Preproste besede

OSNOVNA ŠOLA TONETA PAVČKA PAVČKOVE VITICE 2020

P a v č k o v e v i t i c e 2 0 2 0: P r e p r o s t e b e s e d e Uredili: Mojca Žefran in Natalija Lokar Izdala in založila: Osnovna šola Toneta Pavčka Za založnika odgovarja: Danijel Brezovar Uredniški pregled: Staša Hočevar Zajc in Aleša Sušnik Škedelj Jezikovni pregled: Barbara Goršič in Mojca Novak Ilustracije: Domen Žagar Oblikovanje: Natalija Lokar Tisk: ARTPRO fotografija oblikovanje tisk d.o.o., 500 izvodov Mirna Peč, oktober 2020

Zbornik smo izdali s pomočjo Občine Mirna Peč.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 821.163.6-93-194 PAVČKOVE vitice 2020 : Preproste besede / [uredili Mojca Žefran in Natalija Lokar ; ilustracije Domen Žagar]. - Mirna Peč : Osnovna šola Toneta Pavčka, 2020 ISBN 978-961-94101-9-6 1. Žefran, Mojca, 1969COBISS.SI-ID 31718403

OSNOVNA ŠOLA TONETA PAVČKA PAVČKOVE VITICE 2020

PREPROSTE BESEDE »Treba je mnogo preprostih besed kakor: kruh, ljubezen, dobrota, da ne bi slepi v temí na križpotjih zašli s pravega pota.« (Tone Pavček) Za izhodiščno pesem letošnjega, že 7. natečaja, smo se odločili za Pavčkovo pesem Preproste besede, saj ta nadgrajuje in zaključuje rdečo nit preproste življenjske filozofije – za srečo je potrebno le nekaj tako preprostega, kot so kruh, ljubezen, dobrota … in tišina, v kateri lahko zaslišiš sebe in svoje srce.

Veseli me, da so mentorji in mentorice tudi v času, ko smo se znašli v popolnoma novi, nepoznani situaciji znali spodbuditi mlade ustvarjalce, da so prisluhnili poeziji Toneta Pavčka.

Odziv je presegel naša pričakovanja, kar kaže na to, da je pesniški natečaj dobro zastavljen in voden, izbira izhodiščnih pesmi primerna in med mladimi pesniki dobro sprejeta. Posebej nas veseli, da natečaj dobiva vse večjo prepoznavnost med osnovnimi šolami Dolenjske, Bele krajine in Posavja, letos tudi Gorenjske in Notranjske. Prav gotovo imajo tu največ zaslug mentorji in mentorice, ki želijo in znajo mlade literate popeljati v svet kitic, verzov in rim, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Dela mladih pesnikov, ki so pred vami, predstavljajo velik prispevek k ohranjanju in razvijanju maternega jezika, ki nas povezuje, saj tako kot vse na tem svetu – nebo, zemlja, kamen, ptica – tudi človek, beseda in knjiga ne morejo bivati sami, potrebujejo drug drugega.

Posebna zahvala velja komisiji v sestavi Klavdija Kotar, Milan Markelj in Mojca Žefran, ki je ponovno opravila resnično zahtevno in odgovorno nalogo, da so med 202 pesmima izbrali devet najboljših. Zahvaljujem se tudi Mojci Žefran za uspešno vodenje projekta in Nataliji Lokar za oblikovanje letošnjega zbornika.

Rezultati 7. natečaja Pavčkovih vitic nas navdajajo s ponosom in z veseljem se pripravljamo na 8. natečaj, ki ga bomo razpisali v marcu leta 2021. Z veseljem že sedaj pričakujemo sodelovanje mladih ustvarjalcev, njihovih mentorjev in šol.

Ravnatelj Danijel Brezovar

»Treba je mnogo preprostih besed, kakor: kruh, ljubezen, dobrota, da ne bi slepi v temí na križpotjih zašli s pravega pota. Treba je mnogo tišine, tišine zunaj in znotraj nas, da bi slišali glas, tihi, plahi, pojemajoči glas golobov, mravelj, ljudi, src in njih bolečine sredi krivic in vojská, sredi vsega tegá, kar ni kruh, ljubezen in ne dobrota. Tišine. Tišine. Srca samo naj merijo čas, kažejo pota.« To so verzi pesnika Toneta Pavčka, ki so na letošnjem literarnem natečaju mladim pesnicam in pesnikom kazali pot v pesniškem ustvarjanju.

V svojih delih so poglobljeno razmišljali o pomenu preprostih besed, o pisanju in branju le-teh, o njihovem izvoru in bogastvu ter ugotavljali, da tudi tišina nemalokrat »pove« več kot mnogo besed: »Včasih potrebujemo samo tišino, da v srcu našli bi svoj mirni kraj in preslišali ves direndaj.« V pesmih se mladi ustvarjalci sprašujejo, kakšno bi bilo življenje brez preprostih besed: »Brez preprostih besed, kot so mama, ata, brat in sestra, človeku postane pri duši težko in se rane znova odpro. Besede kot kruh, maslo, marmelada in sok se nauči otrok, ko še v detinskih sanjah živi in z malimi ročicami v sanjah srečo lovi. Sonce, luna in zvezde uravnavajo poti rodov že od nekdaj, v srcih kažejo pot in upajo, da ostanejo zapisane v nas za vedno.« Ter dodajajo: »Čeprav enostavne, domače in vsakdanje, so najbolj preproste besede najgloblje, polne življenjskih resnic in modrosti, človeku luč v temi in bistvo svetosti.« Spet drugi ugotavljajo, da besede niso le resne, so tudi tiste igrive, ter podobno kot Tone Pavček nizajo verze: »Če čebela če ne bi imela, bi bila bela. V imenu Barbara se skrivata bar in barbar, v pikapolonici pika in v zraku rak …« V njihovem pisanju je čutiti tudi kanček zaskrbljenosti: »Če preprostih besed ne bomo izgovarjali, bomo za izumrtje njih sami odgovarjali. Po družabnih omrežjih bodo krožile kratice, preproste besede pa odletele kot ptice. Preproste besede se bodo počasi izgubile, medtem ko se tuje besede bodo rodile.« V verzih tistih najbolj čuječih pa lahko beremo: »Besede so ptice, ki poletijo, da se jih vidi in sliši povsod. Besede so roke, ki nežno pobožajo kakor materina dlan. Besede so rože, ki se odpro, da se jih lahko občuduje. Besede so voda, ki vse poživi ...« Ni dvoma, brez preprostih besed poezija ne bi sedla v naša srca in bila naša spremljevalka »vedno in povsod«.

Mnogim mladim ustvarjalcem je navdih Pavčkova poezija. Številni so se v svojem pisanju približali načinu njegovega pesnjenja, mnogi pa so ubrali svoj način izražanja; nekateri tako zelo, da so se v pesniškem zanosu popolnoma oddaljili od predvidene teme. Pa nič zato, vse pesmi, ki smo jih prejeli, brez izjeme, so posebne in zanimive. V njih je moč zaznati ljubezen do preproste slovenske besede in poezije nasploh.

Pred vami je zbornik, že sedmi po vrsti, ki vas vabi k branju. Kljub »nepredvidljivi korona situaciji«, ko je šolanje ravno v času razpisa 7. pesniškega natečaja potekalo na daljavo, niste obupali, pač pa se smelo odzvali našemu povabilu k sodelovanju. Iskrena pohvala in zahvala vsem pesnicam in pesnikom ter tudi vam, spoštovane mentorice in mentor, ki učence spodbujate v njihovem pesniškemu ustvarjanju. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da je bil letošnji odziv na razpis izjemen. Sodelovalo je 170 učenk in učencev iz 22 osnovnih šol z območja Dolenjske, Bele krajine, Posavja in tokrat tudi z Gorenjske in Notranjske. V zborniku se predstavljajo z 202 pesmima. Še posebej ponosni smo, da so z nami mladi literarni ustvarjalci, ki tako rekoč od vsega začetka »rastejo in zorijo« z nami.

Strokovna ocenjevalna komisija je imela zahtevno nalogo. Kriteriji pri izbiri najboljših treh pesmi iz vsake kategorije so bili izvirnost, jezikovna bogatost, slogovna in oblikovna dodelanost ter metaforičnost prispelih literarnih del. V zborniku so objavljene vse pesmi, ki so prispele na natečaj, kajti vse si zaslužijo, da jih preberemo in beremo.

Naj vas k branju zbornika pospremijo besede našega in vašega Toneta Pavčka, ki je rad dejal, da je napisati dobro pesem poseben dar, ki gre z roko v roki s trenutnim navdihom.

Spoštovane mlade pesnice in pesniki, naj vas ustvarjalni navdih čim večkrat obišče in spodbudi k pesnjenju.

V imenu strokovne ocenjevalne komisije Mojca Žefran

NAGRAJENCI NATEČAJA

N A G R A J E N C I V 1. T R I L E T J U S O: SVET OBJEMOV Sem kokoška.

Rada bi spregovorila in razprla svoja krila. Žal ne morem poleteti, niti lepe pesmice zapeti.

Lahko pa svoje piščančke objamem in hrano v svoj kljun vzamem.

V objemu skupaj vsi se radi imamo do konca svojih dni.

Ni nam treba govoriti besed, ker skupaj si delimo svet.

Filip Zupančič, 2. razred OŠ Veliki Gaber (mentorica: Olga Podpadec) PREPROSTE BESEDE Sonce, luna, zrak so besede, ki potrebuje jih vsak.

Ko sonce posije, se razveselim in hitro ven pohitim.

Zunaj se igram, ko je lep sončen dan. Žogo brcam vsak dan, ker sem vesel in razigran.

Ko luna posije, hitro odpravim se spat, da brž obišče me sanjski škrat.

Andraž Rovšek, 3. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Renata Fink Husić) 8

ZA LEPŠI SVET Tišino rabiš, da slišiš tih, proseč glas vseh živali v gozdu, ki jim zlobni ljudje jemljejo življenjski prostor.

Tišino rabiš, da slišiš ljudi, ki si ne žele vojne, hudih bolezni, lakote in poplav.

Ljubezen rabijo … tisti, ki ne slišijo.

Da bi orožje zamenjali za kruh in nasitili vse lačne tega sveta.

Zaradi tišine bi bil svet lepši, poln dobrote in usmiljenja.

Ada Simončič, 3. razred OŠ Trebnje (mentorica: Stanka Zaletelj)

9

N A G R A J E N C I V 2. T R I L E T J U S O: PREPROSTE BESEDE Preproste besede so najlepše besede, s toplino ogrejejo žalostne poglede.

Preprosta beseda je kot nasmeh v očeh, zdravilo za rane in luč na poteh.

Neža Poljanec, 5. razred OŠ Frana Metelka Škocjan, PŠ Bučka (mentorica: Urška Zidar) NAJPOMEMBNEJŠE STVARI Najpomembnejše stvari so vsepovsod, vendar veliko ljudi jim ne pusti na pot.

Prva hodi od hiše do hiše in radost deli, zaradi nje je na svetu vedno več ljudi.

Druga nas veliko nauči in gleda v vse smeri. Če nje ne bi bilo, bi vse izginilo.

Tretja se ničesar ne boji in po svetu hodi vse dni, dokler ne najde pravih stvari. Četrta nobene podrobnosti ne izpusti in gleda za vsemi dneve in noči, da se vsem nič slabega ne zgodi.

Peta kdaj tudi pride prav in ne obžaluje svojih naprav.

Brez nje vse nepravično bi bilo in vsi ljudje bi se hitro sprli med seboj.

Zadnja vedno popravi vse.

Le majhen nasmeh in vse v redu je.

To je šest najbolj pomembnih stvari, ki rešujejo vedno vse dni.

10

Če niste ugotovili, pomagam vam: ljubezen, radovednost, pogum, previdnost, jeza in veselje.

To je šest najpomembnejših stvari, ki za nas skrbijo vse dneve in noči.

Ajda Plankar, 5. razred OŠ Otočec (mentorica: Melita Turk) PREPROSTO Vstalo je jutro, vse je rosno, sonce me boža z zlato roko …

Preprosto: LEPO! V gozdu vse ptice na glas žvrgolijo, čebele, metulji … na pašo hitijo.

Preprosto: ŽIVO! Potok v bližini s kristalno vodo, račka tam plava s svojo družinico.

Preprosto: SREČNO! Očka si žvižga, mamica poje, bratec in sestrica se igrata po svoje.

