubedu smo dodali naš prispevek s prikazovanjem različnih opravil. Praznik Kreh inu ulje ud uljk na Pomjanu smo popestrili s kratkim zaigranim skečem »Vlke na obale«. V Hiši kulture v Sv. Antonu smo se predstavili z novim prizorom »Šavrinke grejo v Trst.« Popestrili smo program nekaj skupinam romarjev in turistov. V Kopru smo na škalcah prali »štrace« po starem. Dne 7. februarja 2020 smo od ZKD MO Koper dobili obvestilo, da nam je bilo dodeljeno priznanje za doseganje izjemnih dosežkov v letu 2019. Hvaležni smo vsem , ki nas podpirajo, spremljajo in se z nami veselijo. Želimo si zdravja in moči, da bomo lahko uspešno nastopali in se družili, da bomo našo domačo besedo, pesem in navade širili daleč naokoli. Za bližajoče se praznike in leto, ki prihaja, pa naše iskreno voščilo: naj se vam izpolnijo vse lepe želje. Zapisala Nadja Jakomin
28 |
glasilo Gračišče
V SPOMIN 30.julija 2020 smo se na pokopališču v Kubedu poslovili od našega člana, igralca, godca in prijatelja Romana Dariša. Spominjali se bomo njegovih besed, modrih nasvetov, prijetne družbe in njegovega pozitivnega pogleda na svet. Vedno bo z nami živ v naših mislih. Šavrini in anka Šavrinke
glasilo Gračišče
| 29
DOBRE JEDI ZA ŽLAHTNE LJUDI….. Kaj je pravzaprav dobra jed? Dobra po okusu ali taka, ki je dobra za zdravje. Hipokrat je zapisal: Hrana naj bo naše zdravilo. In zdravilo naj bo naša hrana. V današnjem času nam je v trgovinah ponujenih veliko raznovrstnih pripravljenih jedi. Mediji nas o tem skrbno obveščajo in prikazujejo kot nekaj, česar ne smemo preskočiti. Seveda je vse usmerjeno v to, da osvojijo čim večje število potrošnikov. Pripravljene jedi so »poceni«. Za pripravo je potrebno malo časa. In seveda je vse zelo okusno. Vse to vodi v hitro zasvojenost. In potrošnik bo ponovno segel po izdelku. Ne pozabimo še na to, da ob tem nastane veliko odpadne embalaže, kar je velik problem današnje družbe. Biti močan in odločen pri izbiri živil in pripravi raznih jedi je prava umetnost. Ob tem odigra glavno vlogo družina. V družini se razvijejo prve prehranjevalne navade, ki pustijo močan pečat. Tako malo nam je potrebno, da pripravimo zdrav obrok brez kemije in brez dodatkov, ki nam lahko povzročijo različne zdravstvene težave. Prehrana je v preteklosti temeljila na tem, kar so ljudje pridelali doma in kar jim je ponudila narava. Torej so se prehranjevali s sezonsko in lokalno pridelano hrano. Tipične istrske jedi so bile in so še danes pripravljene iz malo sestavin. To pa nam pove, kako so morale biti gospodinje iznajdljive. Iz malo narediti dobro. Imeti so morale domišljijo, da so si izmislile celo paleto različnih jedi. Iz koruzne moke so recimo skuhale polento, zraven pa fižol, zelje, repo, peso, juho, golaž, ribe, bakala, jajca… Kako bogata izbira! Istrska kuhinja je bogata s sezonsko zelenjavo, kot sta tudi zimski radič in motovilec. Narava ponuja vseskozi mnogo samoniklih rastlin, ki so jih gospodinje znale vnesti v jedilnike. Od maščob so uporabljale domače olivno olje in svinjsko mast. Za zabelo minešter pa so pripravljale »taco«: špeh, česen in peteršilj so sesekljale, da je