Glasilo KS Gračišče številka 21, leto 2021

GLASILO KS GRAČIŠČE številka 21, december 2021

Cenjene krajanke, spoštovani krajani.

Na koledarju smo obrnili še zadnji list in leto 2021 se počasi, vendar neizbežno poslavlja.

Za seboj pušča sadove našega truda in prizadevanj, vsega, kar smo v tem času ustvarili, obnovili, popravili … V rokah držite novo glasilo Krajevne skupnosti Gračišče, ki vam tudi letos prinaša v besedi in fotografiji zajete utrinke življenja naših vasi. To življenje soustvarjate mnogi, ki se zavedate, da je pomembno delati za skupno dobro, biti odgovoren, sočuten. Živimo v nenavadnih časih, a pomembno je vedeti, da težki časi ne trajajo večno. In če je trenutno težko, to še ne pomeni, da se ne smem nasmehniti in biti človek do ljudi.

Dragi prijatelji, naj nas v leto 2022 pospremi prijetna misel na naše skupne cilje in uspehe. Naj bo zdravo in srečno. Naj bo popisano z uspešnimi zgodbami in pomembnimi pridobitvami za nas same in za naše vasi. Naj bo mirno in do vseh prijaznejše. Člani uredniškega odbora glasila KS Gračišče vam želimo vesel božič in vse dobro v novem letu.

Voščilo Sreča je čudežni prah, ki ga narava iz svojih rok strese v naše naročje, da ga čuvamo in negujemo z medsebojno toplino in razumevanjem, s prijateljsko iskrenostjo in pomočjo.

POROČILO O DELU KRAJEVNE SKUPNOSTI GRAČIŠČE V LETU 2021 Bliža se zaključek leta 2021, ki je bilo še vedno pod pritiskom epidemije virusa Covid 19, kljub nastali situaciji so se v letošnjem letu izvedle nekatere investicije, nekatere pa še tečejo.

Z mestno občino Koper smo skupno reševali najbolj pereče probleme.

Novi lastnik kamnoloma Griža in Mestna občina Koper so poskušali spordobnim prostorskim načrtom (OPPN) urediti sanacijo kamnoloma Griža. Krajane Kubeda, Kortin in Loke je predvsem zmotilo uvrščanje asfaltne baze in trajno predelavo gradbenega materiala v kamnolom Griža. Ustanovila se je civilna iniciativa kamnolom Griža, ki je ustavila nadaljna dela v kamnolomu in zahtevajo, da se kamnolom sanira in zapre ter predlagajo, da se omogoči sonaravni razvoj tega območja. KS Gračišče podpira predlagane rešitve. Poleg tega se je pojavil predlog, da se bi sprostil tovorni promet Gračišče: • Opravljeno je čiščenje kanala za odvodnjavanje pod črpalko OMV Kubed: • Opravljeno je čiščenje hudournika med njivami in njegova okolica.

• Zamenjava dveh betonskih jaškov Popetre: • Mulčanje kanalov in okolice kala • Ureditev odvodnjavanja in postavitev cevi na njivi pod starim naseljem Butari: • Dostava in razgrnitev tampona

Želimo Vam mnogo čudežnega prahu, zdravja in izpolnitev želja v letu, ki prihaja.

Lepo preživite praznične dni in ostanite zdravi!

Svet Krajevne skupnosti Gračišče

GLASILO - glasilo Krajevne skupnosti GRAČIŠČE Izdajatelj: Krajevna skupnost Gračišče, Gračišče 4, 6272 Gračišče Telefon: 041 760 430 e-naslov: ksgracisce@siol.net www.ks-gracisce.si Uredniški odbor: Dušan Arko, Dorica Lapanje, Kristina Černoša Avtor fotografije na naslovni: OŠ Istrskega odreda Gračišče Prelom in tisk: Tiskarna VEK Koper, december 2020 Naklada: 400 izvodov Gospodinjstva in druge ustanove v KS prejmejo glasilo brezplačno.

iz Buzeta preko mejnega prehoda Sočerga do Kopra.

KS Gračišče je organizirala na to temo 2. izredno sejo, kjer sta bila prisotna Župan Buzeta in Mestne občine Koper Aleš Bržan. Člani sveta KS Gračišče so bili proti sproščanju tovornega prometa, ker je obstoječa cesta v katastrofalnem stanju in ni poskrbljeno za varnost krajanov. Župan MOK Aleš Bržan je predlagal, da za pogojno sprostitev pripravi KS Gračišče vse potrebe po dodatni infrastrukturi, ki bi omogočila večjo varnost za pešce in kolesarje. Kasneje so krajani iz najbolj prizadetih vasi Kubed, Gračišče, Lukini in Sočerga soglasno zahtevali, da se NE sprosti tovorni promet kljub zagotovilu, da se uredijo dodatni infrastruktivni objekti.

V nadaljevanju so nanizane investicije, ki jih je financirala krajevna skupnost in nato še projekti sofinancirani s strani Mestne občine Koper: Trebeše: • Dostava tampona za poljske poti Movraž: • Dostava tampona za poljske poti • Pomoč PGD Movraž pri izvedbi montažne garaža za novo vozilo Smokvica: • Ureditev odvodnjavanja pri igričšu - nasproti Bržanove domačije • Ureditev hudourneškega kanala ob učni poti • Dostava tampona za poljske pot Poletiči: • Dostava tampona za poljske poti • Popravilo klimatske naprave na vaškem domu

PROJEKTI SOFINANCIRANI S STRANI MESTNE OBČINE KOPER Mestna občina Koper je neposredno financirala: • Sanacija ceste Movraž Dvori.

• Izvedena je preplastitev kritičnega dela ceste pred mostom za vas Karli. Preplastil se je del cestišča v Tuljakih in sicer izvoz iz vasi na glavno cesto • V Dvorih izvedba sanacije vodnega rezervoarja in izvedbo priklopa do uporabnikov.

• Dokončanje kanalizacije Gračišče - Beli kamen • Sanirana so tla v dvorani Sočerga. Preperel lesen poden je bil zamenjan z betonsko ploščo.

• Zgrajen je kamniti podporni zid v Sočergi pri info točki v skupni dolžini 15 m

• Postavitev podpornega zidu v Gračišču. Ob stari cesti Gračišče – Smokvica III. faza V sodelovanju z Marjetico Koper Mestno občino Koper in LD Rižana smo aprila izvedli uspešno čistilno akcijo.

Zavod za gozdove je v letošnjem letu financiral izvedbo protipožarne preseke v skupni dolžini 7,61 km v vrednosti 2.349,75 EUR. Očiščenih in saniranih je bilo kar nekaj gozdnih poti, ki bodo omogočila intervencijskim vozilom neoviran dostop do lokacije morebitnega požara. glasilo Gračišče

|3

Redno se je izvajal odvoz smeti, košnja in čiščenje pokopališč, ki jih ima KS Gračišče v upravljanju.

Kljub prepovedi odlaganja odpadkov v naravo,se soočamo z veliko količino odvrženih smeti na poljih in v gozdovih. Veliko k temu pripomorejo begunci Apeliram na vse prebivalce krajevne skupnosti, da se potrudijo in odpeljejo odpadke na bližnje smetišče v SV. Antonu. Pokličete pa lahko podjetje Marjetica

Koper, ki bo večje kose odpadkov brezplačno prevzela.

Projekti, izglasovani v participativnem proračunu za leto 2021/2022: • ureditev prostorov za piknik ob cesti v območju vasi Popetre • obnova športnega igrišča Popetre • koši za igranje košarke na igrišču Popetre • forma viva Popetre

! e j l e dež

BUTARI

o p o čistim

O

PRIPRAVA NAČRTA RAZVOJNIH PROGRAMOV ZA PRORAČUN LETA 2021-2022 Mestna občina Koper je v proračunu za leto 2021 namenila sredstva za pripravo idejnega projekta obvoznice mimo Movraža do Rakitovca.

Poleg tega so še rezervirana sredstva za izvedbo: • dokončanje vodovodnega omrežja v vasi Dvori • legalizacija vaškega doma v Dvorih • dokončanje kanalizacije Gračišče – Beli kamen • sanacija ceste Movraž - Dvori • dom v Sočergi – sanacija tal Za leto 2022: • sanacija ceste v Popetrah • rekonstrukcija ceste Sočerga-Tuljaki-Butari • ureditev kanalizacije pri Bržanovi domačiji

POTREBNE investicije, projekti •n adaljevanje izgradnje vaškega doma v Popetrah •d okončanje podpornega zida v Gračišču •p replastitev dela ceste v Gračišču • obnova hiše, ki bo služila kot dom ljudske pisateljice Marije Franca v Gračišču • odkup ali zamenjava zemljišča pod večnamensko dvorano v Gračišču • odkup zemljišča za igrišče in čistilno napravo v Movražu in sanacija varovalne ograje okoli igrišča.

•u reditev lastništva zemljišča vaške kapelice v Dvorih • ureditev lastništva osrednjega vaškega parkirišča v Dvorih •u reditev lastništva parcele na igrišču v Poletičih • s ofinanciranje podpornega zidu v Kubedu •u reditev odvodnjavanja v Smokvici in v Poletičih

V letu 2023 je predvideno: • ureditev objekta in okolice Gračišče 4 – sedež KS Gračišče • izgradnja pločnika nasproti bencinskega servisa v Gračišču • dokončanje rekonstrukcije ceste Sočerga-TuljakiButari Pričakujemo v začetku naslednjega leta razgrnitev predloga OPN na krajevnih skupnostih. Na predlog bo lahko vsak podal pripombe.

Svet KS Gračišče je na svoji zadnji seji dopolnil razvojni program investicij in investicijskega vzdrževanja 20212022.