Preprosto: VESELO! Na sprehod se odpravim, tja, kjer polje je širno …

Se v travo uležem, kobilice štejem …

Preprosto: MIRNO! Sonce zahaja, se zunaj mrači, zvezdice prve prižgejo luči.

Preprosto: VEČNO! Ta svet je enkraten, ta svet je res lep!

Le kako bi ga opisal brez PREPROSTIH BESED! Janko Mežnar, 5. razred OŠ Stopiče (mentorica: Brigita Prus) 11

N A G R A J E N C I V 3. T R I L E T J U S O: PREBRATI LEPO BESEDO So besede, ki ti ogrejejo srce.

So besede, ki ti povedo vse.

So besede, ki te osrečijo tako, da začutiš mravlje skoz' telo.

Dvignejo te v nebo in orosijo ti oko.

Da jočeš kot otrok, si sočuten in ubog.

Ja, so besede, za katere se živi in čuti, dela, misli in spi.

Tereza Zupet, 8. razred OŠ Frana Metelka Škocjan (mentorica: Sandra Omladič) PREPROSTE BESEDE 2 Sprašujem se včasih, ko duša boli: Čemu govoriti, če pa se zdi, da te ne sliši, kdor želel bi. Čemu se truditi z besedami vsemi, če pa te njihov pomen včasih tako zaboli. Čemu sploh vzklikati, če pa tvoj krik ne pride čez zid, ki smo ga vneto gradili vrsto dni in noči.

Nato mi srce nežno pojasni: Besede so ptice, ki poletijo, da se jih vidi in sliši povsod.

Besede so roke, ki nežno pobožajo kakor materina dlan.

Besede so rože, ki se odpro, da se jih lahko občuduje.

Besede so voda, ki vse poživi, da vse zacveti in zažari.

Brez preprostih besed, kot so mama, ata, brat in sestra, človeku postane pri duši težko in se rane znova odpro.

Besede kot kruh, maslo, marmelada in sok se nauči otrok, ko še v detinskih sanjah živi in z malimi ročicami v sanjah srečo lovi.

12

Sonce, luna in zvezde uravnavajo poti rodov že od nekdaj, v srcih kažejo pot in upajo, da ostanejo zapisane v nas za vedno.

Kaj torej storiti?

Govoriti, šepetati, zapeti.

A pri tem ne prizadeti, le tolažiti, odpustiti in razumeti.

Smejoče besede preproste posuti z ljubeznijo, srečo in vsem hrepenenjem, da bi živele in poletele ter žvrgolele, da svet bi bil lepši, toplejši, srečnejši.

To si želim in se umirim, težke misli sprostim, da poletijo in se spremenijo v pisane barve preprostih besed, da sliši se jih tiho leteti v srca ljudi in tam zaživeti.

Ema Pogorevc, 8. razred OŠ Trebnje (mentorica: Mojca Bahun) NASPROTJA Preprosto in veličastno.

Majhno in veliko.

Revno in bogato.

Lačno in sito.

Sovraštvo in ljubezen.

Zdravje in bolezen. Šaljiv in resen.

Miren in besen.

Kaj boš izbral, kako boš ravnal?

Kaj je narobe in kaj je prav?

Zala Zupančič, 7. razred OŠ Veliki Gaber (mentorica: Olga Podpadec) 13

1. T R I L E T J E

MOJ MEDVEDEK Medvedek, medvedek, plišast sladkosnedek.

Ko luna me zbudi, z njim sem brez skrbi.

In v hipu stran odplavam v deželo Igrarij, kjer vse je brez skrbi kot v pravljici.

Rada ga imam in nikomur ga ne dam, nikoli nanj ne bom pozabila, vedno ga v srcu bom nosila.

Ajda Bremec, 3. razred OŠ Mirana Jarca Črnomelj (mentorica: Nevenka Jankovič) ZAKAJ? Najlepši letni čas je zima, ki zadnja leta snega več niti nima.

Zakaj snega še vedno ni, sprašujemo se tudi mi.

Podnebje se zelo je spremenilo in to nas prav nič ni razveselilo. Če želimo sneg dobiti in našo Zemljo ohraniti, bomo morali avtomobile doma pustiti, več peš hoditi in se na svežem zraku veseliti.

Imejmo radi naš planet, da nam nikoli ne bo odvzet!

Gregor Kmetič, 3. razred OŠ Mirana Jarca Črnomelj (mentorica: Nevenka Jankovič)

16

PREPROSTA URA Ko kazalci doma na ena so, kosilo kmalu bo.

V šoli kazalček na devet stoji, že na odmor se mi mudi.

Mama ob petih kliče me, da domov z vasi zvabi me.

Ura šest je in se večeri. »Lepe sanje, Bela!« mi zaželi.

Izabela Banfi, 2. razred OŠ Metlika (mentorica: Darinka Vrlinič) PREPROSTE REČI Preproste reči kakor jaz in ti.

Preproste stvari, ki poznamo jih vsi.

Preproste besede, hvala, ker tu si, oprosti mi, prosim, objemi me ti.

Preprosto je, morali bi znati vsi, pa se to pogosto ne zgodi. Žan Janjac, 2. razred OŠ Metlika (mentorica: Darinka Vrlinič)

17

LJUBEZEN JE PREPROSTA Ljubezen je pismo ali darilo, tudi objem.

Je preprosto sreča.

Ljubezen so rože, poljubi in čestitke.

Je preprosto veselje.

Ljubezen je zabava, poroka in prstan in pisan šopek.

Vse te preproste reči – kot poljubček, ko ti ga dam, da ti polepšam vsakdan.

Merjem Ljubijankić, 2. razred OŠ Metlika (mentorica: Darinka Vrlinič) PREPROSTO SLADKO Marsikaj na svetu je sladko, ko jem sladkarije, mi je kratko.

V usta si nabašem različne oblike, okrogle in kvadratne, pri tem ni nobene olike.

Saj sladko je preprosto okusno, trdo, rjavo, sladoledno, zato sladokusec bom za vedno.

Preprosto sladko je Twix, sladoled, mafin, puding, torta, šmoren, čokolada, lizika, bonbon, pri vsem tem pa pozabim na bonton.

Vse sama pojem in po grlu mi gre gladko, saj vse našteto je preprosto sladko.

Eva Vukšinič, 2. razred OŠ Metlika (mentorica: Darinka Vrlinič)

18

POROKA Na svatbi so muzikanti igrali skladbi.

Vsi so plesali in se smehljali in tudi jokali. Ženin in nevesta sta odkorakala iz mesta, odpeljala ju je široka cesta.

Eva Bevc, 1. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Polona Zoran Perko) BRAT IN SESTRA Ljubezen ima lepo pesem. Če imaš brata, se lahko skupaj igrata kot dva škrata.

Igrava se z žogo, brcava jo z nogo.

Rada plavava in poležavava.

Julija Drenik, 1. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Polona Zoran Perko) KAJ VSE JE V SRCU Duša, ti, oče, brat, sestra in mama.

In tvoji sorodniki, tvoja najboljša sošolka Ana in banana in sladke skrivnosti.

Tvoj ljubljenček in moči.

Tvoj svet v sanjah.

Svoje moči združi v ljubezen.

Ajda Dular, 3. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Tina Nikolić)

19

SRCE Srce utripa sekundo za sekundo, nikoli se ne ustavi.

Moje srce nobenega utripa ne zapravi.

Pomaga pri vsem, kar se mi lepo zdi, in hiti, kadar se mi mudi.

Pravi pesnik pesni iz srca, vse lepote svetu da.

In ob tem se lepo ima.

Lucija Fink, 3. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Renata Fink Husić) MOJA MIŠKA, TVOJA MUCA Moja majhna, ampak hitra, tvoja večja je pa zvita.

Tvoja skoči, moja steče, v luknjo majhno se zateče.

Tvoja puha in renči, moja sladko se smeji.

Ko pa luknjo zapusti, tvoja plane en, dva tri. Žak Gole, 3. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Renata Fink Husić) DRUŽINA Moje preproste besede so mami, oči, sestra in brat, vse imam rad.

Ko se odprejo vrata, moj brat ven zakoraka.

Greva nahranit krave namesto mame.

Ko pride mama, se rada skupaj igrava.

Rok Kernc, 1. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Polona Zoran Perko)

20

NOVA ZGODBICA Kruh ti dam, ker te rad imam in se s tabo igram.

Tišino rabim za premislek in smejanje, pa tudi igranje.

V tišini slišim bitje srca, nariše se mavrica, ki potuje do fantovega srca.

Rodi se nova zgodbica.

Tina Kramar, 3. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Renata Fink Husić) LEPE BESEDE Včasih so besede lepe, hkrati pa tudi blede.

Včasih so besede sladke kot čokolade.

Lepe besede osrečijo ljudi, da vsak dan se znova smeji.

Grde besede človeku niso preveč všeč, ker so čisto odveč.

Lidija Kranjčič, 2. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Mirjam Gazvoda) ZDRAVJE Sreča je zelenjave polna vreča. Čebula je zrasla kot bula.

Koren je postal rumen.

Veš, kaj?

Zelenjava je zdrava!

Lan Lipoglavšek, 1. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Jasmina Perko) 21

ŠOLA JE PREPROSTA BESEDA Ravnatelj je naš prijatelj, ker nam pomaga in razlaga. Šolar je vesel in bi rad veselo pel.

Učiteljica na tablo piše, on pa veselo prepiše.

Zoja Lipoglavšek, 1. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Polona Zoran Perko) PREPROSTE BESEDE Preproste besede so lahke in dobre besede.

Ko ti jih nekdo izreče, začutiš toplino v srcu.

Te besede so te, ki ti pomenijo vse in te imajo rade.

V tihem objemu jih rečeš v en glas in jih slišiš za las.

Te besede so lahko katere koli v tvojem srcu.

Hana Neža Matkovski, 3. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Tina Nikolić) MLADA SOVICA Prišla je sova, ki je nova.

Rada se igra kot mlada sovica.

Ponoči vzleti in zjutraj sladko spi.

Rada se uči in rada znanje deli. Žan Vid Matkovski, 1. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Polona Zoran Perko) 22

HVALA IN PROSIM Preprosti besedi sta hvala in prosim, tudi sam ju rad naokoli trosim.

Uporabim besedo hvala, ko mi je babica bonbone dala.

Ona je prosim odvrnila in rekla, da naj si jih z Elo razdeliva.

Nato sva bonbone zahtevala še, babica dejala je: »O, to pa ne!« Da s preprostimi besedami doseže se vse in zato naj jih veliko uporabljam le.

Preprostih besed je še veliko, kdor jih uporablja, se pravi, da ima oliko.

Nik Mavec, 3. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Tina Nikolić) MOJ MAČEK Moj maček je vesel in maha z repom, ko vrne se domov s potepa.

Nato brž spet zbeži v travo, saj tam je videl mačko malo. Čez njivo in travnik sta se lovila in v hipu močno zaljubila.

Zvečer sta šla zaljubljenca domov, se spočila in odhitela na nočni lov.

Neja Piko, 3. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Renata Fink Husić)

23

PREPROSTA DRUŽINA Všeč mi je, ko z bratom se igram, všeč mi je, ko z mami se crkljam, všeč mi je, ko me oči žgečka in komaj čakam, da bomo imeli še mačka.

Všeč mi je, ko pri babi skočim v bazen, všeč mi je pri dediju, ko sem ob njem.

Všeč mi je, ko z babi na vrtu vrtnarim, z očkom tudi rada na kavču lenarim.

Tu, z mojo družino je prav preprosto, z njimi rada zabavam se pogosto.

Emiliana Pogačnik Ajdič, 3. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Tina Nikolić) POMLAD Pomlad je cvetoča, zelo čivkajoča, pisanih barv.

Trobentice in zvončki.

Ptički žvrgolijo, letijo in se ženijo. Čebele se prebudijo in rastline oplodijo.

Taka je pomlad, imam jo zelo rad.

Eman Sinanović, 3. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Renata Fink Husić) SOVICA OKA Sovica Oka vsak dan stoka.

Mama je zlata, ima dva brata.

24

Sovica Oka se igra in poje tralala.

In potem pri drevesu uživa v plesu.

Neža Tisovec, 1. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Polona Zoran Perko) PREPROSTE BESEDE Treba je veliko preprostih besed kakor kruh, delo in pomoč.

Pomoč je največ, kar lahko narediš, da prijatelje pridobiš.

Treba je veliko tišine za učenje, branje, pisanje, zato je tišina. Zato.

Eva Andrejčič, 1. razred OŠ Veliki Gaber (mentorica: Justina Zupančič) PREPROSTE BESEDE Srce bije v prsih, da dobroto bi imeli.