nastal kot nek namaz. Zelo pomemben je tudi način priprave hrane. Prevlada kuhanje pred ostalimi načini priprave jedi. Ljudje ob morju so imeli možnost pripravljati ribe, v zaledju pa so uživali več močnatih jedi in zelenjave. Ribe so bile prava redkost. Naše none in pranone niso tehtale, imele so svoje mere. Npr.: eno malo, eno zrno, dvej zrne, ano pest, an kvrt, tri kvarte, an ščepoc, ana čikara, ana čikarca, ana žlica, ana žlićca, an karčul, an glaš… Koliko česa so dale, je gotovo narekovala številčnost družine. Priboljški so bili na mizi le ob praznikih, zato so bili prazniki tudi zaradi tega res prazniki. Vse to ne sme iti v pozabo, zato smo se odločili, da zapišemo. Ob nedeljah in praznikih je bila hrana boljša. Božiča in ve-
30 |
glasilo Gračišče
like noči so bili vsi veseli. Kuhali so se štruklji, pekle pince in cvrli fancli. Jedilniki so se razlikovali tudi po letnih časih. Tudi čas, ko so klali prašiča, je bil za družino praznik. KUHANI ŠTRUKLJI Za kuhanje štrukljev se je gospodinja pripravila že veliko prej, saj si je morala priskrbeti vse potrebne sestavine. Tako si je dajala na stran skorjice kruha, skorjice domačega sira in jajca. Nadev je vedno pripravila dan prej, da so se okusi med seboj prepojili. Ta recept je povedala Elena Filipič. Tako je kuhala štruklje njena nona v Sočergi. Zapisala: Nadja Jakomin Fotografija: Nadja Jakomin
SESTAVINE ZA TESTO: 1 kg moke, 2 dkg kvasa, 1 jajce, sol, 3 jajca za premaz testa SESTAVINE ZA NADEV: polsuhi beli kruh, 20 dag rozin, 2 čebuli, 1 lonček olja, 15 dag sladkorja, 15 dag suhega naribanega sira, košček pršuta Dan pred kuhanjem pripravi nadev. 1. Na olju počasi prepraži nasekljano čebulo in ji proti koncu dodaj na koščke narezan pršut. 2. Ko se ohladi, zmešaj z naribanim kruhom. 3. Vmešaj namočene rozine, dodaj nariban sir in sladkor. 4. Dobro premešaj in pripravljen nadev pusti stati v pokriti posodi. 5. Naslednji dan zamesi testo. 6. Testo razdeli na tri dele in ga razvaljaj. 7. Razvaljano testo premaži s stepenim jajcem, dodaj nadev in ga zvij. 8. Nato ga zavij v čist prtiček in zašij, da nadev ne pobegne v vodo. 9. Štruklji naj pred kuhanjem počivajo vsaj pol ure, nato jih položi v toplo slano vodo. 10. Kuhaj jih približno pol ure, 15 minut na eni strani, nato jih obrni in jih kuhaj še 15 minut na drugi strani. 11. Nekoliko ohlajene kuhane štruklje zreži na primerno debele kolobarje in jih po želji potresi še s sladkorjem.
TURISTIČNA DESTINACIJA DEŽELA SVETEGA KVIRIKA 1
Izhodišča V 13. stoletju je bilo področje današnje Sočerge in okolice poznano kot Dežela svetega Kvirika. »Dežela Svetega Kvirika, kot se je v davnini imenoval tukajšnji svet, je bila leta 1028 pod Oglejskimi patriarhi .« Šele kasneje so prišla na plano imena vasi in zaselkov – skupaj dvanajst, ki tvorijo današnjo Sočergo in okolico.
istrsko identiteto, urejeno komunalno infrastrukturo, vzdrževano turistično infrastrukturo (tematske poti, informacijski center, informacijska spletna podpora, infomati, športno rekreacijske površine, arheološki park in eko muzej) in krepitev dopolnilnih dejavnosti v kmetijskih gospodarstvih.