NUJNE, prioritetne naloge ostajajo: • izgradnja obvoznice mimo Movraža, Smokvica – Rakitovec.

• legalizacija vaškega doma v Dvorih • v Popetrah ureditev hudournika med njivami • izgradnja podpornega zidu ob cesti v vas Zabavlje

V naši vasi skrbimo za čistočo, zato pohvala vaščanom, ki jim ni vseeno, kakšna je naša okolica in kaj bomo zapustili prihodnjim rodovom. V lepem številu smo se udeležili akcije, kjer smo čistili predvsem za mimoidočimi, ki odvržejo smeti v obcestne jarke in okoliške gozdove. Pa tudi sami smo izkoristili priložnost, da smo se znebili odvečne krame.

Voščilo za leto 2022 Izbirajmo prave poti, spoznavajmo prave ljudi, storimo prave reči in v sebi in drugih najdimo dobre stvari! SREČNO! Dorica Lapanje

Vsem krajankam in krajanom želim vesele božične praznike in uspešno novo leto 2022.

Predsednik sveta KS Gračišče Dušan Arko

4|

glasilo Gračišče

glasilo Gračišče

|5

GRAČIŠČE SKOZI ČAS »KORONAVIRUSA«

Minili sta že skoraj dve leti od našega javljanja, kaj vse smo delali v Gračišču, saj so nas pristojni za pripravo glasila Krajevne skupnosti Gračišče za leto 2020 »pozabili« obvestiti, da se pripravlja izid glasila, zato smo se odločili, da se zazremo za leto nazaj in povemo nekaj o našem delu v letu 2020 in 2021.

nec meseca februarja vseeno izpeljali koncert »Primorska poje«, kjer je nastopilo sedem zborov. To je bil zadnji koncert za sezono 2020/2021, kar nas zelo žalosti, saj ljudem manjka druženje in pozitivne energije, da bi lažje prebrodili nenehno »bombardiranje« ljudi o okužbah, cepljenju, umrlih…,

Začetek leta 2020 je zaznamoval čas priprave na pustovanje in s tem povezana že tradicionalna pustna povorka v Kopru, ki bo potekala 22. februarja.

Odločili smo se, da se udeležimo pustne povorke in v ta namen pripravimo pustni voz, ki je predstavljal motiv »Naša bodočnost«. Naš voz je požel velike aplavze, saj smo bili resnično to, kar se nam obeta, da bomo, čeprav trenutna situacija glede »koronavirusa« ni najboljša.

Veseli smo, da nas ljudje vidijo, se z nami nasmejijo in pozabijo na tegobe življenja.

Nasmejani, z veliko dobre volje in optimizma, smo obhodili vasi Dvori, Movraž, Smokvico, Poletiče in kot se spodobi na pustni torek, obiskali še vaščane v Gračišču.

Tako smo v začetku meseca marca ob Dnevu žena organizirali koncert, kateri še danes odmeva v naših uše-

Kljub temu, da so se v medijih že pojavljale novice o novem »koronavirusu«, smo ko-

6|

glasilo Gračišče

sih. Čudovit in čustven nastop pevca »Staneta Vidmarja«, ob njegovi življenjski izpovedi, je marsikateri ženi pritegnil solzo v oči. Prav tako je obiskovalce koncerta močno presenetil nastop »Trio konfin« in slepega harmonikarja Damirja iz Mlinov, ki z vso vnemo in pozitivno energijo raztega svoj meh od petega leta starosti, kljub težavam, ki jih ima kot slabovidna oseba, tako, da smo začutili pravi balzam za naše duše, da smo se vsi zavedali življenja in sreče, ki jo imamo. Čez nekaj dni nam je Damir preko facebooka poslal sporočilo, s katerim se nam je zahvalil, da smo mu omogoči nastop, kljub svoji slepoti. Bravo Damir za pogum. Nastopilo je še nekaj glasbenih skupin, ki so nam zapele in zaigrale ter se predstavile publiki v polni dvorani. Že kmalu po končanem koncertu, smo pripravljali načrt, koga povabiti naslednje leto. Ampak, žal….

Leto 2021 smo pričakovali, da se bodo začeli odvijati razni kulturni in družabni dogodki, a tudi letošnje leto je bilo v znamenju COVID-a.

Z veliko optimizma smo se pripravljali na organizacijo vaške šagre, ki bi potekala v začetku meseca julija, a glej ga zlomka, par dni pred tem so na NIJZ razglasili omejitev druženja, tako, da je bila šagra preklicana.

Uspelo pa nam je v mesecu avgustu izpeljati strokovno ekskurzijo oz. izlet v rudnik Velenje in ogled znamenitosti iz časov NOB na Graški gori.

V počastitev 30-obletnice slovenske države v mesecu juniju, smo se odločili, da bi na kovinskem platoju, ki ga je postavil Telekom za potrebe telefonije in ni več uporaben na vrhu Lačne, v velikosti 5 krat 3 metre, prebarvali v slovensko zastavo z grbom. Na pomoč nam je priskočila KS Gračišče s finančnimi sredstvi za nakup posebne barve za kovine, za kar se ji zahvaljujemo. Na Lačno je bilo potrebno peljati »grušt« za postavitev delovnega odra, saj je kovinski plato postavljen na robu hriba, s pogledom v globino, ki ni prijetna, saj je kar precejšnja višina. Hvala vaškim možem za pogum. Zastava je vidna, če se ozremo na Lačno.

Z izletom je bilo zaključeno delo za leto 2020, saj vsi ostali meseci so bili v znamenju COVID-a.

V mesecu aprilu smo se odzvali pobudi KS Gračišče, da se pridružimo čistilni akciji »očistimo okolje«, ki je potekala v Občini Koper. Čistilna akcija je bila namenjena predvsem očistiti sprehajalne poti in gozdove, saj se v njih nabirajo ogromne količine odpadkov, ki jih za seboj puščajo begunci na poti v boljši svet. Čistilne akcije so se udeležili vaščani, ki jim ni vseeno, kako izgleda okolica vasi, predvsem pa smeti, ki jih veter in živali raznašajo po gozdu. S strani Marjetice Koper je bilo dogovorjeno, da bodo smeti prevzeli in jih odpeljali, a žal, do jeseni z dogovorom ni bilo nič. Pri » vaškem koritu« je čakalo 15 velikih vreč….

No letos pa nam je le uspelo izpeljati vaško šagro v začetku meseca julija. Čeprav samo v soboto, ker je v nedeljo padal dež, smo bili zelo veseli, da smo se lahko družili in malo pozabavali, čeprav so veljali določeni ukrepi. Ljudje potrebujemo stik, druženje, glasbo. Tudi obiskovalci so bili veseli in zadovoljni, da smo se odločili izpeljati šagro, saj je kulturno in družabno življenje

glasilo Gračišče

|7

V KUBEDU SE JE TUDI LETOS DOGAJALO Leto 2021, ki je bilo zaradi pandemije polno negotovosti, se počasi izteka. Kljub temu je bilo za Ćubejce dokaj uspešno.

Zaradi pandemije je odpadlo pustovanje, smo pa v mesecu aprilu očistili okolico ob skupni čistilni akciji, ki sta ga organizirala LD Rižana in KS Gračišče.

popolnoma zamrlo, razen preko zoom-a, ha,ha, ha. Bojimo se, da bo tako ostalo….

Ker nam je ostalo nekaj finančnih sredstev od šagre, smo se odločili, da gremo na izlet na Roglo na ogled »stolpa nad krošnjami dreves«. Po rahlem dežju, ki nas je spremljal na poti, smo se najprej ustavili v »Žički kartuziji«, nato si v spremstvu vodiča ogledali Zreče in na koncu šli na Roglo. Vsekakor pa brez piknika na prostem ni šlo, saj smo bili po »napornem dnevu« lačni in žejni, tako, da je z našim prihodom na Roglo posijalo celo sonce in nas ogrelo. Na poti proti domu so nas zasrbele pete, tako, da smo se ustavili na gasilski veselici na Uncu in se pozno ponoči vrnili domov. Še sreča, da imamo tako mirnega in potrpežljivega šoferja Jankota iz Sočerge, ki nas že dolga leta vozi na izlete. Janko, hvala!

In končno je prišlo obvestilo z Turistične organizacije Koper, da bo letos potekala Sladka Istra konec meseca septembra. Super. Bili smo navdušeni, da se bomo srečali stari znanci-ponudniki sladkih dobrot. Letošnja Sladka Istra je bila malo drugačna in je potekala samo

na Titovem trgu v Kopru, kjer so se predstavili ponudniki na 50-ih stojnicah, predvsem društva, gostinci in turistične kmetije, ki delujejo v okviru MOK. Nepopisna gneča in gužva ob naši stojnici, kjer so obiskovalci nestrpno čakali na naše »miške«, katere so po oceni obiskovalcev, najboljše. Kar je res, je res.

Pri pripravi sladkih dobrot so nam priskočili na pomoč vaški otroci, saj jim je šlo dobro od rok oblikovanje hroštol in pa rumovih kroglic. Upamo, da se bo organizacija Sladke Istre nadaljevala in s tem združevala moči mlajše in starejše generacije Po zaključku Sladke Istre je bilo že slišati po medijih, da se epidemiološka slika slabša, kar pomeni, da je za letos konec aktivnosti….

Vsem želimo lepe in mirne praznike in vse dobro v novem letu 2022, da bi se ta »koronokriza« čimprej končala.

TŠKD Sv. Miklavž Nada Babič

V mesecu maju je društvo SKALA Kubed v sodelovanju s knjigarno Libris iz Kopra pred gradom v Kubedu organizirala dve prireditvi. Na prvi je bil spominski večer posvečen Alojzu Kocjančič-u in Bertu Pribac, prva slovenska Istrska pesnika.