Ljubezen, narava, kruh.

To so lepe stvari. Če si kdaj osamljen, kar stisni se k mamici.

To ti bo dalo moč.

Družina mora sodelovati, zato se moramo imeti radi.

Aleks Novak, 1. razred OŠ Veliki Gaber (mentorica: Justina Zupančič)

25

OKUS ŽIVLJENJA Družina je del tvoje, moje ljubezni.

V tebi, meni srce močno utripa, ker igra, narava nam ponuja moč in življenje!

Kruh.

Ta nam ponuja okus našega sveta in življenja!

Da ugriznemo vanj in okusimo pravo življenje in pravi svet.

Da v dušo gre pravi okus.

Eva Praznik, 1. razred OŠ Veliki Gaber (mentorica: Justina Zupančič) DEŽ Dež pada in pada.

Kakor ljubezen in zemlja.

Otroci so nemirni, ker pada dež.

Dež pada, da rastline rastejo, da je v naravi lepo.

Dež pada in pada.

Tijana Umbergar, 1. razred OŠ Veliki Gaber (mentorica: Justina Zupančič) KRIVICA Krivica me boli, saj mami se jezi.

Dobil sem hišni pripor, ker podrl sem ji bor.

Računalnik je zanič, ker uničil sem ga, pridanič.

To krivico bom odpravil, računalnik bom popravil.

Mamico bom potolažil, na vrt bom nov bor posadil.

Filip Zupančič, 2. razred OŠ Veliki Gaber (mentorica: Olga Podpadec) 26

MOJA BESEDA Iščem besedo, ki bo samo moja.

Ve se, da lepša bo kakor tvoja.

Kakor metulj bo vzletela in kakor mama me objela.

Ve se, da lepa je do neba, do nebes in še čez.

Rad jo izgovorim, ker s svojo besedo pogum in prijateljstvo pridobim.

Filip Zupančič, 2. razred OŠ Veliki Gaber (mentorica: Olga Podpadec) PREPROSTE BESEDE Težke besede ne naučiš se takoj, a lahkih besed je milijon.

Mačka, na primer, je lahka beseda, korona je pa težka, seveda.

Dolga beseda je kot zmeda od medveda.

Kratke besede lepe so, a dolge besede nas razjezijo zelo.

Tea Gregorič, 3. razred OŠ Žužemberk, PŠ Dvor (mentorica: Tatjana Hren)

27

PREPROSTE BESEDE Preprosta beseda je kuščar, ki gleda.

Preprosta beseda je smeh, še posebej, če si na tleh.

Smeh je trd oreh, ki razbiti se ne da, iz tvojih ust pa se sliši vesel ha ha ha.

Ko eden se zasmeje, še drugi se začne, nato pa vsi po vrsti se smejejo he he.

Smeh je najboljša stvar, ki razveseli vsakogar. Če se smeješ, res ni greh, rada spravim vas v smeh.

Ela Hren, 3. razred OŠ Žužemberk, PŠ Dvor (mentorica: Tatjana Hren) PREPROSTA BESEDA Preprosta beseda je brat in imam ga rad.

Z njim se igram in nikomur ga ne dam.

Ko igramo nogomet, potem pojemo sladoled.

Prava zmeda nastane iz sladoleda.

Rok Primc, 3. razred OŠ Žužemberk, PŠ Dvor (mentorica: Tatjana Hren)

28

PREPROSTE BESEDE Dom je tam, kjer je družina, tam grde besede ni, da bi se skregali.

Tam sta bratec in sestrica in prepira ni nikoli doma.

Oče in pa mama, to je ljubezen prava.

Bolj dragocen ni zlat grad ali močerad – to je najpreprostejša beseda za nas.

Taja Tomažin, 3. razred OŠ Žužemberk, PŠ Dvor (mentorica: Tatjana Hren) PREPROSTE BESEDE Vsi veseli bi bili, če grozne stvari se dogajale ne bi.

Preprosta beseda nam ni cela zmeda, vsi veseli smo, če imamo jo.

Preprosta beseda igra je, ko z bratcem igrava tigre se.

Preprosto je, ko s sestrično tečeva in se loviva, jeva čips in si šale govoriva.

Neli Zupančič, 3. razred OŠ Žužemberk, PŠ Dvor (mentorica: Tatjana Hren)

29

2. T R I L E T J E

TA (NE)PREPROSTA ČUSTVA Ljubezen je taka bolezen, da ne ostaneš doma.

Ko pa zagledaš jo, dobiš vrtoglavico.

Strah je pravi korenjak, vendar ne pústi mu, da potopi te pregloboko v vodnjak.

Ko je pri tebi na obisku veselje, in če je res močno, se ti odpelje.

Vzrok za razočaranje je včasih tudi varanje.

Ampak ne vedno …

Vseeno je bedno!

Roza Verbovšek, 6. razred OŠ 8 talcev Logatec (mentorica: Špela Voljč) PREPROSTE BESEDE Čeprav so včasih polne zmede, čeprav se to čudno sliši, nikoli jih ne pobriši.

Besed so včasih: sladke, grde, lepe, tečne, ampak so še zmeraj polne zmede.

Moraš jih spraviti v red, pa čeprav je to spet in spet.

Kratke besede, velik pomen: hvala, prosim, oprosti, včasih jih je težko izreči, ampak vest nas ne sme peči.

Včeraj, danes, jutri – te besede uporabi in jih nikoli ne pozabi. Žana Ban, 5. razred OŠ Adama Bohoriča Brestanica (mentorica: Suzana Robek)

32

BESEDE Besede so tihe in glasne, enkrat momljanje, drugič glasno ukazovanje.

So kot reke – dolge in kratke, včasih tudi sladke.

Besede so mišje šepetanje ali srak in vran kričanje.

So žalostne in vesele, suhe, debele, smešne in resne, včasih glasbeno plesne.

Najraje imam prijazne kot objem, nasmeh, poljub – besede, polne obljub.

Karla Grubič, 4. razred OŠ Adama Bohoriča Brestanica (mentorica: Anja Mirt) PREPROSTE BESEDE Nekaj me zanima!

Kaj so preproste besede?

Preproste besede so lepe, imajo velik izbor.

Torej so preproste besede: čokolada, princ, luna, sonce …

Besede ti grejo hitro v uho, čokolada, princ, luna, sonce …

A ljuba nam beseda je seveda PROSIM! Natalija Jankovič, 5. razred OŠ Adama Bohoriča Brestanica (mentorica: Suzana Robek)

33

PREPROSTE BESEDE Preproste besede niso le navadne besede, so najlepše in najenostavnejše besede na svetu.

Preproste besede niso za vsakega iste.

Zame metulj, zate nebo.

Preproste besede so si tako zelo različne, da iz ust dežujejo kakor snežinke.

Morda ne veš, katere so te besede, morda sploh ne veš, da obstajajo, ampak so vsepovsod.

Preproste besede so katere koli si zamisliš.

Nika Kovačič, 5. razred OŠ Adama Bohoriča Brestanica (mentorica: Suzana Robek) ŽIVLJENJE Življenje je veselje in je trpljenje.

Vsak, ki sledi mu, odnehati ne zna.

Dobrota vedno koristi ti, saj zlo vedno izgubi.

Ljubezen moraš najti si, drugače osamljen si.

V tišini, tišini misliš o ljubezni, dobroti, veselju in življenju.

Maria Rosa in Lina Zajc, 4. razred OŠ Adama Bohoriča Brestanica (mentorica: Anja Mirt) ŽIVLJENJE LJUDI Življenje je zelo lepo, če zanj dobro skrbimo.

Potrebujemo dobroto do ljudi, zato utihni. Utihni.

34

Potujemo skozi lepo življenje, sanjamo, se smejemo, in jejmo, vendar pazimo, da ne pozabimo: bodimo dobri, da ne zaidemo s poti.

Ljubezen, dobrota in veselje, to je pravo življenje. Živa Župevc, 4. razred OŠ Adama Bohoriča Brestanica (mentorica: Anja Mirt) LJUBEZEN Na uho mi šepne deklica, da rada me ima.

Zdaj svet mi je obrnila in dala mi želja.

Odšel sem k njej in jo prosil, da roko mi poda.

Malo je premislila, nato pa rekla da.

Zdaj tu je ta ljubezen, ki dolgo je čakala, med nami prebivala.

Jaz še zdaj sem čisto srečen, da rekla mi je da in da mi je obljubila ljubezen iz srca.

Zdaj ta je čas napočil, da pride ta poroka, glej, vsi jima zaželimo da srečna bosta, hej. Špela Klenovšek, 6. razred OŠ Blanca (mentorica: Nina Grabenšek Kadilnik)

35

VSE JE PREPROSTO, ČE ŽELIŠ Preprosto, igram se rad, s to pesmico si krajšam čas.

Preprosto, dobil sem štiri, sekiram se ne, pogum me vodi naprej in to mi pomeni vse.

Preprosto, sem nogometaš, kot kak Kaká navdihujem mlajše, kot desni vezist pripeljem žogo naprej, podam v gol in za mene ni mej!

Preprosto, jaz sem jaz in ti si ti, ostani to, kar si. Življenje je kratko, naj teče ti gladko, zapomni si to, da preprosto pojdi tja, kamor te srce pelja.

Preprosto, sem fant odličnjak, ki ne laže in ne blefira, sem resničen, iskren in nekoč bom nogometni prvak.

Preprosto, nimam veliko prijateljev, so pa preprosti in pravi, a največ na svetu pomeni mi preprosto zmagovati.

Tilen Bele, 4. razred OŠ Bršljin (mentorica: Saša Brudar) PREPROSTO ŽIVLJENJE Ko se zjutraj zbudim, najprej k svojim prijateljem pohitim.

Konj teka po veliki ogradi, pes mu zvesto sledi, v meni pa se vse smeji. Živali so veselje, narava je veselje, srce mi od sreče skaklja, ko konj z mano na hrbtu divja.

36

Mami ponosno žarijo oči, se smeji, ko gleda naše norčije in pasje vragolije. Žan Brčina, 4. razred OŠ Bršljin (mentorica: Maja Sivec) MOJE BESEDE Rad imam besede, preproste, sladkosnede.

Ponedeljke, torke, srede …

Rad jih govorim vsak dan in nikomur jih ne dam.

Prosiš me zaman.

Ena pa beseda slajša je od sladoleda.

Dam namig ti, to ni sreda!

Gašper Dežman, 4. razred OŠ Bršljin (mentorica: Jasmina Blažon) PREPROSTE BESEDE Ena ne, dva pa ja, mogoče ja, mogoče ne, in če ja in če ne.

Preproste besede so vse, ki jih najdeš nekje v sebi, ki pridejo iz ust in ne skozi nos.

To so besede, k' niso »tok« blede, to so preproste besede.

Patrik Gvido Hren, 4. razred OŠ Bršljin (mentorica: Jasmina Blažon)

37

PREPROSTE BESEDE Preproste besede so besede, ki ne potrebujejo dosti krede, da jih na list napišem, morda je še dovolj prostora, da jih tudi narišem.

Preproste besede so tihe, zato ušesa dobro napni, da jih slišal boš, kot se spodobi.

Preproste besede imam rada, čeprav jih ne slišim iznenada.

Za njih ne porabim dosti energije, zato so te preproste besede življenjske baterije.

Pika Hren, 6. razred OŠ Bršljin (mentorica: Tina Mihelič) PREPROSTO Preproste stvari so mama in oče, veselje in smeh, košarka in branje in Nikove iskrice v očeh.

Preprost je lahko vsak kot črni mrak.

Preproste so zvezde in luna, sonce, ki sije, in Nikove vragolije.

Preprosto je, ko zavlada mir, sreča v srcu prekine nemir.

Prijatelje in družino stisnemo v preprost objem.

Kako nepozaben je ta sprejem!

Svit Jambrošić, 4. razred OŠ Bršljin (mentorica: Maja Sivec)

38

PREPROSTE BESEDE Preproste besede so enostavne, kot bi lizal sladoled.

Preprosto je veliko stvari, branje knjig, pranje posode in še kaj drugega.

Preproste besede so, na primer slon, lev, volk, avto …

Pametno je poznati preproste in težke besede, a najlažje ti bo najprej naučiti se preprostih besed.

Mark Kramar, 5. razred OŠ Bršljin (mentorica: Irena Gole) KAJ JE PREPROSTO Preprosto je, ko si vesel, ko želiš, da pesem bi zapel, ko si srečen za majhne stvari, za sonce rumeno, ki na nebu žari.