Razvojne perspektive Sočerge in okolice Uresničitev turistične destinacije Dežela svetega Kvirika priV okviru priprav na sprejem novega občinskega prostorske- naša obetavno lokalno zaposlitev in priložnost za mlade, da ga načrta predlagamo občani omenjenega področja, da se ostanejo doma. pristopi k oblikovanju nove turistične in razvojne destinaci- Demografsko izčrpani obmejni prostor, ki trenutno premoje. V tem nas potrjujejo snovanja in podjetniške ambicije do- re komaj četrtino nekdanjega prebivalstva že kaže znake mačinov, ki zmorejo pogledati skozi časovno obdobje nasle- revitalizacije, predvsem ob prometnici Črni Kal – Sočerga. dnjih petnajst let. Njihovi predlogi so sestavni in jedrni del Presejali smo podjetniške pobude prebivalcev in prišli do pobude, ki si na tej osnovi prizadeva za nadgradnjo številnih presenetljive kakovostne nadgradnje ponudbe in celostneposlovnih priložnosti v novo kakovost – turistično destina- ga razvoja Sočerge in okolice. V polni meri smo izkoristili cijo Dežela svetega Kvirika. K temu dodajmo še pomembne spodbudo priprave novega občinskega prostorskega načrta, naravne znamenitosti območja ter sestavine sekundarne tu- a hkrati evidentirali številne potrebne aktivnosti, ki šele zdruristične ponudbe v obliki kulturnih znamenitosti, novih pro- žene prinašajo razvojno perspektivo Deželi svetega Kvirika. jektov v fazi realizacije, kot so tematske poti, arheološki park Prebivalci omenjenih krajev ne čakamo, da nam kdo prinese denar in ideje, ampak se in se bomo predvsem naslonili nase in eko muzej. in na lastne vire, od lokalne skupnosti pa pričakujemo, da S predmetnim predlogom se moremo neposredno dota- nas v tem izdatno podpre. kniti Strateških izhodišč prostorskega razvoja Mestne ob- Poleg nove grajene infrastrukture ima področje še kar nekaj čine Koper . Razen da nam priznavajo status »erozijskega izzivov. Nekatere že zajemamo v bodočo zasnovo arheolopodročja z običajnimi ukrepi «, se po naključju znajdejo na škega parka in eko muzeja: prezentacija gradišča Gradec, kartografskem delu še Tuljaki in Pisari kot »naselja z izra- označitev mesta prvotne cerkvice sv. Evfemije, utrjeni tabor zito prepoznavno zasnovo «. Prometni del izhodišč hkrati Starci, konvent v Sočergi, parkovna obeležitev histrske prizanika cestni koridor državnega pomena Črni Kal – Sočerga sotnosti na sv. Kviriku. Kraški rob je hkrati mesto zanimivih (Buzet), ki pomeni turistično arterijo za Istro . Predstavlja jo kraških jam, ki jih javnost še ne pozna, izpričana je lokacija kot lokalno povezavo (?!!). Na takšno obstoječo in razvoj- partizanske bolnice, kulturna krajina je posejana s suhozidnimi artefakti, ki čakajo na prezentano marginalizacijo ne pristajamo, Učinke razvojne strategije kraja je mogocijo, kraški rob je tudi mesto utrjene zato sprejemanje novega občinskega zadrževalne črte med drugo svetovprostorskega načrta izkoriščamo za če strniti v naslednjem: stvarjanje več kot 25 novih delovnih no vojno. Ob potoku Bračana so še umeščanjem razvojne perspektive • U mest in rast dopolnilnih dejavnosti v vedno mlini, ki kličejo po obnovi. Vse krajev in njenih prebivalcev. Stavimo gospodarstvih Dežele svetega Kvirika; to nosi potencial novih turističnih na trajnostni turizem, podjetništvo in ast prenočitvenih zmogljivosti od 20 zanimivosti in podlago za inovativne vzpostavitev primerne infrastrukture • R na 140 ležišč; turistične produkte. v daljšem časovnem obdobju. Sestavni del bitja Sočerge in okolice •R ast števila prebivalcev; je njena nesnovna kulturna dediščiVizija turistične destinacije Dežela • S anacija zapuščenih bivališč v naseljih; svetega Kvirika •U rejena grajena turistična infrastruktu- na. Veščina gradnje suhega zida je že Zaokrožena ponudba turističnih prora in objekti skupnega pomena vključno vnesena v Unescov seznam svetovne nesnovne kulturne dediščine. Lokalduktov, naravnih danosti in kulturnih z obrtno-podjetniško cono; znamenitosti z udobnim bivanjem • P repoznavna identiteta turistične desti- no turistično društvo si prizadeva v izvirnem istrskem kulturno dedinacije s ponudbo regionalne in nacio- profilirati skozi promocijo starosloščinskem okolju za individualizirane nalne vrednosti: tematske poti, arheo- vanske pisave – glagolice, pa tudi turistične prihode na načelih trajnološki park in eko muzej, petzvezdična z obujanjem spomina na nekdanje prebivalce Istre – Histre. stnega turizma za petzvezdnična dodoživetja. živetja. Pripravili člani sveta KS Gračišče: Dežela svetega Kvirika razvojno ponu- Slika1: Stilizirani rujev list v znaku razvojnega društva Sv. Kvirik ima natančno 12 žilic – toliko kot je krajev na območju Vinko Zupančič, Miro Tripar, ja prek 140 ležišč, večinoma v tradici- Sočerge. Dejan Jakac onalnih istrskih hišah z vrhunskim bi- Vir: https://www.facebook.com/pages/category/Communivalnim standardom ter prepoznavno ty/Razvojno-dru%C5%A1tvo-Sv-Kvirik-768709823326350/ Slika2: Območje dežele svetega Kvirika
glasilo Gračišče
| 31
2