Na drugi prireditvi pa so bila predstavljena ledinska imena in njihov pomen pri ohranjanju kulturne dediščine.

V poletnem času pa so člani društva SKALA Kubed uspešno izpeljali kar nekaj prireditev. Drugi vikend v juliju so se odvijali zdaj že tradicionalni Srednjeveški dnevi v Kubedu. Sobotni večer sta s koncertom popestrili klapa Semikanta in dalmatinska klapa Šufit Za popestritev programa pa so z ognjenim nastopom in srednjeveškim plesom poskrbeli člani KDIS viteza Gašperja Lambergerja.

Večer je bil prežet s čudovito pesmijo in s sproščenim vzdušjem. Velik obisk nam daje zagon za naprej. V nedeljo se je Kubed spremenil v srednji vek, kjer so se vitezi in viteške dame sprehodili po vasi in nas popeljali tisočletja nazaj. Naši najmlajši obiskovalci so se pomerili v različnih igrah, kot so-. metanje podkve, metanje sekire, streljanje z lokom, jahanje ponijev…Na tržnici pred cerkvijo pa so obiskovalci lahko preizkušali Istrske jedi.

Mesec julij je bil obarvan tudi filmsko. Gostili smo Kino Otok in si pred grajski obzidjem ogledali zanimiv film z naslovom Štrige in štrigoni.

V mesecu avgustu smo ob četrtkih nadaljevali s prireditvami Čubed pod borovci . Nastopili so Igor Mikolič in Batista Cadilac, skupina Bebin sladoled in Why not.

Na sobotni večer pa so se predstavili mladi glasbeniki z vsega sveta na prireditvi Etno Histeria.

Zadnjo soboto v mesecu avgustu smo organizirali srečanje zamejskih Slovencev iz hrvaške Istre in Italije, ki je bil uvod v mednarodno prireditev Šavrinska pot.

Prireditev je bila kulturno obarvana, za zabavo pa je

8|

glasilo Gračišče

glasilo Gračišče

|9

poskrbel trio Lipa iz Buzeta. Prireditve se je udeležila tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Dr. Helena Jaklitsch V mesecu septembru smo se udeležili prireditve Sladka Istra v Kopru, kjer smo poskrbeli za brbončice obiskovalcev z našimi domačimi pitami, kuhanimi štruklji in palačinkami s tartufi.

Žal je bila to zaključna prireditev, saj nam epidemiološke razmere ne dopuščajo nadaljnje aktivnosti. Že tretje leto zapored nam je v mesecu novembru odpadla priljubljena Martinja.

Nova podoba čuvaja vaških duš v Trebešah

Želimo si, da nam bodo razmere naslednje leto bolj naklonjene.

Naravovarstvena akcija 2021: sanacija hrasta v Trebešah, Oktober 2021

ĆUBEJSKI BALINARJI Pred nekaj leti je bila ustanovljena liga BRZI ( balinarsko rekreativno združenje Istre). Idejni vodja in soustanovitelj je g. Darko Jakomin, ki je tudi uspešen vodja .

V ligo je vključeno 9 moških ekip, letos pa so se pridružile še štiri ženske ekipe ( Kubed, Popetre, Koštabona in Pomjan).

Moška ekipa SKALA Kubed že leta niza dobre rezultate.

V letu 2021 so v ligi BRZI zasedli 1. mesto, na zaključnem turnirju pa 2. mesto.

Ženska ekipa SKALA Kubed pa je v ligi zasedla 3. mesto in na zaključnem turnirju pa1. mesto.

Vsem balinarjem čestitke.

V svoje vrste v naslednjem letu vabijo tudi nove članice in člane.

REZIDENCA V KOCJANČEČIVI HIŠI JE BILA LETOS POLNO ZASEDENA Projekt umetniške rezidence v Kubedu je plod sodelovanja Mestne občine Koper, Krajevne skupnosti Gračišče, društva SKALA KUBED in Zavoda za mladino, kulturo in turizem Koper.

Projekt je bil v letu 2021 izveden prvič. V letu 2020 je bil objavljen prvi razpis za izbor umetnikov in umetnic, ki se je usmeril v področje kiparstva, slikarstva, risbe, grafike in fotografije, za katerega skrbi zavod za mladino, kulturo in turizem Koper. Vsako leto se namreč razpis osredotoči na drugo umetniško zvrst z namenom nuditi vsem ustvarjalcem enake možnosti prijave za vsa področja.

Na razpis za enomesečno rezidenčno bivanje v hiši Alojza Kocjančiča za leto 2021 se je z različnimi projekti prijavilo kar deset umetnikov in umetnic. Tako je od Januarja do septembra 2021 v umetniški rezidenci v Kubedu prebivalo deset umetnikov in umetnic, ki so v zameno za enomesečni brezplačni najem svoje izdelke podarili občini. Vsak umetnik je za javnost priredil dogodek, kjer je predstavil svoje delo. Prva rezidentka je bila vizualna umetnica Neja Tomšič v januarju, februarja pa je hiša gostila multimedijsko umetnico Va-

10 |

glasilo Gračišče

Ko se peljemo po poti, ki se od glavne ceste Gračišče – Gradin odcepi proti Trebešam, ga zagledamo že od daleč. Uspeva na vzpetinici, kjer stoji tudi cerkev s pokopališčem in nekaj hiš – zaselek Kozloviči. Na vzvišeni legi pazi na vso vas, na žive in mrtve, saj uspeva tik nad pokopališčem.

Zaradi izjemnega obsega debla in krošnje ter dominantne lege ob cerkvi, ima hrast v Trebešah status naravne vrednote, katere njegovo stanje spremljamo in beležimo že od leta 2001. Med tem zapisi prvič leta 2007 najdemo podatek o suhih vejah in obraščenosti z bršljanom. Leta 2020 smo ga opredelili kot ogroženo naravno vrednoto in zanj predvideli naravovarstveno akcijo. Lastnica hrasta je družina, ki ima priimek po zaselku, kjer biva, torej ima v Trebešah globoke korenine, kot hrast, bi lahko rekli. Povedali so, da postaja med vaščani nepriljubljen, saj njegove veje padajo na pokopališče in včasih poškodujejo nagrobnike. To je bil še dodaten vzgib, da smo ga uvrstili na seznam naravovarstvenih akcij. Za njeno izvedbo smo najeli strokovnjake, vešče del na višini, saj je hrast približno dvakrat višji od zvonika bližnje cerkvice. Dobro so se izkazali

že pred letom dni, ko smo se na podoben način lotili hrast v Krkavčah. Del so se lotili že takoj po sončnem vzhodu, na zadnji sončen dan pred deževno napovedjo. Dela je bilo, kot se večkrat zgodi, več kot običajno, tako da je motorna žaga pela skoraj ves dan. S pomočjo dvigala in tudi s plezalno tehniko so odstranili šest suhih rogovil in nekoliko skrajšali veje, ki so segale nad pokopališče. Pri tem je bilo potrebno ohraniti simetrijo drevesa. Stebla bršljana so bila že tako močna, da jih je bilo treba spodrezati z motorno žago, kar je bilo zelo zahtevno, saj so bila že precej zraščena z deblom.

Trud lastnikov, da bi jih spodsekali ročno, namreč ni obrodil sadov, bršljan je uspeval še naprej. Ves bršljan je bil odstranjen tudi iz krošnje, tako da je imel hrast na koncu veliko bolj vitko podobo. Iz njegove podrasti so odstranili tudi nekaj grmičasti poganjkov drugih dreves, ki so ovirala bolj pravilno krošnje. Zdelo se je, da je »zadihal«. Mi pa predvsem upamo, da smo mu s tem podaljšali življenje, da bo še naprej lahko bdel nad idilično vasico v porečju Dragonje.

Besedilo in foto: mag. Barbara Vidmar, prof. biol., naravovarstvena svetnica na OE Piran ZRSVN

lerie Wolf Gang. Do septembra so si sledili še kiparka Ula Žibert, mojster fotografije Branimir Ritonja, kiparka Metka Kavčič, magistri slikarstva Eva Jera Hanžek in Anamari Hrup s skupnim projektom Zavetišče za zavržene rastline, ter vizualni umetnik Oliver Pilić, magister umetnosti Marjan Prevodnik in slikar Brane Širca.

V Kopru je bila od 12. novembra pa do 3. decembra organizirana razstava avtorjev, ki so v letošnjem letu ustvarjali v umetniški rezidenci v hiši Alojza Kocjančiča.

Zavod za mladino, kulturo in turizem Koper

glasilo Gračišče

| 11

Civilna iniciativa kamnolom Griža Botanično rekreacijski park ali miniranja, gradbeni odpadki in asfaltna baza?

Decembra 2020 so se v Kubedu in Kortinah spet tresle hiše. Po osmih letih mirovanja je novi lastnik dela kamnoloma izvajal prva miniranja, čeprav smo od njega zahtevali, da v vasi najprej uredi monitoring poškodb. Januarja 2021 je sledilo drugo presenečenje - občina je objavila, da je lastnik začel s postopkom OPPN, da bi sanacijo kamnoloma izvajal z dovažanjem materijala od drugod, še 15 let z miniranji pridobival apnenec, odprl regionalni center za gradbene odpadke in zraven postavil še asfaltno bazo.

V Kubedu, Kortinah, Predloki in Črnem Kalu smo takšnim izhodiščem nasprotovali in zaradi nejasnega odzivanja občine ter Krajevne skupnosti Gračišče ustanovili Civilno iniciativo kamnolom Griža pri Rižani.