Preprosto je cvetje spomladi, ko metulj te na sprehod povabi, in morje, ki šumi, ko v vetru valovi.

Preprosto je listje jeseni, ko se igramo s semeni, in zima, ki sneži, na peči igramo se vsi.

Preprosto je lahko vse, le razmišljati preveč se ne sme!

Jemlji življenje lahkotno in veselo, srce tvoje večkrat bo zapelo.

Irma Krištof, 4. razred OŠ Bršljin (mentorica: Saša Brudar)

39

DAN IN NOČ Zlati sonček, kje pa si?

Se sprašujejo oblaki vsi, le kako bi delali, če lačni so vsi.

Pride, pride črni mož, in gleda, kje za boga sonček je, se sprašuje.

Ni ga, a naenkrat nekaj izza oblakov pokuka.

To ni sonce, temveč luna.

In oblaki se razjezijo, svojo jezo izpustijo, potem pa bum in tresk, konec je.

Sonce se prikazalo je in oblake odgnalo je.

Anže Luzar, 5. razred OŠ Bršljin (mentorica: Irena Gole)

JUTRO Dobro jutro, lepi dan.

Kaj si toliko zaspan?

Ura že sedem je, sonce tudi že vstalo je.

Ko greva v šolo, se razveseliva, lep nasmeh na usta dobiva.

40

Jaz sem v šoli, ti pa na nebu, skupaj čepiva v svojem razredu.

Anže Luzar, 5. razred OŠ Bršljin (mentorica: Irena Gole)

PREPROSTE BESEDE Preproste besede so tiste, ki pojejo, nam domišljijo vzbujajo in svet prebujajo.

So pa besede, ki nam tišino uničujejo, kot so vojna, krik, uničenje in ne sožitje, mir ali tišina.

Zato prisluhnimo tišini, razmišljajmo s srcem, za druge, za nas, in bodimo prijazni, ne zamerimo prehitro in bodimo srečni s tem, kar imamo.

Anna Miklič, 6. razred OŠ Bršljin (mentorica: Tina Mihelič)

PREPROSTE BESEDE V življenju ni malo preprostih besed, v dnevu jih rečeš najmanj deset.

Spanje, branje, ležanje, a včasih ti najbolj prija smejanje.

41

Preproste besede uho kdaj presliši in se sprašuje, zakaj nič ne sliši.

Povejmo mu eno, dve ali tri: krava, miš, petelin kriči, kmalu zapomnil si bo vse stvari.

Včasih ne najdeš preproste besede, morda zaradi prevelike zmede.

Ali pa domišljija ne more živeti, kaj pa, če danes pustiš ji leteti?

Julija Redek, 6. razred OŠ Bršljin (mentorica: Tina Mihelič)

LAHKE BESEDE Lahke besede so ata in mama.

To so naše prve besede, z njimi se pogovarjamo in odgovarjamo.

Lahke besede niso težke, so naše prve besede, mama, ata – to so naše besede!

Lahke besede so razumljive, tudi če so lahke besede.

Imajo svojo težo, ki jo vsi z lahkoto prenesejo.

To so te besede, ki imajo smisel.

Lahke besede niso težke, so naše prve besede, mama, ata – to so naše besede!

Jakob Sinur, 5. razred OŠ Bršljin (mentorica: Irena Gole)

42

PREPROSTO ŽIVLJENJE Preprosto je življenje, ko te zjutraj prebudi ptičje žvrgolenje, če slišiš potokov žuborenje in dreves šumenje.

Preprosto je življenje, če imaš dobre prijatelje, veliko domišljije in skromne želje.

Preprosto, življenje je učenje, kdaj trpljenje, kdaj veselje.

Vsak dan se kaj novega naučiš, se novih dogodivščin veseliš.

V življenju naj te spremljajo sreča, ljubezen, modrost, dobrota, pa ne boš sirota.

Iza Simona Udovč, 4. razred OŠ Bršljin (mentorica: Mateja Račič)

ČAS IN PREPROSTOST Čas gre hitro, čas beži …

V njem preproste so stvari. Še včeraj majhna sem bila, danes takšne več me ni, čas se hudomušno mi smeji. Čas se ne ustavi, četudi misel izgine v glavi. Če čas ustavil bi se, deklica mlada se v morje zazre.

43

Preprosto časa ne moreš zavrteti nazaj, ne moreš ga naprej, za njega nikjer ni mej. Četudi si želiš, da bi zopet bil igriv, preprosto, čas je tega kriv, da ostale bodo le besede, preproste in otroško sladkosnede.

Angelika Umek, 4. razred OŠ Bršljin (mentorica: Maja Sivec)

ADIJO, ŽIVJO Adijo, nesreča, ti grozna vreča, polna črnih mačk, ki grejo čez cesto!

Adijo, žalost, ki me muči vsak dan in kriči v moje uho zaman ter se me drži kot uhan. Živjo, sreča, ti božanska vreča, polna rož in detelj s štirimi peresi. Živjo, veselje, izpolnjuj mi želje, vsak dan in vsakič drugo ter vsem naredi uslugo.

Nina Velkavrh, 5. razred OŠ Bršljin (mentorica: Irena Gole)

44

PREPROST DAN Moj vsakdanjik je preprost, že zjutraj vabi me pogled na gozd.

Pomanem svoje si oči, sestrica ob meni še kar spi in spi. Šolska torba čaka me, v njej vse potrebno za šolo je.

Sestrica, moja mala Špela, tudi tebe v vrtcu čaka družba vesela!

V šolo pogumno odhitim, znanja novega nabrati si želim.

Vse je preprosto, če ne razmišljam preveč.

Rečem si: »Zmogla bom, naloga ni mi odveč!« Ko pridem iz šole, sprostim vse svoje zavore. Špela z nasmehom čaka moje »fore«.

Zavrtiva se v objemu, nihče nama nič ne more.

Vse je preprosto, vse je enostavno, zavrti se z nama še ti, problem v hipu stran odleti. Špela želi si, da z njo se še igram, a šele, ko šolske naloge končam.

Pišem, računam, rišem in režem, da sestrici čimprej ustrežem.

Skupaj s prijatelji pohitimo v gozd, igramo se skrivalnice in trden most.

Kako lepo je igrati se v naravi in na koncu dneva poležati v dišeči travi.

Gozd, sestrica, objem, igra in nasmeh.

Preproste te besede mojega življenja, brez njih ne bilo bi mojega veselja.

Neža Vovk, 4. razred OŠ Bršljin (mentorica: Saša Brudar)

45

KORONSKI MOŽ Uršika zala je dobila posojila, da si je v Italijo šla kupit nova oblačila.

Kupila je majice, hlače in pa »gate«, da je nadomestila stare zaplate.

Vmes je skočila na smučišče, kjer je bilo pravo koronsko gojišče.

Oprezala je za lepimi fanti in zagledala moškega v čedni kravati.

Do njega v maski je stopila in ga osladno ogovorila: »Hej, korenjak, si za ples?

Mogoče skočiva še na kavo vmes …« Nekaj časa sta se spogledovala in naposled z maskama na obrazu zaplesala.

Vrtela sta se in vrtela, kot da bi perutnice imela.

Plesala sta in plesala, kot da bi le za to nastala.

Po dolgi uri sta obstala in na obljubljeno kavo se podala.

Uršika v Slovenijo se je vrnila, nevedoč da smrtonosno korono je staknila. Čez nekaj dni kašljati in smrkati je začela, toda umreti ni želela.

Nato pa prepustila se je usodi in za vedno zaspala v temni sobi.

Lin Luzar, 6. razred OŠ Brusnice (mentorica: Darja Šinkovec)

46

ŠOLIN DOPUST V nedeljo šola dolgo spi, nato se končno prebudi in iz postelje odhiti.

V jedilnici jo čaka obilen obrok, hitro ga zmaže kot lačen otrok.

Nato gre v garderobo, se obleče v športna oblačila in ima šport skoraj do kosila.

Sita od hrane si spočije in v knjižnico zavije.

Hitro se že večeri, noč bo tukaj en, dva, tri.

V ponedeljek zvonec se je zbudil, šolarjem bo spet zvonil.

Lin Luzar, 6. razred OŠ Brusnice (mentorica: Darja Šinkovec)

KONEC Konec je lahko vesel, konec je lahko debel, konec ne pozna več črk in tudi nima lepih brkov.

Konec pozna le piko, klicaj ali pa preprost vprašaj.

S tem se knjiga res konča, brez besedice na A. Tinkara Medle, 6. razred OŠ Brusnice (mentorica: Darja Šinkovec)

47

KORONSKI VAL Korona je prav čudna stvar in vsemu svetu res je mar. Šolamo se zdaj od doma, ker na svetu je korona.

Virusi so vsepovsod in zlahka ne gredo od tod.

Bolnišnice se polnijo, virusi pa širijo.

Ko viruse uničimo, življenje spet normalno bo.

V službe, šole odidemo mi, tako že spet zaživimo vsi! Želimo si vsi, da se ta stvar pomiri, ukrepali smo, zdaj samo na konec čakamo.

Tinkara Medle, 6. razred OŠ Brusnice (mentorica: Darja Šinkovec)

PEK To je prav poseben pek, ki vsako jutro gre na tek.

Zelo rad peče in včasih se celo speče.

Vsakemu da svoj kruh, saj skromen je in ni skopuh.

On rad svoje goste ima in kdaj se z njimi posladka.

Tudi če si grd in gluh, vseeno da takoj ti kruh.

Vsakemu nasmehne se, a v petek vse zapre.

Tinkara Medle, 6. razred OŠ Brusnice (mentorica: Darja Šinkovec) 48

GRAVŽEV DAN V ŠAMPONIJI (Poustvarjanje po Andreju Rozmanu Rozi) Urška je bila kraljica tega sveta v deželi z imenom Šamponija.

Odločila se je uveljaviti dan gravžanja.

Vsa razkužila je porabila, mila skrila, čistila pa v papir zavila in jih na podstrešje umaknila.

Tok dneva jo ponesel je v bruhanje in šmrkanje. Čez čas je rekla: »Stop, bacili so povsod!« Na obali je pospravljal povodni mož, ki je izgledal kot mrož.

Urška ga je pohvalila in naveličana gravžanje zapustila.

Povodni mož je skočil z njo v morje in zaplaval v neznano okolje. Živa Nose, 6. razred OŠ Brusnice (mentorica: Darja Šinkovec)

KNJIGOLANDIJA Knjige so si različne – nekatere slabše, nekatere odlične, nekatere živalske in rastlinske, druge človeške in detektivske.

Knjiga je majhna ali velika, je tanka, a nikoli prevelika.

Nosiš jo lahko kamor koli, če hočeš – naokoli.

V knjigi je veliko domišljije, nekateri imajo pa rajši bedarije. Črke so lahko velike ali majhne, lahko pa so debele ali tanke.

49

Knjige so za nekatere odlične, za druge pa sebične.

Druge so dolge in zapeljive, nekatere pa kratke in nagajive.

Lara Peterlin, 6. razred OŠ Brusnice (mentorica: Darja Šinkovec) PREPROSTE BESEDE Take vsakdanje besede so potrebne za vsakdan: kruh, ljubim te, rad te imam, potica, veselje in smeh.

A kar pa ni najlepše, ne vem ali ne smem.

Ker pa tako se po svetu godi, da otroci po svetu so lačni in suhi, nimamo vsi besedne zveze: jaz rad te imam.

Neža Fink, 4. razred OŠ Center (mentorica: Urška Zajc) PREPROSTE BESEDE Preproste besede, preproste misli, preprosto samo poslušaj misli nekoga, preprosti smeh, pa tudi preprosta žalost, samo preprosto daj roko ali sprejmi roko.

Naredi samo nekaj malega dobrega zase.

Za nekoga nariši droben cvet, preprosto verjemi, da je lep in da mu bo lep.

Dovolj je, če si samo preprost.

Preprosto je manj, pa tudi veliko.

Izak Novljan, 4. razred OŠ Center (mentorica: Manca Pezelj Berger) 50

VEDNO ALI NE VREDNO Kruh, enako vreden je kot par muh. Čeprav tega nihče ne bi verjel, muha je bitje in je ubiti ne bi smel.

Ljubezen, čisto nasprotno je, če si jezen.

A kljub temu jo potrebuješ, da jo preboliš in ljubezen skuješ.

Dobrota, zaradi nje je nastala sobota. Če dobroto imaš, jo lahko še komu daš.

Beseda, pravilno jo napiši, da ne nastane zmeda.

Beseda hvala, prosim, živijo nas vedno spravi v dobro voljo.

Larisa Šašek, 4. razred OŠ Center (mentorica: Urška Zajc)

PREPROSTE BESEDE Preproste besede, kot so: Taca–kraca in hrana–vrana, ena in zelena je res lahko izreči.

Ene nas nasmejejo, druge ogrejejo.

Nekatere so žalostne, spet druge pa radostne. Še vseeno pa moraš paziti, da koga tvoja beseda v srcu ne začne peči.

Aditi Železnik, 4. razred OŠ Center (mentorica: Urška Zajc)

51

PREPROSTE BESEDE Preproste besede so kakor sreča, ljubezen, veselje, ki nikakor ne spominjajo na trpljenje.

Preproste besede nas razveselijo in nam dan popestrijo.

Lahko pa preproste besede zabolijo in črno temo prebudijo.

Včasih potrebujemo samo tišino, da v srcu našli bi svoj mirni kraj in preslišali bi ves direndaj.

Lara Arh, 6. razred OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica (mentorica: Marija Helena Logar)

MOJE PREPROSTE BESEDE Že kot majhni smo se besede učili, a nekaterih gotovo ne bomo pozabili.

Na primer, ko starši so nam pesmice peli ali pa ko so nas za nesramne imeli.

Takrat so besede iz njih kar letele, niso se ustavile, potem pa so izpuhtele.

Ne boš pozabil tudi svojih prvih besed, ali pa tistih, ko se ti prvič porušil bo svet.

Ko nekdo ti bo roko podal ali pa se s tabo le nasmejal.

Včasih ostal boš tudi brez besed, ko boš z nekom le s pogledom objet.

Obstajajo različne vrste besed.

Nekatere so težke in jih ni lahko razumet', druge so lepe in jih slišiš rad, a ene bolijo veliko bolj, kot bi te pičil najhujši gad.

Brina Markelj, 6. razred OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica (mentorica: Marija Helena Logar) 52

PREPROSTO Preproste besede, preprosta dejanja, preproste stvari med seboj povezujejo mnogo ljudi.

Preprost nasmeh, stisk roke – to je tisto, kar pomeni več kot denarja velike vsote.

Otroci se objemajo, odrasli si segajo v roké, to so preprosti prikazi, ki vsakogar veselé.

Ljubezen je tista, ki vse skupaj drži, sovraštvo ji le ob strani stoji.

Ti dve besedi nista preprosti, saj ljudi lahko pripravita do norosti.

S preprostim nasmehom polepšajmo dan – morda sebi, morda neki drugi osebi.

Ker smo mladi, je pred nami še celo življenje, zato imejmo se preprosto radi, da ne prevzame nas hitenje.

Anja Režek, 6. razred OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica (mentorica: Marija Helena Logar)

53

PREPROSTE BESEDE ŽIVLJENJA Tisti trenutek vse novo je bilo, ko na svet je prijokalo novo telo.

Vsa póta so bila še odprta in nič me še ni opisovalo kot zdaj: zabavna, razumna, iskrena – to so preproste besede, ki so mi zasnovale življenje.

Tudi družina je najvišja vrednota življenja, ki ti pomaga pri vseh trenutkih prebolenja.

Preprosta beseda je tudi molk, ki ponavadi ljudem v glavi tuli kot volk.

In le ko v tišini z osebo stojimo, se zavemo, kako gre življenje hitro mimo.

Prijatelju lahko vse poveš in z njim kamor koli greš.

Ker mu zaupaš, te strah ne bo in vse zelo gladko bo šlo.

Sreča.

Sreča.

Ta najpreprostejša beseda, ki jo lahko nariše že najmanjša kreda, a doživi jo lahko le najpristnejša oseba.

Alina Svoljšak, 6. razred OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica (mentorica: Marija Helena Logar)

54

LETNI ČAS KOT BESEDA Zima, pomlad, poletje, jesen, vsak letni čas ima pomen, ravno ko se ga privadiš, je pod prag pometen.

Pride pa nov, moj najljubši, ime, res, pove mi prav vse.

Tih in glasen, hiter in počasen, topel in hladen, vse, prav vse mi resnico pove.

Vsak eno skrb mi odvzame, to storijo ravno zame.

Vsak spomin kot dober komad, da v srcu je vedno pomlad.

Vsak letni čas kot beseda, pove mi vse, res ni mi beda.

Misli na to se veselijo in v mojem srcu ljubezen vzdržijo.

Doroteja Halas, 5. razred OŠ Frana Metelka Škocjan (mentorica: Jasmina Povše) SRCE Lahko ga poslušaš, ubogaš nasvet, lahko ga preslišiš, kot da ga ni.

Srce je lahko levjesrčno in močno kot mišičnjak, lahko pa je šiba na vodi in negotov je tvoj korak.

Pravijo, da si moder, če s srcem znaš gledati, če znaš govoriti iz srca in z njim čutiti lepoto sveta.

55

A včasih se zgodi, da bije za nekoga tako močno in toplo, da je srečno kar celo telo. Žana Jelinič, 6. razred OŠ Frana Metelka Škocjan (mentorica: Sandra Omladič)

VESELJE Danes je dan, ko nisi nič zaspan, ko si čisto razigran.

Slišim, ko ptički žvrgolijo, čutim toplo sonce, ki me greje, in vidim rože, ki cvetijo. Če lahko bi, bi ptičke objela, ki tako lepo mi žvrgolijo. Če lahko bi, bi sonce poljubila, ki tako lepo me greje. Če lahko bi, bi rožicam se zahvalila, ki tako lepo cvetijo in me s tem razveselijo. Žana Jelinič, 6. razred OŠ Frana Metelka Škocjan (mentorica: Sandra Omladič)

ABECEDA V abecedi je ogromno črk, ene so male, ene velike, ampak nobena ni brez olike, lahko so okrogle ali ravne, vendar vsaka je svoje oblike.

56

A je avto, ki se vozi po cesti, B je balon, ki kroži nad vsemi mesti.

C je cesta, po kateri se ne vozi sekira, Č je čebela, ki pridno med nabira.

D je drevo, ki senco ti naredi, E je ekran, ki morda le prežene kakšne skrbi.

F je flavta, ki prav lepo igra, G je goba, ki vodo pobira.

H je hiša, ki streho nad glavo ti drži, I je igra, v kateri vsak hiti.

J je jadro, ki v vetru plapola.

K je korona, ki nagaja nam vsak dan, L je ljubezen, v kateri nisi nikoli sam.

M je muha, ki ves čas okoli tvoje glave brenči, N je noga, ki pokonci te drži.

O je okno, skozi gledamo tudi mi, P je pravica, za katero borimo se vsi.

R je roža, ki dehteče cveti.

S je samostojnost, ki jo imaš lahko tudi ti. Š je šola, ki nam znanje daje, T je telefon, ki ti prosti čas zamaje.

U je ura, ki ni moj gospodar, V je veter, ki ti sporočilo prinese v dar.

Z je zima, ki prijazno kima, Ž je želja, da se vse lepo rima.

Zdaj, ko abecedo ponovili smo, lahko na počitnice odpotujemo.

Neja Mlakar, 5. razred OŠ Frana Metelka Škocjan (mentorica: Jasmina Povše)

RIBIČ Lovi v reki, lovi v morju, lovi le ob obzorju.

Ulovi, kar plava, četudi ni riba prava.

57

Pomagal ti bo črv, da se ti bo dvignila obrv.

Veliko ribo boš uzrl in si jo kasneje scvrl.

Anže Rupar, 6. razred OŠ Frana Metelka Škocjan (mentorica: Sandra Omladič)

TRAKTOR Vozi se po cesti, da obišče znani kraj.

Brm, brm, brm se pelje skozi celo naselje.

Kmetič z njim polje je oral, plenk, plenk, plenk je ropotal.

Zatem pšenico je posejal in vetrič jo je majal. Čez drn in strm pelje se on.

Z bip, bip pozdravi, da sliši se zvon.

Anže Rupar, 6. razred OŠ Frana Metelka Škocjan (mentorica: Sandra Omladič)

PREPROSTE BESEDE Na svetu je veliko besed, kot sta ljubezen in dobrota in ti besedi sta nastali, da bi se odkrižali napačnega pota.

Včasih pa, da bi slišali svoj notranji glas, nista potrebna samo ljubezen in dobrota, potrebno pa je tudi malo tišine, bolečine in krivic.

58

Tišine pa ne dobimo samo iz našega duha in kruha, ampak to se zgodi samo, ko jo res potrebujemo zaradi stresa in glavobola. Ko pa rabimo nasvet od svojega duha, nam ga ta z veseljem v roke poda.

Jan Brulc, 5. razred OŠ Frana Metelka Škocjan, PŠ Bučka (mentorica: Urška Zidar) PREPROSTE BESEDE Preprosta beseda pomeni veliko, res veliko.

Lahko te zadane v srce ali te potolaži.

Vedno ti je na voljo, res vedno.

Sploh ne veš, koliko ti pomeni, če nekdo tebi nameni lepo in vljudno besedo.

Poznamo tudi nevljudne besede – te nam niso všeč, res nam niso.

Zato govoriti bi morali vsi lepo in preprosto besedo.

Lina Dobriha, 4. razred OŠ Frana Metelka Škocjan, PŠ Bučka (mentorica: Urška Zidar) PRVE BESEDE Mi si mislimo, da so prve besede dojenčka guga ali gaga – mogoče lulo, ampak nobena od teh ni prava.

Prve besede nikoli ne slišimo, prve besede povemo od znotraj.

Prve besede na SVETU so bile izrečene tudi od znotraj.

Tudi živali prve besede izrečejo od znotraj.

Vseh prvih besed ne slišimo, ker jih izgovarjamo v srcu. Žiga Kumljanc, 4. razred OŠ Frana Metelka Škocjan, PŠ Bučka (mentorica: Urška Zidar) 59

BESEDE SO PREPROSTE Besede so preproste, če z njimi se igraš, pa sebi in še komu nasmeh na usta daš.

Besede so preproste, če jih rad imaš, če z njimi znaš ravnati, obzirno jih predati. »Besede so preproste,« je rekel mali Žan, ker mu vsako jutro polepšajo dan.

Neža Poljanec, 5. razred OŠ Frana Metelka Škocjan, PŠ Bučka (mentorica: Urška Zidar) PREPROSTE BESEDE Kako preprosto je reči prosim in hvala.

Kako preprosto je reči oprosti in žal mi je.

To čisto vedno težko je, vendar strašno lepo je.

Zato se vsi potrudimo, ker vsi napake delamo.

S sošolci se igrate, z vsemi se razumeš, se eden ti zasmeje, močno ga v roko brcneš.

Sošolcu stisneš roko, mu rečeš: »Žal mi je!« Svet takoj je lepši, čeprav ti to težko je.

Neža Poljanec, 5. razred OŠ Frana Metelka Škocjan, PŠ Bučka (mentorica: Urška Zidar) 60

V OBJEMU DRUŽINE V jutro vstanem, nisem sama, moje sestre, oče, mama, tukaj so ob meni vsi, da pri nalogi pomagajo mi.

Naloge res veliko je, še posebej matematike, kjer moram razmišljati zelo, ker mi v glavo gre res težko.

Slovenščina mi bolje gre, saj pesem to končujem že, vsi skupaj v naravo odhitimo, se igramo in veselimo.

Najlepše je v objemu družine, naj ta čas nikoli ne mine, izkoristimo te dobrine in ohranimo najlepše spomine.

Taja Hoenigman, 4. razred OŠ Metlika (mentorica: Valentina Pezdirc)

PREPROSTA PESEM Preproste besede je treba izreči, tudi če se počutiš, kot da si v peči.

Vedno si upaj vse reči in nikoli stran steči.

Zakaj se jim sploh reče preproste besede?

Ali so urejene ali pa tavajo kot ovce brez črede?

To treba bo še raziskati, kar pa ne zna kar vsak!

Preproste besede nam največ povejo, pridejo pa tudi grejo.

Zakaj se jih sploh uporablja?

Ker iz njih se hitro pesem izvablja.

61

In kot so nas vedno preproste rime učili, ljubezen je bolezen in dobrota je sirota.

Tudi če zdijo se nam zapletene, odvozlaj jih, da te ne ujamejo, tako kot so mene.

Nina Kavčič, 6. razred OŠ Metlika (mentorica: Helena Kostelec)

PREPROSTE BESEDE Preproste besede, ki ti polepšajo dan.