Da bi preprečili tako drastične posege v naše življenjsko okolje in prostor, smo postavili 6 ciljev, s podpisi nas je podprlo 775 občanov in povezali smo se z NVO Alpe Adria Green.

Naš glavni cilj je doseči čim hitrejšo dokončno sanacijo, zaprtje kamnoloma in omogočiti sonaravni razvoj

12 |

glasilo Gračišče

območja. To zahtevajo tudi vaščani Kubeda, ki so na Zboru krajanov v avgustu soglasno sprejeli sklep 10: »Koncesionar naj na osnovi in skladno z novim programom sonaravnega razvoja območja Griže s kmetijsko – turistično - rekreacijskimi dejavnostmi ter v ta namen sprejetim OPPN za območje Griže, pripravi in predstavi načrt za končno sanacijo in zapiranje kamnoloma Griža.«

Smokvica v letu 2021 V letošnjem letu je Smokvica gostila kar tri otroške tabore, tabor Junaki Istre za otroke iz kraškega roba v organizaciji in izvedbi zavoda Empatiko in pa dva termina otroškega tabora »Od kamenčka do zvezd«, ki sta ga organizirali Eva Kozjak in Natalija Marc v sklopu Empatika.

Vzporedno s tem so potekale tudi raziskovalno-ustvarjalne delavnice Od kamenčka do zvezd.

Smokvico si je ogledalo manj obiskovalcev kot prejšnja

leta, smo pa imeli 10 prav posebnih gostov – umetnikov, ki so imeli rezidenco v Hiši Alojza Kocjančiča.

Gobarsko učno pot so obiskali peti razredi OŠ Koper.

Leto 2021 je bilo skromno za aktivnosti Smokvice, lahko pa to vzamemo kot zalet za leto 2022, ko bo 600-letnica naše cerkve, posvečene Sv. Mariji Magdaleni. To obletnico bomo aktivno proslavili, ostalo pa naj ostane skrivnost.

Erik Babič

V ta namen smo pripravili predlog za botanično rekreacijski park »Vrt Istre« in z županom smo se dogovorili, da občina organizira razpravo za uskladitev interesov in izhodišč za sonaravni razvoj območja kamnoloma Griža. Če želite pomagati pri aktivnostih za vzpostavitev parka, nas dobite na: ci.grizarizana@gmail.com Zahvaljujemo se za podporo in vsem želimo Srečno in Zdravo Novo leto!

Jože Kržišnik, Sergij Andrejaš in sodelavci idejni predlog: Botanično rekreacijski park »Vrt Istre« https://sites.google.com/view/vrt-istre

glasilo Gračišče

| 13

POPETRE

VAS VOLCIGRA V NAŠI OKOLICI

V Popetrah imamo že kar nekaj let zapored več ali manj iste dogodke v letu, na katerih sodelujemo ali se kako drugače angažiramo. To so razne košnje trave okrog pomembnih javnih vaških površin (igrišče, puč na Hribu, na Šterni), čiščenje skupnega vaškega prostora, druge čistilne akcije, sodelovanje pri Ironmanu Koper 2021, sodelovanje pri Istrskem kolesarskem maratonu 2021 itd.

Blizu nas je bilo kar nekaj vasi, za katere sedaj ne vemo, kje so stale.

Tako v koprskem statutu iz leta 1668 najdemo vasi Dolis in Cerusoli na področju Trušk ter vas Villa nova in vas Volcigra, ki je ležala nekje v krogu med Popetrami (Popetrae), Kubedom (Cubedi) in Poletiči (Cubilleglave).

Obe vasi (Volčji grad in Kobjeglava), se pojavljata tudi v občini Komen. In ja, imamo nekaj skupnega. In sicer goriške grofe, ki so do 12. st. upravljali te vasi. Kasneje pa je tu še povezava preko P. Pavla Vergerija, ki mu je leta 1534 papež Pavel III. podelil v beneficij župnijo Komen. Še preden je Pavel Vergerij postal škof Kopra, so Vergeriji imeli (v različnem časovnem obdobju) kot fevd posamezne predele vasi, npr. v Hrastovljah, Kubedu, del v Sočergi, v Kubertonu, v Topolovcu, v Padni… Vasi so ležale ob pomembnih cestnih povezavah, vse do morja. Ceste od Trušk preko Marezig do Kopra še ni bilo..

Nekaj več besed bi namenila vasi Volčji grad, v želji, da bi vsebina pritegnila zgodovinarje, da bi to področje še bolj podrobno raziskali in nas razveselili z novimi podatki.

Vas Volčji grad se skozi čas pojavlja pod različnimi imeni Ulcigradi, Vulxigradum, Volcigradi, Ulcigrado in Volcigra.

Letos moremo izpostaviti dva pomembnejša dogodka oziroma pridobitvi, ki sta bili pomembni za vaščane Popeter. Pomembnejši dogodek je bil ta, da smo aktivirali balinarsko igrišče (po desetletju in več mirovanja) in začeli igrati balinanje. Na pobudo Jožice in Viljem Vergan, ki sta motivirala sovaščane in pripravila igrišče se je v okviru Lige BRZI (Balinarsko rekreativno združenje Istra) oblikovala ženska ekipa balinark. V spomladanskem času so bile ženske pri prijateljskih tekmah uspešne, v jesenskem tekmovalnem delu pa celo odlične.

Premagale so vse ostale tri ženske ekipe v ligi, torej Koštabono, Kubed in Pomjan ter postale prvakinje ženske lige BRZI v letu 2021. Seveda ne smemo pozabiti na podporo drugih sovaščanov/sovaščank, ki so trenirali z balinarkami, pomagali pri gostovanju ekip, navijali in verjeli v našo ekipo.

Naj omenimo še pridobitev, ki smo jo izglasovali na projektu Participativnega proračuna MOK za leti 20212022, to je obnova športnega igrišča. Predlog je podal

Ženska balinarska ekipa s podpornikoma na finalni tekmi proti Pomjanu v pokriti balinarski dvorani Pobegi-Čežarji.

Iz leve proti desni Adelija Ražman, Ivanka Vergan, Silvo Ražman, Viljem Vergan, Jenny Černac, Darja Černac, Jožica Vergan Metod Abraham. Zunanji izvajalci so sanirali del poškodovanega igrišča, pobarvali celotno igralno polje in zarisali črte-linije za športe z žogo ter postavili koše za košarko. Veliko dela je opravila tudi delovna ekipa vaščanov, to so barvanje golov, pritrjevanje nosilcev za visečo mrežo in drugo.

Pripravila: Jožica Vergan

Obnovljeno vaško športno igrišče s košarkarji

14 |

glasilo Gračišče

Prvič sem ime Ulcigradi zasledila v ponovni potrditvi prodajne pogodbe z dne 12.12.1250. Tega dne se je pod Popetrami zbralo preko 30 moških (poimensko je naštetih 26) lastnikov sosednjih zemljišč, militov (vojakov) in prič pri prodaji Popeter in Cubilaglave (danes Poletičev) v navzočnosti koprskega župana Andrea Zena. Kupec Io.Ant.(Ioanne Antonio) de Cirlago je skupaj z bratom (po smrti očeta Andrea) želel od prodajalca ponovno potrditev, da je njun oče to vse že pošteno plačal in da skupno pregledajo meje.

Prodajalec je bil Philippus de Coslaco, ki jim je hkrati obljubil, da jih bo varoval, v kar se je pod kaznijo 200 mark srebra, ponovno obvezal. Torej so bili, kljub prodaji, še vedno povezani. Tako prodajalec kot kupci so

bili pomembne osebe. Philippus iz Kožljaka je bil ministerial in advokat goriških grofov. Filip je živel na gradu Kožljak. Ta je stal nad Čepićkim jezerom (leta 1932 so ga izsušili) in reko Rašo. Vasi Popetre in Kobiljaglava z izvirom reke Dragonje sta bili njegova osebna lastnina, tako pravi zgodovinar M. Kos.Verjetno si ju je prisvojil ob kaki pravdi, ker obstajajo dokumenti, da so zlorabljali sodstvo v svojo korist proti oglejskim patriarhom.

Imeli so odvetništvo tudi nad škofijo Freising (ta je po pogodbi iz l. 1067 imela v lasti ozemeljski koridor od Ospa preko Kubeda do Pirana). Od cesarja Otona IV. so dobili odvetništvo tudi nad poreško škofijo.

Ozemlje med Popetrami in Poletiči Pogodba je napisana v latinici in kdor zna latinski jezik lahko ugotovi, da se opis ozemlja začne nad vasjo Villa nova (morda Zabavlje?) in nadaljuje v smeri Kubeda,

Confines quarum Villarum sunt isti, videlicet de prima banda sub Villa nova apud vineas Popetrae veniendo per ipsam viam quae venit per costam Montis ipsarum Vinearum, et transeundo ipsum Montem, bine ad majorem aquarium versus Cubedum veniendo per ipsum aquarium transeun-

glasilo Gračišče

| 15

do super planum Montis versus sylvam Ulcigradi per unum lapidem finit, Venit via rursum apud sylvam Ulcigradi, et sic circumdando p per unum lapidem finit artem Montis ipsius Territorii versus Orientem usque Terrenum Figarolae transeundo versus Meridiem per planum montis intrando in terreno Tribasignae Berdae super sylvam Marina (?) dieta Cubillaglava per costam ipsius montis per Umbrigiam ipsius Tribasignae descendendo in aquarium versus ocasum Solis, confinando cum Terreno de Trusch et si qui alii essent confines……

za večje ozemlje okrog Pazina, Dolenjsko in Metliko, katerega lastnik je postal Albert, ko se je odrekel pravicam v Gorici. Pomembno je tudi, da je bil v drugo poročen s Katarino, hčerko celjskega grofa Friderika I. Ne vem, ali je Vulxigradum od grofa Alberta dobil pozitivno rešitev, a Vragna je bila kasneje napadena s strani Benečanov, kar je razvidno v mirovni pogodbi iz leta 1370.