Preproste besede, ki ti sežejo v srce.

Preproste, kot so besede HVALA in RAD/-A te imava, ljudem polepšajo vsak dan.

Veliko je lepih preprostih besed, brez katerih pust bi bil svet.

Lepo je lepe besede z ljudmi deliti, še lepše je dobroto vrniti in razlike med ljudmi brisati.

Besede preproste je treba deliti, človek človeku roko mora podati.

Potem nikoli ni sam in vedno zmore zašepetati: »Rad te imam.« Taya Kuzmijak, 4. razred OŠ Metlika (mentorica: Marina Janjac)

PREPROSTE BESEDE Treba je mnogo preprostih besed, kakor: poslušnost, prijaznost, učenje, branje, da ne bi učenci v temi zašli na napačno pot.

Treba je mnogo učenja.

Učenja doma in v šoli.

Da bi sprejeli v glavo te preproste besede.

62

Zato mora biti tišina.

Da bi slišali tihi glas matematike, slovenščine, družbe in glasbe.

Tišine, tišine …

Da bi razumeli glas teh preprostih besed.

Helena Rajakovič, 4. razred OŠ Metlika (mentorica: Emilija Klopčič)

MOJ MAČEK Moj maček je črn, rad hodi okrog, domov pride jest in gre spet okrog.

Rad lovi miši, se z njimi igra, potem gre spat in glasno godrnja.

Gašper Baš, 5. razred OŠ Otočec (mentorica: Melita Turk)

RECEPT ZA SREČO Sreča se skriva v majhnih stvareh.

V dobroti, nasmehu, v veselju.

Ta pesem ti navodila poda, kako za srečo skrbiš, da se ne pokvari in ne zaideš na napačno stran.

Dve uri smeha in odpreš oči ter zavest za vse lepe stvari, ki ti jih prinese dan.

63

Če pa kaj slabega se zgodi, poskusi to odmisliti. Če to ti ne uspe, v tem poskusi najti dobrih stvari še.

Martin Brancelj, 5. razred OŠ Otočec (mentorica: Melita Turk)

DAN Če življenje grozno je, zamisli se in reci ne. Če dan narobe vstane in še sonce ne vzide, ves dan po gobe gre. Če ljudje ne znajo vstati in zvečer ne znajo spati, počakaj in vse popravi.

Lovrenc Kos, 5. razred OŠ Otočec (mentorica: Melita Turk)

BESEDE BREZ MEJA Ko luna zacveti, se vse spremeni.

Revni dobijo jesti, gluhi dobijo piti in slepi zmorejo lesti.

Ob cesti pa še zmeraj leži dobrota.

Ljudje brez srca pa se po cesti vozijo z limuzino in ljudem dajejo žalost in dobroto.

Drugi ljudje pa nimajo občutka za revne.

Mala vila ne zna nič varčevati, dobi vse pod prst, medtem pa revni stradajo na cesti.

Vila ima vse igrače, punčke, oblačila in obutev.

64

Le ona nima nasmeha in prave ljubezni.

Revni nimajo vseh igrač, ampak imajo samo kruh, ljubezen, nasmeh, družino, pijačo in kanček denarja. Šele ko se kaj zgodi, dobijo bogati pamet v roke.

Zamislijo se, kaj imajo – igrače, hrano, pijačo, hišo, sobe, a ljubezni ni.

Pia Novak, 5. razred OŠ Otočec (mentorica: Melita Turk)

PREPROSTE BESEDE Za srečno življenje je pomembno malo stvari, ljubezni, prijateljstva in družinske vezi.

V življenju potrebujemo prijatelje, ki nas varujejo v temi.

Potrebujemo ljubezen in človeka, ki nas varuje pred vsem, kar v svetu na nas preži.

Ne potrebujemo veliko dobrin in velikih trgovin.

Skratka, ne potrebujemo veliko stvari, dokler imamo družino, prijatelje in osebo, ki jo imamo radi.

Taja Vene, 5. razred OŠ Otočec (mentorica: Melita Turk)

65

NOVE BESEDE Le kdo se zdaj sprašuje, zakaj so besede.

Zato, da izražamo čustva, mnenja, občutja, seveda.

Ravno zdaj si nekdo želi ustvariti novo, posebno besedo.

A le zakaj nam bo nova beseda? Že zdaj jih je veliko, a kaj, ko jih bo še več.

Kdo jih bo govoril, kdo se z njimi bo igral na predstavah, v gledališčih in vseh zabaviščih?

Kaj pa promet?

Kdo bo slepim na križpotju nudil pomoč?

Besede so za pomoč pomembne in v življenju zaporedne.

A kaj, ko nihče več ne zmore prav govoriti ter se vseh besed naučiti.

Potrebujemo veliko tišine v nas in okoli vas, da bi slišali kramljanje, pesmi za tekmovanje.

Slišali bi glasove, glasne, tihe, visoke in nizke.

Glasove ptic, mravelj, človeštva iz daljnega besednega kraljestva.

Srčne bolečine, vojske, krivične korenine, kar ni dom in ljubezen ni smisel ne pesem.

Spreminjate svet, žal se ga ne da, naj je še tako barvit, za vas je to pravljica, za nas pa bodočnost, žal resnična.

Sara Brkopec, 5. razred OŠ Stopiče (mentorica: Brigita Prus) 66

PRVE BESEDE Prve besede v življenju so: mama, ata, sestra, brat.

Z njimi pri svoji lepi družini pustiš zelo velik pečat.

Zdaj ko te besede veš, jih lahko tudi drugim poveš.

Potem pa brž k sorodnikom greš, da še za kakšno besedo izveš.

Ko pa te besede znaš, v glavi cele povedi imaš.

Na koncu vsega pa rečeš si, zdaj znam vse povedati!

Nolan Graša, 5. razred OŠ Stopiče (mentorica: Brigita Prus) BESEDE Veliko besed je, a najbolj preproste so vendar najlepše.

Beseda ljubezen, beseda sreča, beseda veselje lepo je zveneča.

Imeti rad sta tudi besedi, ki pa ta planet le sta premalo zasedli.

Tudi mačka je beseda, ki okrog nog mi prostor zaseda.

Besede preproste, besede lepe, nam z jezika gredo zlahka.

Kaj pa, ko počutiš se slabo, kakšne besede takrat na dan privro?

67

Besede so lepe, besede so grde, nekatere preproste, nekatere žaljive.

Nekatere besede so besede zlobe, ki jih ne slišimo radi.

Beseda je travnik, beseda je roža, ko ležim v travi, me po glavi roža boža.

Takrat sem srečna, ko beseda mene lepa iz oči drugega človeka gleda.

Ajda Kastelic, 5. razred OŠ Stopiče (mentorica: Brigita Prus)

GLEDAM FOTOGRAFIJE Ko pogledam fotografijo, vidim očeta, mamo in prijateljico Tijo.

Fotografija je lepa, ker je bila slikana z Bleda.

O, pa poglej to fotografijo, še jaz sem na njej.

Ta slika je stara, ko sem bila še dojenček.

Na tej fotografiji je veliko ljudi, pa še na eni drugi sem jaz in si ti.

Rada imam fotografije, saj takrat mi najbolj srce bije!

Gledam fotografijo, pa vidim mojega psa in mojega najboljšega prijatelja.

68

Pa na tej se spomnim še od prej, kako praznovala sem svoj rojstni dan in kakšna lepa fotografija je bila to, polna rož, izgleda pa kot kakšna enciklopedija!

Na fotografijah so spomini.

Spomini z zabav, spomini rojstev, spomini na prijatelje in znance ter spomini na družino, tudi ko te več ni.

Fotografija je dokaz, da sem hodila tu jaz in da si tu hodil tudi ti.

Ajda Kastelic, 5. razred OŠ Stopiče (mentorica: Brigita Prus)

PREPROSTE BESEDE Preproste besede: Rad te imam!

Enkrat za vselej tebi jih dam!

Preprosta dejanja: Roka v pozdrav, Objem, Smeh, Toplino …

Enkrat za vselej tebi jih dam!

Barve življenja: Encijan »plav«, Sončnico zlato …

Enkrat za vselej tebi jih dam!

Danes sem srečen!

Enkratno, res lepo se imam!

Janko Mežnar, 5. razred OŠ Stopiče (mentorica: Brigita Prus)

69

NARAVA Ko pogledam skozi okno, vidim lepe travnike.

Na zeleni blazini polno cvetlic je rdečih, rumenih, lepo dišečih in pisano cvetočih, da premamijo čebelice, ki sladek med nabirajo.

Vidim tihe potoke in divje reke, majhna gorska jezera, veliko sinje modro morje, obširno ribam domovanje.

Vidim lepa drevesa, velika in mogočna.

V njih se ljubke veverice skrivajo in ptice mi prepevajo.

Klara Šimec, 5. razred OŠ Stopiče (mentorica: Brigita Prus)

PREPROSTE BESEDE Besede so lepe kot nasmešek, lahko so grde kot sovraštvo.

Besede so lahkotne kot ptice na nebu, so tihe in glasne.

Z besedami veliko povemo.

Veliko govorimo.

Besede so preproste kot ravne hoste, so zapletene kot glasne sirene.

Najlepše besede so preproste besede – hvala, prosim, oprosti.

To besede so srca, ki med dobrimi ljudmi so doma.

Ana Jereb, 6. razred OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert (mentorica: Janja Jerovšek)

70

PREPROSTE BESEDE Danes naš svet ni ravno preprost, saj ni človek v tem času več prost.

Vsak bori se za svoje ime, a pri tem pozabimo, česa se ne sme.

Protesti, sovraštvo in jeza – zaman, če nismo enotni glede svojih sanj.

Tu so odgovori – preproste besede, brez ovinkov in brez vsake zmede.

Ljubezen, enotnost, pravica in čas – to so besede, ki očarajo nas.

Karin Košak, 6. razred OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert (mentorica: Janja Jerovšek)

PREPROSTE BESEDE Preproste besede so ljubezen, sreča in življenje.

Ko te sreča najde, je veselje.

Sreča pa je v malih stvareh in velikih ljudeh. Življenje je kot igra, če je v tebi malo tigra.

So tudi dnevi sivi, a drugič mavrično igrivi. Če v tvojem življenju je ljubezen, pogled na svet ni nikoli jezen.

Alex Banič Kerin, 5. razred OŠ Šmarjeta (mentorica: Mojca Slapšak)

71

TIŠINA Iz mojega spomina je tišina kot kakšna sladkarija. Še uprava je rekla, da v velikih količinah ni zdrava.

Včasih se počutim, kot da tišino potrebujem, zato se trudim, da se včasih »vtišujem«.

V našem razredu do tišine redko pride, ker radi se smejimo, kričimo in na glas govorimo.

Učiteljice to veselje in radost rade volje umorijo in le z besedo "TIŠINA!" celo učilnico umirijo.

Manca Hren, 5. razred OŠ Šmarjeta (mentorica: Mojca Slapšak)

TIŠINA Tišina nas obdaja, lahko je vsakdanja.

Včasih je prijetna, včasih pa neprijetna.

Včasih se znajdeš v temi, tam ena žarnica gori.

Ko glas jo prehiti, tišina izgine 1, 2, 3.

Poj si pesmico lepo, tišina izginila bo.

Z vetrom odšla bo v modro nebo.

Zoja Jeglič, 5. razred OŠ Šmarjeta (mentorica: Mojca Slapšak) 72

PREPROSTE BESEDE Preproste besede so tiste, ki so, tudi če v morje potonemo, z nami od globin do neba, vsak človek na svetu jih pozna.

Kaj bi rekli, če ne bi poznali: hvala, prosim, oprosti in hej?

Verjetno vsi bi le stali, stali in s prsti kazali: »Poglej.« Poznamo še eno preprosto besedo, ki je ni treba posebno opisati.

Daje nam srečo in veselje, ko pademo v sladek sen.

Ta beseda je ljubezen.

Klavdija Kovačič, 5. razred OŠ Šmarjeta (mentorica: Mojca Slapšak)

TIŠINA Tišina je obdobje, ko vse tiho je.

Dolina krajev daleč je, a vseeno sliši se.

Ničesar se ne sliši razen tišine.

Ko pogledaš, ne veš, kje si.

Zaradi te tišine se ti že zvrti, ker ne veš, kje si.

Ko vse dlje hodiš, se ti zdi, da hodiš že dolgo.

Dan se izteka, ti pa nisi na koncu poti.

73

Tišina je del življenja, čeprav ne veš, da je. Če ne maraš tišine, ne vem, kaj ti je, ker ko delaš nalogo, je zraven tišina.

Ema Pajk Zagmajster, 5. razred OŠ Šmarjeta (mentorica: Mojca Slapšak)

KAŽIPOT Kažipot nam kaže pot v dobro ali slabo smer.

Z njim odločitve sprejemamo, saj določeno pot izbiramo.

Včasih ne vemo, ali dobro pot izbrali smo.

Nekatere poti otežene so ter jih težje prebodemo.

Obstajajo tudi lažje poti, ki jih ni težko prehoditi.

Obstajajo tudi poti, v katerih trpiš, ter poti, v katerih uživaš.

Mi pa izberemo pot, ki nam gre naprot´.

Luka Perme, 5. razred OŠ Šmarjeta (mentorica: Mojca Slapšak)

MIR Miru na svetu ni dovolj, vojne pa so hujše čedalje bolj. Če ni miru, nastane jeza, iz jeze nastane spor, iz spora nastane vojna, od vojne več ljudi umre, zato pogrebni zvon večkrat sliši se.

Mir dober je za nas, z njim preživimo dober čas.

74

Srečo imaš, če jo imaš, saj z njim dobrega prijatelja imaš.

Ljudje kruti smo vse bolj, zato je čas, da rečemo: »Tega je dovolj.« Luka Perme, 5. razred OŠ Šmarjeta (mentorica: Mojca Slapšak)

TIŠINA Tišina je tista reč, brez katere ne bi nič znali, in to je ta sreča, da je tišina med nami.

Tišino želiš, ko delaš zmazke, pod katere učiteljica vedno napiše lepe opazke.

Pa tudi takrat, ko se učiš za test, čeprav na koncu enko zgrešiš za pest.

Starši želijo si tudi tišine, čeprav težko jo dobijo, še težje naredijo, vedno želijo si te miline.

Učitelji v šoli kričijo tišino, in potem čisto znorijo, ker tišino zakriva temna sivina.

Brez tišine težko bi kaj naredili, a včasih je dobro, da tišine ni, drugače lahko kdo zelo trpi.

Irena Prešeren, 5. razred OŠ Šmarjeta (mentorica: Mojca Slapšak)

75

DELOVANJE SRCA V življenju naj nas vedno vodi srce, potrebno ga je poslušati vsak dan, a za to si moramo vzeti čas in se prepustiti tišini, vsak dan slišati besede, ki nam jih šepeta srce.

Prepustimo se ljubezni, dobroti in tišini.

Ostanimo samozavestni, hodimo po svoji poti z dvignjeno glavo navzgor.

Anja Cesar, 6. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Barbara Goršič)

PREPROSTE BESEDE Preproste besede ne delajo zmede.

Preproste so sanje, kjer pojdeš dalje.

Naučimo se hoditi, potem pa še govoriti.

Potem je šele zmeda, kjer težja je beseda.

Lana Gole, 4. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Zdenka Mežan)

ŠOLSKI URNIK Najbolj priljubljen je ŠPO in povezan tudi s SPO. Note te nauči GUM, ustvarjati pa LUM.

76

Računati znaš pri MAT, hitro prišel je zlobni tat.

Po štirih letih nam ljuba je slovenščina, uf, še kako je težka angleščina.

Lana Gole, 4. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Zdenka Mežan)

TIŠINA Tišina v življenju zelo pomembna je, rad vsak jo ima.

V tišini poslušamo, kar srce nam govori, samo verjeti mu moramo.

Za tišino in lepo življenje ne potrebujemo težkih, dolgih besed, le besede – kruh, ljubezen, dobrota.

Nika Grabnar, 6. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Barbara Goršič)

PREPROSTO ŽIVLJENJE Ko posije sonce in pogreje srce, se družina objame in na sprehod v naravo gre.

Ko okoli tebe je zvečer tišina, se sprostiš, zapreš oči in mirno v svet sanj odhitiš.

Biserka Jarc, 5. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Mojca Žefran)

77

VSE MINE Leto za letom se šola vrti, a pride en sam virus in vse spremeni.

Vsak se ustavi, ostane doma in prek interneta poteka komunikacija.

Vse sprejmeš in se prilagodiš, a odnose s prijatelji težko nadomestiš.

Je igra in smeh, ki le v šoli sta prava zares.

A vse mine, še čas, in tudi virus zapustil bo nas.

Takrat vse veselo in pravo bo spet, tudi igra in smeh.

Gloria Jarc, 4. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Zdenka Mežan)

PREPROSTE BESEDE Usedem se na travo, ogledujem si naravo.

Poslušam žvrgolenje ptic, povoham nekaj cvetic.

Spočijem si oči, okrepim svoje moči.

Uležem se nazaj, saj tukaj je zdaj maj.

Spomnim se nekaj preprostih besed in si jih ponavljam spet in spet.

Mir, veselje, sreča, smeh …

O, kako lep je ta svet!

Ema Kastelic, 5. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Mojca Žefran)

78

LEPE BESEDE Lepa beseda pride na dan, če človek je srečen in zaspan.

Lepa beseda polepša ti dan, da nisi utrujen in preveč zaspan.

Beseda je kot čebela – krhka in nežna, a tudi jezna.

Beseda – rima, samostalnik, prislov in blagoslov.

Beseda je kakor kruh.

Vsak dan ju potrebujemo, brez obeh nam živeti ni, življenje brez besed in kruha zamisliti si ne moremo vsi.

Tadej Kranjčič, 6. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Barbara Goršič)

ČE SLIŠIMO GLAS Če slišimo glas, ki nam preproste besede govori, ne zaidemo v temi. Če ga razpoznamo kot ljubezen, kruh, dobrota – to ni zmota.

A za to je treba biti tiho in imeti močno psiho, da prenašamo krivice in jih sprejmemo kot dobre novice.

Lepo je, ko se vse začne z besedami tišine, a čas še hitreje mine, ko preidejo k dejanjem ljubezni, dobrote.

Rok Lavrič, 6. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Barbara Goršič) 79

PREPROSTE BESEDE Treba je le malo preprostih besed, da opišeš, kakšen je tu nered ali da izveš, če ne veš, kam lahko greš.

Mogoče pa dobiš nekaj, kar si zaželiš.

In če tega ne dobiš, treba le ena beseda je – prosim – iz ustnic naj zleti, če pa je še vedno ni, obupaš lahko tudi ti.

Jure Markelj, 6. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Barbara Goršič)

PREPROSTE BESEDE Na svetu obstaja veliko preprostih besed, kot recimo: mama, očka, družina, tvoja družina ti vedno stoji ob strani in ti pomaga, ko si v stiski.

Na svetu obstaja veliko preprostih besed, kot recimo: črka, beseda, stavek, ko pišeš črke, nastane beseda, ko pišeš besede, nastane stavek.

80

Na svetu obstaja veliko preprostih besed, kot recimo: dom, stavba, šola, dom je topel kraj, kjer živiš, šola je stavba, kjer se vsak dan nekaj novega naučiš.

Gal Matoh, 4. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Zdenka Mežan)

PREPROSTE BESEDE Besede, preproste za govoriti, a težko se jih je naučiti, ker jih ne moreš kar zaužiti. Če se besede naučiš, lahko pesmi spesniš.

Potem lahko govoriš o naravi, stvareh in ljudeh.

Besede so lahko tihe in glasne, preproste in zahtevne, hitre in počasne, sončne in deževne.

Besede so lepe, a tudi grde.

Včasih so slepe, ali pa ti pokažejo pravo pot.

Janž Progar Brinjevec, 6. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Barbara Goršič)

POLI Ni ne labradorec, ne border collie, je nemški špic z imenom Poli.

81

Rada se žoga, teče in sprehaja, to naši princeski najbolj ugaja.

Ime je dobila po salami, zato jo imamo še toliko bolj radi.

Matija Vidmar, 4. razred OŠ Trebnje (mentorica: Tina Šlajkovec)

MNOGO BESED Mnogo ljudi, mnogo besed …

Vsak drugače gleda na stvari.

Srečen si, če si preprost, ne da imaš preveč reči.

Ljubezni in dobrote pa imamo na pretek lahko vsi, saj si moramo pomagati, ko boli.

Tišina je potrebna, da lahko slišiš svoje srce.

Lara Kužnik, 4. razred OŠ Trebnje (mentorica: Tina Šlajkovec)

KAJ RES POTREBUJEMO Ali res potrebujemo televizijo, pa telefon in računalnik?

Meni se ne zdi tako.

Kajti človek potrebuje samo: kruh, vodo, nežnost, prijatelja in ljubezen.

Pa še mačko ali psa, ki te rad ima.

82

Če živali govorile bi, povedale bi same lepe stvari: »Živjo!« »Vesel sem te.« »Rad te imam.« »Igrajva se.« Ljubezen je kot najlepša in najbolj dišeča roža, če ti da jo ljubljena oseba.

Manca Kek, 4. razred OŠ Trebnje (mentorica: Tina Šlajkovec) LJUBEZEN ČLOVEKA Človek je srečen le, če koga ob sebi ima.

Včasih res kdo misli, da denar je pomembnejši.

A ko resnico spozna, življenje odpre mu prava vrata.

Saj človek ne more živeti brez pravega prijatelja.

Zala Višček, 4. razred OŠ Trebnje (mentorica: Tina Šlajkovec) SVETLE BESEDE Ne rabiš veliko.

Rabiš le bližino tistega, ki te rad ima.

Malo kruha, malo vode in še zavetje proti mrazu in dežju.

Zunaj se usedi, zapri oči, poslušaj lastovke, čebele.

Vedno sliši tudi svoje srce …

Lili Ogorevc, 4. razred OŠ Trebnje (mentorica: Tina Šlajkovec) 83

BODI DOBER Dobrota, hrana, ljubezen.

Ne bodi nasilen, bodi nežen.

Ne bodi slab, ne bodi popoln.

Bodi dober in bodi poln.

Naj te vodi tvoje srce.

To je tvoja pot.

Konča se kdove kje – to ve samo tvoje srce.

Pokaži svoja čustva, ne bodi zaprt.

In misli na dobre stvari, na vse, kar se še lahko zgodi.

Pomagaj ljudem, ki pomagajo tebi.

Bodi iskren in ne misli samo ali slabo o sebi.

Tvoje oko naj vidi v prihodnost.

Kako se počutiš, če te nekdo udari?

Težka beseda boli in srce kvari.

Lovro Mavsar, 4. razred OŠ Trebnje (mentorica: Tina Šlajkovec) ŽIVLJENJE V življenju so pomembni le hrana, ljubezen in dobrosrčnost tvoja.

Ne rabiš TV-ja in igric, graščine, le pojdi po poti do lepe doline, kjer od ljubezni kar kipi in hrane dovolj je za vse ljudi.

Zato ceni, kar imaš, in srečen bodi ti.

Eva Štupar, 4. razred OŠ Trebnje (mentorica: Tina Šlajkovec) 84

PREPROSTE BESEDE Preproste besede so različne za različne ljudi.

Na primer za učenca ne vem, ne in zmeda.

Za učitelje svinčnik, tabla in kreda.

Za kuharice žlica, lonec in skleda.

Za mame metla, prah in sesalec.

Za pijanega moža pa vino, žganje in kozarec.

Preprosta beseda za vsakega je različna, zame je na primer ocena odlična.

Oskar Zaletelj, 4. razred OŠ Trebnje (mentorica: Ingrid Kozlovič) JAZ Kdor me pozna, me tudi rad ima.

Sem deklica nagajiva, še bolj pa raztegljiva.

Rada imam prijatelje za igro, veseljačenje.

Skupaj se igramo in zelo veliko znamo.

Bojana Zorec, 6. razred OŠ Veliki Gaber (mentorica: Olga Podpadec) TVOJE SRCE Leta se spreminjajo, a tvoje srce ostaja, se z besedami oplaja. Če žalosten si, nekomu povej to, pa ti lažje bo, saj beseda prava gotovo vedno zmaga.

Bojana Zorec, 6. razred OŠ Veliki Gaber (mentorica: Olga Podpadec)

85

SLADOLED Sladoled je poln besed.

Jogurt, pomaranča, limona – to je prava aroma.

To so sanje, če se zanimaš zanje – kupi sladoled, škatel deset.

Ni boljše stvari, kot so lučke tri.

Kdor jih poskusi, ga prepričajo okusi.

Petra Gorenčič, 5. razred OŠ Žužemberk (mentorica: Blanka Perpar) GLAS Glas je dar, ki nas spremlja ves čas.