Bogataše niso zanimali preprosti ljudje, ampak le denar. Zaradi kuge in bančnega zloma so iskali nove poti, da se trgovina spet okrepi. Beneški (?) Vulxigradum je v svoji bližini imel več nasprotnikov. Sočergo z okolico je oglejski patriarh predal židovskemu bankirju Isaccu Turini, ker mu ni mogel vrniti posojila. Momjan z vasmi (tudi Trebeše) preko Dragonje, so imeli devinski grofje in nato baroni Ravnikar. Leta 1366 so devinski grofje zarili nož v hrbet goriškim grofom in se povezali s Habsburžani. Oboji so bili obkroženi s Slovenci. Devinčani so imeli pomembno trgovsko pot od Senožeč preko Prema do pristanišča Reka, ki so ga odkupili nazaj od Frankopanov (z denarjem Habsburžanov?). Tako Benečani (ki so izgubili veliko tržišče t.j. Dalmacijo v boju z ogrsko-hrvaškim kraljem Ludvikom) kot Habsburžani so zdaj želeli trgovsko mesto Trst za pretok blaga. Osp in Predloka sta tudi spadali pod Trst. Habsburžani so uvedli cestne blokade preko Glinščice in niso dovolili

kjer je omenjen gozd Ulcigradi, v bližini mejnega kamna (morda rimski spomenik - beli kamen ?).

(Original pogodbe je izgubljen – Prepis iz 17. stol. v 5. knjigi testamentov koprske vicedominarije, danes neznano kje ) Ne le prodajalec, tudi kupci Cirliago so imeli pomembno sorodstvo. Varnerio Cirlago (tudi Vardo ali Gifnarnerio di Gillaco) je bil ravno v letu 1250 podesta v Poreču, kjer je dal obnoviti obzidje in več stolpov, tudi peterokotnega. (Kubed ga tudi ima).

Poreč je bil tedaj samostojno mesto, a je bil tudi med prvimi, ki se je predal Benetkam.

Ob sklepanju pogodbe pa niso vedeli, da bo že naslednji dan umrl cesar Friderik II.(bil je nemški kralj, kralj Sicilije in Jeruzalema), kateremu so bili najzvestejši zavezniki. To leto je bilo začetek nesreč za goriške grofe. Naslednje leto je umrl še oglejski patriarh Bertold in njegovo mesto je prvič zasedel Italijan G. Montelongo, ki je bil hud nasprotnik cesarja in goriških grofov. Valerio Cirlago je bil izvoljen za župana v Piranu 1252. Ko je to postal še l. 1253, je s strani novega patriarha imel velike probleme. Že naslednje leto je patriarh na to mesto imenoval kar svojega nečaka. Stopnjevati so se pričeli krvavi boji med tistimi, ki so bili za ali proti papežu, za cesarja ali proti njemu in zdaj še za Benetke ali Obseg oglejskega patriarhata leta 1250 iz Wikipedie proti njim..

Vas pod imenom Vulxigradum v koprskem okrožju zasledimo v pritožbi 24.8.1367.

Na dan sv. Jerneja (!), je koprski podesta je pisal grofu Albertu III. v Pazin. Njegovi podaniki da so iz vasi Vulxigradum ukradli živino in jo odpeljali v graščino Vragna, ki je stala na pomembni strateški točki zaščitena s strmimi pečinami, 6 km oddaljena od Lupoglava, danes v bližini tunela Učke.

Zakaj so pisali v Pazin? Ker je bilo tu pravdno sodišče

16 |

glasilo Gračišče

prometa proti Madžarski. 13 najbogatejših družin v Trstu je bilo povezanih s frančiškani, a jim niti kralj Ludvik, ki je ta red podpiral, ni uspel pomagati. Kaj se je zgodilo po pritožbi?

V stiski so se predali Habsburžanom in s tem sprožili napad Benečanov. Mesto so 11 mesecev napadali in ljudje so umirali od lakote. Avstrijska pomoč v jeseni 1369 ni bila ne pravočasna, ne učinkovita. Vojvode so predvsem iskale varianto, kako priti do pogajanj z Benečani,

v zameno za umik in da bi oboji imeli prost pretok blaga. Leta 1370 so pred cerkvijo sv. Jerneja (!) v Šiški pri Ljubljani sklenili mir. Benečani so se obvezali, da bodo Avstrijcem predali grad Vragna v Istri, vendar šele, ko bodo od njih prejeli grad Mocco. Benetke so Avstrijcem poleg tega plačale še 75.000 dukatov. Trst so Avstrijci tako prodali Benetkam, na hudo razočaranje preživelih prebivalcev mesta ….

Leta 1505 se vas pojavi pod imenom Volcigradi. V fevd ga dobi Andrea Bembo skupaj z vasjo Popetre. To je čas, ko so v cerkvi izvajali stroge reforme, predvsem dominikanci. Iz tega reda je bil tudi škof in inkvizitor Bartolomea d` Acconica, doma iz področja Bergama, ki je podelil fevd. Tudi naslednji škof D. Valvasori je bil bergamasco, ki je 20.12.1534 plemiču Bembo de Bembi dovolil pobirati desetino za vas Popetre, ter za vas pod novim imenom Ulcigrado in še za vas Berce piccola (morda Brič). Tako je prišlo do povezave z vasmi preko Dragonje, preko gospoščine Momjan, ki so jo leta 1548 prodali še enemu bergamascu in vitezu Simonu Rota.

In zakaj so ime Volcigradi spremenili v Ulcigrado? Ime ne pomeni grad, ampak ograja pred volkovi. Na spremembo imena so verjetno vplivali albanski priseljenci, ki so prišli na to območje kot vojaki in kot plemiči. V albanščini volk pomeni ujku. Albanski plemiči Bratti so namreč leta 1505 postali novi gospodarji Kubeda,

Hrastovelj, del Trseka in Laborja, že prej pa so imeli Trebeše.

Zadnjič sem vas pod imenom Volcigra zasledila v Statutu Kopra iz leta 1668 pod Cap XLI. na str. 121 s pripisom - sol. decem paruorum, torej dajatev vasi Volcigra je znašala 1/10.

Tu je kot Villae Vlcigradi našteta v poglavju, kjer so vasi dolžne vzdrževati cesto..

Predvidevam, da se je po tem datumu nekaj prebivalcev iz Volčjega gradu preselilo v Izolo, saj je tu živelo kar nekaj oseb s priimkom Ulcigrai. Poznani so bili kot obrtniki, mesarji in slaščičarji. Vedeli so povedati, da imajo priimek po kraju iz zaledja Istre. S svojim pecivom so bili v Izoli znani vsaj že od 1886. leta. Imeli so stojnice na sejmih v Izoli in okolici. Iz Izole so se v strahu pred nacionalizacijo leta 1955, preselili v Trst in nato v Milje. Mnogi jih po slaščicah poznajo še danes, ker imajo v Miljah (pri Orehu) zgrajeno moderno slaščičarno Ulcigrai.

Popetre (tokrat brez Volcigrada), so leta 1634 prevzeli v fevd bratje Girolamo, Filippo in Rocco Morati iz Izole.

Zgodovinarjem ostaja vprašanje, kdo je bil zadnji lastnik vasi Volcigrad in kaj se je z vasjo zgodilo.

Statut Kopra iz leta 1668

glasilo Gračišče

| 17

(Naravoslovno Matematična Pismenost, Opolnomočenje, Tehnologija in Interaktivnost)

PROŽNE OBLIKE UČENJA V OKVIRU PROJEKTA NA-MA POTI Osnovna šola Istrskega odreda Gračišče sodeluje v projektu NA-MA POTI kot implementacijski vzgojno-izobraževalni zavod. V projektu udejanjamo strategije prožnih oblik učenja.

Prožne oblike učenja so oblike poučevanja in učenja, ki razvijajo/nadgrajujejo obstoječe pedagoške strategije, pristope in prakse z novimi učnimi praksami, ki tudi z vključevanjem novih tehnologij pripomorejo k dvigu splošnih kompetenc učencev - pismenosti, večjezičnosti, matematične, naravoslovne, tehniške in inženirske kompetence, digitalne kompetence, podjetnosti, osebnostne, družbene in učne kompetence, državljanske kompetence ter kulturne zavesti in izražanja, hkrati pa razvijajo pri učencih tudi ustvarjalno in inovativno reševanje problemov, kritično mišljenje, sposobnost odločanja, radovednost in odgovornost.

Uspešno izvedena strategija obsega celovito načrtovanje, razvijanje in implementacijo pedagoških strategij, pristopov oz. praks na področju projekta NA-MA POTI, kar se udejanja na petih področjih: didaktičnem, organizacijskem, s premišljeno uporabo digitalnih tehnologij (IKT), z vključitvijo strategij v krovne dokumente in z izvajanjem strategije.

7. razred

1. razred

V naši poučevalni praksi razvijamo in preizkušamo didaktične pristope, s pomočjo katerih ponujamo učencem raznolike dejavnosti na različnih zahtevnostih, ki razvijajo zgoraj zapisne vidike. Z izvajanjem dejavnosti, ki vključujejo didaktične strategije in pristope, udejanjamo strategije prožnih oblik učenja.

Zapisala koordinatorica projekta na šoli: Vesna Maršič

Dejavnosti in izdelki učencev:

6 razred

5. razred 9. razred

8. razred 3. razred

18 |

glasilo Gračišče

glasilo Gračišče

| 19

FIT BALONI V SKUPINI PIKAPOLONICE Gibanje je za otroka nuja, ki jo mora doživljati vsak dan.

Vrtec in šola Istrskega odreda Gračišče se zavedata, da moderni človek in z njim tudi otroci tega časa vse več ur presedijo pred različnimi zasloni in da je sodobno življenje veliko bolj sedentarno. Ljudje se vse manj gibljemo. Različne raziskave po svetu in pri nas kažejo, da s tem ogrožamo svoje zdravje in tudi zdravje otrok. Vloga odraslih je, da pri otrocih spodbujamo in jim omogočamo gibanje, saj s tem vplivamo na njihov celoten razvoj: telesni, duševni, socialni in kognitivni. Veliko raziskav je dokazalo, da so ljudje, ki se veliko gibljejo, ne samo zdravi, temveč tudi bolj samozavestni, imajo boljšo koncentracijo, pomnjenje, boljši spanec in so večinoma tudi bolj uspešni v šoli in življenju.

Ker se otroci učijo skozi igro, je pravzaprav najbolj enostavno, da le-to povežemo tudi z gibanjem. V osnovi vsako dejanje, ki ga otrok počne, izhaja iz gibanja. V našem vrtcu smo že nekaj let vključeni v projekt Fit4Kid, ki omogoča učenje preko gibalnih aktivnosti. Avtorica Barbara Konda je skupaj s sodelavci razvila veliko iger, ki omogočajo učenje najrazličnejših področij, s katerimi se srečujemo v vrtcih.

Kar nekaj dejavnosti Fit4Kid predvideva uporabo balonov. Le kdo ne mara balonov? Igre z njimi omogočajo veliko gibanja tudi v igralnici, predvsem, ko nam vreme onemogoča dejavnosti na prostem. Z baloni preprosto telovadimo ali se razgibavamo, jih odbijamo, lovimo, podajamo, nosimo, skrivamo pod majicami in občasno jih tudi počimo. Baloni so vsestransko uporabni, saj se z njimi lahko učimo barv, štetja, sortiranja, nanje lahko pišemo in rišemo ter jih seveda napihujemo. Tako otroku na prijazen in neopazen način, preko igre ponudimo tudi nove pojme in temelje za druge kompleksnejše dejavnosti, ki jih bo spoznaval preko leta. S tem, ko otrok raste, postanejo lahko igre z baloni nekoliko zahtevnejše.

V skupini Pikapolonice smo balone vpeljali v mesecu oktobru in se trenutno spoznavamo z osnovnimi igrami, zahtevnost pa bomo postopoma stopnjevali.

Igre z baloni omogočajo da otrok skače, teče, počepa, se kotali, se plazi, meče, brca, udarja, hodi in se razteguje.

Napihovanje balonov nam

20 |

glasilo Gračišče

Čistilne akcije v Dolenjščini in drugo

še ne gre dobro, a veliko tudi kričimo in pojemo, zato verjamem, da bomo kmalu kos tej nalogi. Baloni so v igralnici vsak dan in prav gotovo jih bomo s seboj odnesli tudi na igrišče in v telovadnico. Preko igre z baloni se seveda razgibavamo in igramo, a se tudi učimo potrpežljivosti, porazov in sodelovanja, ki so del vsakdanjega življenja.

Pomanjkanje gibanja in nezdrav življenjski slog nista naložba v naše otroke, ure sedenja pred zasloni pa dodatno potencirajo učinek nezdravega načina življenja. Prav gotovo so baloni tak športni pripomoček, ki je dostopen vsem in se lahko z njimi igramo tudi v domačih krogih.

Zato vas vabim, da si vzemite čas in pustite vsaj en dan v tednu vse zaslone v mirovanju ter se s svojimi otroki preizkusite v igrah z baloni. Če pa boste pred zasloni, izkoristite ta čas za iskanje iger z baloni ali pa pobrskajte po kakšni knjigi ali priročniku.

Bodite fit in se igrajte z baloni!

Fotografije: Otroci se z baloni igrajo v igralnici in v telovadnici. V igro z baloni vključujemo tudi druge športne pripomočke. mag. prof. zgod. učenja Nataša Živkovič

Prvo soboto v novembru smo imeli v Dolenjščini zopet čistilno akcijo – to pot smo čistili odpadke v Oliki. Po letošnji pomladanski čistilni akcijo, ki je zajela Pisare, Maršiče in delno Šeke smo ostali na dolgu za Oliko. To so tisti odpadki, ki so se kopičili ob vaseh še preden je Marjetica pričela z rednim zbiranjem odpadkov. Časi so se spremenili, nekaterim pa novi vedenjski vzorci okoli odlaganja odpadkov še vedno delajo težave. Predvsem je grdo gledati pločevinke ob cesti od mejnega prehoda do Sočerge. Same znane blagovne znamke: Union, Laško …, kot da so jih odvrgli namenoma takoj ko so vozniki prišli v Slovenijo. Pod to cesto se še nahaja prava zakladnica odpadkov, ki spominja na žalostno zgodbo s kontejnerji za odpadke, najprej na odcepu za Pisare, nato pri odcepu za Oliko. Ben, prepustimo to Marjetici in če ne bo šlo drugače, bo treba poklicati sanitarnega inšpektorja.

Odpadke iz naših vasic Dolenjščine pa smo že kar pospravili. Na raboti se zbere kaj malo domačinov, zato je toliko bolj dragocena pomoč prostovoljcev iz Parka Istre iz Kastelca. V soboto jih je prišlo kar sedem in so številčno prekašali domačine. Tako smo malo žlobudrali po angleško in po naše, vreme je bilo v redu in razpoloženje tudi. Stopili smo skupaj, krajevna skupnost je oskrbela toplo malico in vreče za odpadke, domačini pa smo poskrbeli za rokavice, napitke in odvoz odpadkov na začasno deponijo. Skupaj smo posedli ob malici in razgrnili vsemogoče bivanjske prebliske.

Dobili smo občutek, da smo nekaj naredili zase in da nam je druženje polnilo tisto praznino srečevanja – danes bi lahko mirno rekli, da je malomeščanstvo še kako

živo na našem podeželju, medtem ko morda v mestih že zamira. Ljudje se zapirajo v svoje hiše, deskajo po internetu, težijo po pametnih telefonih, le na spregled jih ni, nimajo skupnih zgodb in potrebe po starinskem druženju v skupnosti ali prek interneta; morda so majhna izjema socialna omrežja. In tudi družabnega življenja ni več. Društva s takšnim namenom postajajo družinske in klanske zgodbe, običajno ob vzporednici vaških nesporazumov, ki tlijo desetletja.

Veselo trgamo socialno tkivo na vasi, kar je zame ena ključnih prednosti življenja na podeželju. Prihajajo še novi ljudje iz čisto novih ozadij, ki se zlepa ne bodo integrirali v lokalne skupnosti. S kančkom cinizma bi še dodal, da pa se zgleda nimajo kam. Saj v Kopru ni nič boljše. Neža Čebron Lipovec duhovito pove, da tudi ljudje tretje generacije po vojni še vedno ne znajo brati svojega mesta. Pa znamo mi brati naše/svoje podeželje?

Hm, ironično, kako idilično je gledati propadajoča vaška središča, zaraščajoče se kmetijske parcele in pokrajino, razvaljene kamnite zidove, obupno infrastrukturo, pa zopet ničemur podobne betonske kolose, ki se jim pravi novodobne bivalne hiše. In podobno gre rakovo pot še družbeni utrip na vasi. Ja, to je čudovita Istra, ne Toskana.

Pa se nato vprašam: Kaj se dogaja z nami ljudje, vaščani, znanci, sosedje, prijatelji, stari in mladi? Kje so socialne in komunikacijske veščine, ki so običajne tudi v sodobni družbi? Kaj nas povezuje in kako si vsak za to prizadeva? Kaj smo sposobni narediti nekaj skupaj in ne le kot posamezniki?

Postajamo odljudni, samozadostni. Izobrazbena raven na podeželju je visoka. Premoremo doktorje znanosti, plejado magistrov in množico fakultetno izobraženih; številni nosilci javnih funkcij, menedžerji in strokovnjaki živijo na podeželju. Mnogi bežijo sem zaradi kakovosti bivanja pri nas. Ampak glej ga zlomka, ko ti pridejo domov, se zaprejo med štiri stene in to je to. Skratka znanje očitno ne gre vštric s skrbjo za skupnost, ne z osebnostno rastjo, ne s socialnimi veščinami. In takšne bomo naredili tudi naše potomce!

Tako lahko samo parafraziram tisti znani, ofucani ameriški rek od Kennedya: Ne sprašujte se, kaj bo lokalna skupnost naredila za vas, ampak kaj boste vi storili zanjo!

Vinko Pisar

glasilo Gračišče

| 21

Obnovitvena dela v prostorih Zadružnega doma Sočerga in izgradnja zaščitnega zidu pri infomatu Zadružni dom Sočerga je bil zaradi nevarnih tal (razpadajočih lesenih gred) vsako leto bolj neuporaben oz. omejen na združevanje največ do 25 ljudi hkrati. Po večletnem čakanju na odobritev sredstev in sanacijo tal smo »prišli na vrsto« in se sedaj lahko v Sočergi poleg nove strehe, veselimo še nove plošče. Najugodnejšo ponudbo je predlagalo podjetje »Kuk« in izvedlo obnovitvena dela. Investicija se je izvajala v sodelovanju z Mestno občino Koper, ki je namenila sredstva za obnovo. Dela so v grobem zaključena in dvorano smo nemudoma koristili za slikarsko kolonijo, ki je potekala 9. 10. 2021. Ob prijetnem druženju so umetniki izrazili željo po vrnitvi v tako prijeten okoliš in željo po tkanju nadaljnjih vezi z domačini, tudi v obnovljeni dvorani.

Obogateni pa smo še za en suhi zid ob infomatu pred gostilno Sočerga. Suho zidni mojster Dejan Zadravec nas je ponovno presenetil z eno od svojih mojstrovin, ki sedaj krasi izgled našega kraja. Hvaležno se oziramo na pridobljeno in že načrtujemo uporabo dvorane za nadaljnje dejavnosti, ki bi povezovale domačine in širšo družbo.

Mateja Barbarič

»JESEN V SOČERGI« V OBNOVLJENI DVORANI V primorski vasici Sočerga, mejni prehod s Hrvaško, v občini Koper, je 9. oktobra potekalo že 3. leto zapored zanimivo slikarsko srečanje, nadvse prijetno umetniško ustvarjanje pod naslovom Jesen v Sočergi 2021.

Sprva hladno, a sončno vreme, je vsekakor kazalo na potrebo po zaprtem prostoru, kjer bi lahko imeli začetno in zaključno druženje. Kot ta pravšnji Timing, je na novo narejena betonska plošča to dopuščala in prijetna družba se je zbrala. S postavitvijo miz v Zadružnem domu z narejeno cementno ploščo je bilo omogočeno, da so ustvarjalci lahko letos začeli in končali druženje v zaprtih prostorih. Za nas velika pridobitev, saj lahko sedaj s ponovno uporabnostjo Zadružnega doma načrtujemo nove kulturne dogodke in druženja.

Slikarska skupina Andragoškega društva Morje se je namreč letos vnovič povezala s z Razvojnim društvom Sv. Kvirik Sočerga in v vas povabila slikarje iz različnih krajev Slovenije. Kljub covid razmeram je kar nekaj slikarjev prišlo tudi iz Štajerske ter Avstrije in iz treh obalnih občin. Skupaj je bilo 30 slikark in slikarjev.

Letošnja tema kolonije nam prikazuje Sočergo skozi izostrene oči slikarjev.

Nastala dela prikazujejo veliko skritih kotičkov, ki jih mimoidoči, pa morda tudi domačini, doslej najbrž niso niti opazili. Prepričana sem, da so udeleženci kolonije našli številne navdihe za svoja dela, ki so letos tematizirana skozi naslov »Jesen v Sočergi 2021«.... in smo jih lahko videli na kasnejši razstavi.

Dela je občudovala tudi sekretarka ministrstva za kulturo, mag. Minka Jerebič.

Nastala dela so bila razstavljena 29. 10. 2021 v Sončni dvorani v Izoli.

Organizatorji Andragoško društvo Morje, Univerza za tretje življenjsko obdobje in Razvojno društvo Sv. Kvirik Sočerga so združili svoje interese in tako bo tudi v prihodnje. Takšna srečanja bogatijo kraj in njegove prebivalce ter krepijo duhovno podobo kraja, hkrati pa puščajo trajne zapise skozi izdelke udeležencev slikarske kolonije. Želimo si nadaljevanje tovrstnih srečanj, ki bi postali tradicionalni dogodki našega kraja, kot tudi širšega, regijskega območja. Zato se že vselimo tovrstnega srečanja v prihodnjih letih, da bi bili vedno bolj čuječi za lepote našega kraja.

Mateja Barbarič predsednica Razvojnega društva Sv. Kvirik Sočerga

22 |

glasilo Gračišče

glasilo Gračišče

| 23

V službi ljudstva – NA POMOČ!

Spoštovane sokrajanke in sokrajani KS Gračišče.

Letošnje leto je tako nam kot ostali skupnosti krojila dobro znana situacija. Odpadlo in nato na kasnejše obdobje preloženo je bilo kar nekaj usposabljanj in izobraževanj. Izvedba gasilskih tekmovanj je bila tudi onemogočena. Ni pa zastalo izvajanje našega osnovnega poslanstva - gašenje požarov in pomoč v nesrečah.

Tako smo letos najmanj štirikrat sodelovali pri gašenju požarov v naravnem okolju in dva krat posredovali pri močnejšem deževju, kjer je poplavilo klet in je bilo potrebno izčrpavati vodo. In drugič, kjer je hudournik ogrožal škarpo. Prav tako smo izvajali požarne straže, ko je bilo potrebno.

Kolikor pa so nam razmere omogočale, smo se med seboj družili na različnih srečanjih, prireditvah in praznovanjih. Udeležili smo se Skupščine Obalne gasilske zveze in 40-obletnice PGD Osp. Članice društva so se udeležile posveta članic Obalno-kraške regije.

Svojo dejavnost in opremo smo ob različnih priložnostih predstavili tudi najmlajšim. Tako so naši člani mladim tabornikom v Smokvici poleti predstavili gasilsko vozilo, njegovo opremo in rokovanje z različnimi orodji in napravami, ki se v vozilu nahajajo. Jeseni sta dve obalni osnovni šoli v movraškem okolišu organizirali pohod po učni poti. Ena izmed točk postanka je bil tudi gasilski dom, katerega so jim naši člani razkazali. Predstavili so jim gasilska vozila, njihovo opremo in namen

24 |

glasilo Gračišče

uporabe posameznega vozila.

Ponosni smo tudi na pridobitev novega gasilskega vozila GVM-1, vozila za prevoz moštva, katerega smo domov pripeljali konec leta 2020. Novo vozilo je nadomestilo že dotrajano in iztrošeno staro vozilo. Vozilo bomo uporabljali na intervencijah, kakor tudi pri prevozu članic in članov ter mladih članic in članov na tekmovanja in srečanja gasilcev.

Da vozilo ustrezno zaščitimo, smo se odločili zgraditi nadstrešek, ki ga bomo predvidoma do konca leta tudi dokončali, zaprli z vseh strani in vgradili sekcijska vrata. Poleg društva so sredstva za izgradnjo nadstreška prispevali Krajevna skupnost Gračišče in Vaška skupnost Movraž. Zato se jim članice in člani PGD Movraž zahvaljujemo.

Da društvo deluje in živi, gre zahvala požrtvovalnim članicam, članom in seveda našemu podmladku. Zahvaljujemo se tudi posameznikom in društvom, ki nas podpirajo in nam pomagajo pri delovanju.

Na koncu naj vsem krajankam in krajanom Krajevne skupnosti Gračišče ter vsem ljudem dobre volje zaželimo vesele božične praznike ter srečno, uspešno in predvsem zdravo leto 2022. »V službi ljudstva – NA POMOČ!« Robert Babič Tajnik PGD

NA DVORIH V LETU 2021 Leto 2021 je bilo ponovno virusno obarvano. Kakorkoli smo obračali svoje življenje, smo na koncu vedno pristali v objemu nadležnega virusa ali v rokah ukrepov za njegovo preprečevanje. Od sorodnikov in prijateljev smo Dorlanjari velikokrat dobili spodbudno besedo, da do Dvorov pa virus ne more. Pa vseeno so ukrepi globoko zarezali tudi v življenje tukaj pod Stražnico.

Konec leta 2020 smo po vasi končno postavili novo vodovodno omrežje. Upali smo, da bodo nadaljnja dela stekla v nekem doglednem roku, a se prvo polovico letošnjega leta ni dogajalo kaj dosti. Zatem so se začela obnovitvena dela na vodnem rezervoarju, kateri je sedaj prenovljen. Projekt je v fazi ureditve priključkov do gospodinjstev. Na žalost je vmes prišla še marsikatera birokratska ovira, ki jo je bilo potrebno urediti. V času pridobivanja dokumentacije smo vzorno sodelovali z vsemi akterji, uredili vsa soglasja ter tako občanom prihranili marsikatero uradniško uro. Želimo si, da ni več daleč dan, ko bo iz pip pritekla neoporečna voda.

Navajeni smo že, da se marsikatera zadeva vleče iz leta v leto. Ureditev ekološkega otoka in prestavitev otoškega igrišča na vaško »obračališče« je tudi lanskoletni prestavljeni projekt. V spomladanskem delu leta smo uspeli izpeljati prvo fazo del in sicer urediti temelj podpornega zidu ter narediti betonski del ekološkega otoka. Upamo, da bomo kmalu lahko nadaljevali z deli.

Zaradi prepovedi zbiranja smo letošnji sestanek vaške skupnosti organizirali pozno spomladi. Pregledali smo zastavljene cilje za tekoče leto ter se pogovorili o odprtih zadevah.

Leto za letom se trudimo urediti tudi naš vaški prostor. Že nekaj časa se vleče ureditev legalizacije objekta, na podlagi katere bomo lahko začeli urejati sam objekt. V letošnjem letu so zagotovljena proračunska sredstva za omenjeno postavko. Želimo si, da bi zadeva končno bila izpeljana in da bi vas dobila prepotreben urejen vaški prostor.

Na iz leta v leto slabšo cestno povezavo Smokvica Dvori opozarjamo neprestano. V letošnjem letu se je izvedlo sanacijo večjih udarnih jam na relaciji Movraž - Dvori. Kljub sanaciji je cestna povezava v katastrofalnem stanju. Zaradi neravnin v celotnem cestnem profilu je kljub obsežnim »flikam« cesta zelo slaba. Po opravljenih delih smo zaradi odstopanj zahtevali tudi dodatna popravila, vendar kakšnih velikih izboljšav nismo dosegli. V sklopu te rekonstrukcije smo asfaltirali uvoz na našo obvozno cesto, katero uporabljamo v primeru poplavljene obstoječe cestne povezave.

Letos smo imeli tudi dva sestanka vaškega odbora, na katerih smo razpravljali predvsem o zadevah vezanih

na izgradnjo vodovoda. Izpostavil pa bi tudi pogovor vezan na »vsiljevanje turističnega razvoja v vaseh s strani turistične organizacije MOK«. Zadnji dve leti je bilo v kar nekaj dokumentih govora o turističnem razvoju v zaledju naše občine. Vaščani imamo občutek, da bi MOK rada v svojo turistično ponudbo zaobjela kar se da več »čarov«, ki jih ponuja podeželje. Obenem pa na veliko pozablja na razvoj podeželja, tako da se je potrebno iz leta v leto boriti za ureditev osnovnih vaških potreb.

Nas, Dorlanjare, že nekaj let združuje naša prireditev »Dorlanjska zgodba«. Virusu navkljub smo letošnjo prireditev uspeli izpeljati. Čeprav je bila izvedba namenjena izključno vaščanom, ni nič zaostajala za predhodnimi. Naša šterna je ponovno oživela in Dvori so postali eno..

Ob koncu letošnjega poročila o dogajanju pri nas se zahvaljujem vsem, ki ste kakorkoli pomagali, da je življenje na Dvorih še lepše.

Predstavnik vasi David Hrvatin

glasilo Gračišče

| 25

DRUŠTVO UPOKOJENCEV GRAČIŠČE

Pozabljene jedi iz naših krajev

Naša prijetna druženja

Čas je dragocena dobrina. Juho lahko skuhamo v 15 minutah. Preprosto, kupljeno vsebino stresemo iz vrečke.

Ali pa v parih urah. Izbira je naša.

Iz moje zbirke starih receptov bom tokrat napisala, kako pripravimo nadev.

To jed so pripravljali v Istri le ob večjih praznikih, npr. za veliko noč in božič. In tako doživeli praznik tudi s te plati.

Na sestanku članov upravnega odbora smo razmišljali, katere naloge bomo sploh lahko izpeljali zaradi omejitev, ki jih narekuje corona virus.

V plan smo zapisali zanimiv izlet, a nam ga tudi letos ni uspelo izpeljati.

Zaradi omejitve števila ljudi v zaprtih prostorih in tudi varnosti, nismo mogli organizirat občnega zbora.

Imamo pa to prednost, da smo se lahko družili zunaj, na prostem.

Tako smo, 2.7. 2021 v Kubedu, organizirali srečanje letošnjih jubilantov.

Kar 13 članov društva je letos imelo okroglo obletnico.

Z veseljem povem, da je bilo med njimi kar nekaj korenjakov, ki so praznovali častitljivih 80 let. Nazdravili smo jim z željo, da bi bilo pred njimi še veliko zdravih dni in medsebojnih druženj.

Pravijo, da je še tako bleda tinta boljša od spomina.

In še eno, da pametni pišejo……

Jubilanti

Domača kokošja juha

8o - letniki

Že naslednji mesec so se le-ti lahko udeležili skupnega druženja pod borovci, pred gradom nad Kubedom.

Kar 65 članov društva je v prijetnem okolju in seveda v prijetni družbi, preživelo lep popoldan, ki se je zavlekel še v večer.

Za svežo in dobro hrano so zopet poskrbeli člani iz Kubeda. V imenu vseh se jim zato zahvaljujem, istočasno hvala Bojanu in Vojku za slike s tega večera.

Dragi upokojenci, skupaj je vedno lepo, zato se že veselimo novih druženj v naslednjem letu. Černac Nada

Druženja pod borovci

SESTAVINE: • eno domačo kokoš • malo šelna (zelene) • 1 čebula • 1 večji zrel pomidor (paradižnik) • sol • 6 jajc • 2 pesti naribanega sira • sredico starega kruha (naj bo star vsaj dva dni, da se lepo zdrobi) POSTOPEK: 1. Jajca, sir in sredico kruha zmešaš skupaj v primerno veliki posodi. Zmes ne sme biti premehka in ne pretrda. Mora se dobro držati skupaj.

2. Dobro zmešano maso daj v očiščeno kokoš in jo zašij. Tako pripravljeno kokoš daj kuhati v primerno veliko posodo - lonec in nalij mrzlo vodo. Dodaj zelenjavo in osoli. Kuhaj približno dve uri, dve uri in pol na šibkem ognju.

Tako dobiš dobro kokošjo juho, domače kokošje meso in nadev.

Nadev razrežeš, ko je juha kuhana.

3. Če nimaš cele kokoši, lahko skuhaš juho iz kosov kokošjega mesa. Pripravljen nadev zavij v bel prtiček. Da se prtiček med kuhanjem ne razvije, ga ovij z nitjo. Tako pripravljen nadev daj kuhat v juho.

Gospodinje so uporabljale le stvari, ki so jih imele pridelane doma. Same so pripravljale sirišče, kvas…Tako so si pripravile tudi paradižnikovo mezgo.

Domača konšerva POSTOPEK: Zelo dozorele paradižnike so pobrale in oprale. Zrezale so jih na manjše kose in jih dale v platneno vrečo. Vrečo so nekam obesili in pustili en dan, da so se odcedili. Odcejene paradižnike so spasirale, da so odstranile olupke in semena.

To spasirano maso so dale v primerno posodo in na šibkem ognju kuhale dve do tri ure. S kuhano, še vročo maso so napolnile steklene kozarce. Na vrh so dodale malo svinjske masti, kar je preprečilo, da se ni pokvarilo.

Recept je povedala Loriza Tuljak. Pravi, da je tako pripravljala mezgo njena mama.

Loriza je povedala tako: KONŠERVA, KI JO JE KUHALA MOJA MAMA (Kučibreg) Pomidori so morali dobro zazrejat na vrtu, na pijantah.

Ponjer smo jih pobrali in oprali.

Zrezali smo jih na dva, tri bakune. Stavili u eno intimelo, da se školajo. En dan.

Ponjer je treba pasat na pašador, da gre ča seme i lupki. Ponjer se je hitilo u eno tečo, da se kuha po malen ene dvi anka tri ure.

Ponjer se je stavilo vrilo u važe od stakla i na vrh eno par žlic svinjske masti. To so dajali, da se ni pokvarilo in je duralo anka cilu litu. Ma je vunjalo, kada je dala kuhat.

Priprava hrane

26 |

glasilo Gračišče

Druženja pod borovci

glasilo Gračišče

| 27

KULTURNO DRUŠTVO ŠAVRINI IN ANKA ŠAVRINKE DECEMBER in z njim prihajajoči prazniki nam že trkajo na vrata. Leto se izteka. Prihaja torej čas, da se ozremo po prehojeni poti našega dela..

Tudi v letošnje leto je v naše načrte globoko posegel virus. Čeprav večina ljudi razmišlja, da smo nepremagljivi, se je tudi tokrat izkazalo kako nemočni smo lahko.

Prepovedi, testiranja, maske, razkuževanja, distanca med ljudmi…so nas spremljale skozi celo leto.

Le v poletnih mesecih so omejitve razrahljale. Veliko skupin je hitelo izpeljati vsaj nekaj in takrat smo pohiteli tudi mi. Prihajale so skupine turistov, romarjev. Le tem

28 |

glasilo Gračišče

smo predstavljali našo kulturno dediščino. In jim tako obogatili njihov program. Za nami je tudi nekaj snemanj za videospote. Nastop pri predstavitvi šavrinskih poti in tudi viteške igre niso minile brez nas. V Movražu smo po učni poti vodili učence iz osnovnih šol. Naše praznovanje ob 25 obletnici delovanja društva smo odpovedali, prenesli na naslednje leto. Živimo v upanju, da se bodo razmere spremenile in bo življenje vrnjeno v stare tirnice.

Nekaj utrinkov z naših nastopov:

glasilo Gračišče

| 29

PROSTOFER: Brezplačna storitev za prevoz starejših

Nagradna križanka

Mestna občina Koper je začela s projektom brezplačnih prevozov za starejše – Prostofer. Prevoze izvajajo vozniki prostovoljci.

Gre za storitev, s katero želi občina izboljšati mobilnost starejših občank in občanov, ki ne vozijo oziroma nimajo razvite socialne mreže in zato težje dostopajo do različnih storitev in opravkov, poleg tega imajo nižje mesečne dohodke in so prejemniki denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka.

Prostofer je brezplačna storitev, ki jo lahko naročite prek telefona in vam omogoča lažjo dostopnost do zdravnika, javnih storitev, trgovin in drugih nujnih opravkov.

Storitev prevoza lahko naročite vsak dan, od ponedeljka do petka med 8. in 18. uro, na brezplačni telefonski številki 080 10 10, oziroma na številko 069 995 511 vsaj tri dni pred želenim prevozom.

Vabljeni k reševanju nagradne križanke. Organizator in izvajalec nagradne križanke je KS Gračišče, Gračišče 4, 6272 Gračišče. Nagradno križanko ali geslo nagradne križanke izrežite, napišite vaše kontne podatke in najpozneje do 6.1.2022 pošljite na naslov KS Gračišče, Gračišče 4, 6272 Gračišče. Vse pravilne rešitve bodo uvrščene v žrebanje za nagrade, ki bo 11. 1. 2022 ob 16. uri v prostorih KS Gračišče. Nagrada je večerja za dve osebi v Gostilni Ražman v Gračišču. Ime nagrajenca bo javno objavljeno na spletni strani KS Gračišče in na oglasni deski.

30 |

glasilo Gračišče

S sodelovanjem v nagradni križanki udeleženci dovolijo uporabo posredovanih osebnih podatkov za namene obveščanja o nagradi.

glasilo Gračišče

| 31