Včasih nam dušo boža, drugič naježi se nam koža!

Vsak ima svoj glas.

Uporabljajmo ga za pravico, odganjaj krivico, govori resnico.

Ne obsojaj ljudi, ki niso kot mi.

Imajo svoje mnenje, ker imajo za to dovoljenje.

Ni važno, ali si črn ali bel, za večji posluh do soljudi moraš biti ZREL! Ajda Humek, 5. razred OŠ Žužemberk (mentorica: Blanka Perpar)

86

3. T R I L E T J E

LEPE BESEDE Lepa beseda ne žali, ne zmerja.

Lepa beseda tolaži, pomirja.

Lepe besede želijo priti in grde besede stran odpoditi. Če lepih besed ni, se nič lepega ne zgodi. Če pa so, življenje s cvetjem posujejo.

Naj se grde besede ne vrnejo nazaj.

Lepih besed pa naj bo vedno poln zalogaj.

Naj bo svet z lepimi besedami obdan, da ne bo kdaj grdim predan. Žana Kočevar, 7. razred OŠ Blanca (mentorica: Nina Grabenšek Kadilnik)

CVET ŽIVLJENJA Vsako vrtnico sestavljajo trni, cvet in steblo.

Vsako življenje sestavljajo trpljenje, veselje in upanje.

Ko začne veneti steblo, postopoma veni tudi cvet.

Trni so prisotni zmeraj, sami se odločimo, koliko pozornosti jim posvetimo.

90

Pride tudi dež, ki vrtnico okrepi, a le, če ga vrtnica zdrži.

Bernarda Krošelj, 9. razred OŠ Blanca (mentorica: Nina Grabenšek Kadilnik) MOJA ZVEZDA Vsaka zvezda mora enkrat umret', mogoče danes ali jutri, mogoče pa čez tisoč let.

Mama mi je govorila, poglej, kako je lep ta svet.

Nekoč tudi bo ona odšla, vendar ne bom ostala sama.

Ona se bo spremenila, v sijočo zvezdo sred' neba in name vedno bo pazila, kamor koli bom odšla.

Maruša Martinkovič, 9. razred OŠ Blanca (mentorica: Nina Grabenšek Kadilnik) SVET IZ BESED Preprosti besedi sta srce in ljubezen.

Največkrat pojem teh besed je brezvezen, a včasih se rimata samo na bolezen.

Včasih preprosti besedi sta DA in NE, a pogosto otroci slišim prvo le.

Vedno ko pomislim na preproste besede, se spomnim na lepe otroške poglede, ko se v vrtcu igrajo čajanke in imajo različne druge obrede.

Opažam, da se svet zaradi preprostih besed spreminja, ko slišim otroka, kako grdo preklinja.

91

Preprosti besedi sta hrana in svet, ampak brez obojega ne moremo ne obstajat' ne živet'.

Včasih besede so kot podgana živa, ki se skozi temne predore misli preriva, a na koncu ugotovi, da je bolje, da se ustavi, kot da se zaleti v tvoji glavi.

V besedah se lahko tudi izgubiš, še predno ugotoviš, kako z mislimi prehitro letiš.

Preproste besede se velikokrat končajo na -ed, tako, kot sta to led in med, za kateri nam nikoli ne zmanjka besed.

Tajda Peklar, 7. razred OŠ Blanca (mentorica: Nina Grabenšek Kadilnik) NAJLEPŠE BESEDE Besede pomenijo tisoč stvari, lepih in grdih, tudi takih, da prste v ušesa potisneš si.

Beseda je SONCE, ki ves dan sije ti, tudi ponoči, a za druge ljudi.

Beseda je NASMEH, katerega krivec je tišina ali družina, morda na novo odkrita vrlina.

Beseda je SREČA ali NESREČA, ko ZMAGAŠ ali IZGUBIŠ, a važno je, da VOLJE ne izgubiš.

92

Beseda je ZNANJE, ki ga v ŠOLI dobiš, čeprav tja včasih nerad odhitiš.

Beseda so SANJE, da postaneš pisatelj ali ravnatelj ali samo dober PRIJATELJ. Beseda je LJUBEZEN do žoge, igranja ali mleka, tudi do drugega človeka, za katerega SRCE bije ti vse dni.

Beseda je ZDRAVJE, ki ga ceniti ne znamo, dokler BOLEZNI ne spoznamo.

Beseda je ŽIVLJENJE, ki sestavlja ga milijone LJUDI, milijone REČI, veliko lepih in manj lepih DNI. Včasih kdo misli, da ŽIVETI vredno ni, a se moti, saj je to ena najlepših stvari.

Beseda je SVET, ki okrog se vrti, zato vseh BESED moč prešteti ni.

Pia Paulina Pinoza, 7. razred OŠ Blanca (mentorica: Nina Grabenšek Kadilnik)

93

KAM SO ŠLE Kam so šle te moje besede?

Na Luno ali na Mars?

Petje pojočih ptic, da jih slišim naglas?

Pogrešam te moje preproste besede, a ne vem, kam so odšle.

Iščem jih povsod, vendar slišim jih nikjer.

Same latinske in piflarske besede, nobene zdrave, domače ni nikjer.

Pogrešam starše in pr'jat'l'e, da rekli bi eno, eno preprosto besedo.

Kot so hej, zdravo, sreča, žoga, miza.

In tako pogrešam to. Zelo.

Pia Rožmanec, 8. razred OŠ Blanca (mentorica: Nina Grabenšek Kadilnik) PREPROSTE BESEDE Preproste besede nimajo vejic in pik, imajo pa črke, včasih celo večje kot težke.

94

Preproste besede so mama, ata, dada …

Tiste, ki so nam blizu, čeprav so včasih daleč.

Preproste besede slišimo vsak dan zvečer, zjutraj, v šoli, kamor koli gremo, nas te spremljajo.

Preproste besede nastanejo s petjem ptic, pojočih pevcev, glasne glasbe ali v mislih.

Nikoli nas ne zapuste one, ker moč nam dajo v mislih in govoru.

Včasih pridejo, včasih grejo, a vedno z nami so in vsepovsod se srečamo v sreči, žalosti ali ljubezni.

Nikoli ni prepozno, da pridejo do nas, ker vsaka nam zapoje na glas.

Pia Rožmanec, 8. razred OŠ Blanca (mentorica: Nina Grabenšek Kadilnik) HREPENENJE Hrepeneti, pod zvezdami bedeti, ljubezen ujeti …

95

Le jaz in ti.

V tej noči vse preprosto se zdi.

Hrepeneti, se v daljo zazreti, brez skrbi poleteti …

Le živeti in živeti.

V dvoje vse preprosto se zdi. Žana Žniderič, 9. razred OŠ Blanca (mentorica: Nina Grabenšek Kadilnik) MOJE PREPROSTE BESEDE V življenju pomembne so preproste besede, ne besede blede, ki izvirajo iz bede.

V življenju pomembna je ljubezen, dobrota, da naše življenje ni ena sama samota.

Pa še ena preprosta beseda: družina, od očeta in mame največja dobrina.

Tisti, ki jim življenje ni dobrota, tisti, ki izvirajo iz največje bede, upam, da najdejo prava pota, in najpomembnejše – svoje preproste besede.

Matic Derganc, 8. razred OŠ Bršljin (mentorica: Tina Mihelič) PREPROSTE BESEDE Preprostih besed je veliko, kot na primer čokolada, ki se rima z marmelada, lahko je tudi navada.

96

Nekaj preprostih besed je dolgočasnih, ampak res, res dolgočasnih, samo poglejmo besedo miza, še bolj pusta kot ime Liza.

Veselje, to je tista prava preprosta beseda, ki še ni in nikoli ne bo zarjavela, vedno jo bomo imeli radi, tako stari kot mladi.

Nejc Gabrič, 7. razred OŠ Bršljin (mentorica: Tina Mihelič) PREPROSTE BESEDE Preproste besede so enostavne, a močne.

Vsak ima svoje preproste besede, vsakemu predstavljajo drugačne poglede in vsakemu pomenijo nekaj drugega.

Moje preproste besede so: pogum, zaupanje, moč.

Moč in pogum za premagovanje ovir, zaupanje vase in v druge, saj le skupaj lahko zgradimo lepši svet, svet preprostih, a močnih besed.

Alja Miklič, 8. razred OŠ Bršljin (mentorica: Tina Mihelič)

PREPROSTE BESEDE Tudi sam imam nekaj srečnih, preprostih besed, ki v meni globoko živijo.

Ko je siv in temen dan, takrat se v meni zbudijo.

97

To so kruh, mama, prijatelj, zeleni gozd in šumeči potoček, ki z žalostjo pridejo na plan in jo nato preženejo stran.

To so besede kot dom in ognja toplota in lonec juhe, ki brbota, in mama jo meša in se otroku smehlja.

Ko jih premišljuješ, se pomiriš in potem spet lažje živiš.

Domen Zagorc Gorjanc, 7. razred OŠ Bršljin (mentorica: Tina Mihelič) HREPENENJE PO NJEJ Zrak spokojen v okoliški lepoti kljub vsem sencam maja utaplja se v samoti.

Luna sijoča kraljuje, mene ne moti, ko razmišljam o nje srce parajoči lepoti. Škrlatni že listi nežno šumijo, čeprav že zapadel prvi je sneg, prilastil si tiho je vsako domačijo, uklonil si sleherni breg.

Sneg hladen in hladno je njeno srce, a listi še vedno šumijo, kot zadnje mi upanje trepetaje živijo v tej tihi noči, a ona ne ve.

Luka Brdar, 9. razred OŠ Drska (mentorica: Irena Šega)

98

SPOMINI Zamišljeno gledam v dneve pretekle …

Zakaj bi lagal, da mi solze niso pritekle, ko sebe sem znova spoznal.

Ali sem to res jaz?

Se vprašam, ko gledam stare slike, ne spomnim se njegovega srca in niti ene njegove misli.

Slišim le glas, ki nenehno sprašuje: Ali sem to jaz?

Sem isti?

Spomin mi je vse vzel.

Ne vem več razlogov za svoja dejanja.

Zakaj sem to storil? Ne bi smel.

Zdaj odveč so ta moreča vprašanja.

A ko bledo gledam v tvoje oči, ko vidim svet, kot si ga videl ti, vidim, kako neizkušen sem bil (in sem še vedno), upam, da bova na tem svetu oba našla nekaj, kar je vredno.

Zaupam vate, stari prijatelj, verjamem, da dobre si imel razloge.

Zdaj pa grem nazaj v življenje hrepeneče, najti smisel in točiti solze, solze sreče.

Luka Brdar, 9. razred OŠ Drska (mentorica: Irena Šega)

99

NOČ Na bregu sloni soj lepe luči in reka se v noč pozibava.

Obraz mi je znan, v daljavi droban, le v jutranji zori zaspava. Živa Kregulj, 9. razred OŠ Drska (mentorica: Irena Šega) NOČNI ŠEPET Tema, zunaj trda tema nad zemljo se vleče, le mesec z nežnim sojem svet prijetno obleče.

Slišim ga, nežen šepet, neslišen glas k srcu mojem potiho se prikrade, v sanjah navihano se prikazuje, a vendar moja ljubezen mu ne zadostuje.

Rečem mu, vrni se, in hkrati, nočem te.

Dovolj bolečine si prizadejal, pojdi proč, daleč, daleč stran. Živa Kregulj, 9. razred OŠ Drska (mentorica: Irena Šega)

100

BESEDE PRETEKLOSTI Izrekel si besede, ki v srcu pustile so sledi. Četudi najbolj mile, niso te zadnje noči.

Ko s tabo sem, v srcu zadoni, odbije se in poleti, neskončni mir v meni zažari.

Ne verjamem na besedo več tebi, ki prevaral si obljubo večno, nežnosti.

Nisem ti povedala, da ljubim te, čeprav vedela sem, da izgubljam se.

Zdaj vsega konec je, ker vem, da ljubiš mene ne. Če prej iskrena bi bila, besede bi popravila, kar dolžna sem bila storiti davno že tega.

Kaja Retelj, 8. razred OŠ Drska (mentorica: Karmen Sepaher) MISLI POD ZVEZDAMI Zjutraj mirno spimo, zvečer v temno noč bedimo.

Vsak dan isti je, kot govore ti pesmi vse.

Sprašujem se, zakaj živimo, vztrajamo in hrepenimo?

Včasih preživimo, občasno pa znorimo.

Razlagamo si pojme, obstoj in stare norme.

Razlaga vedno je bila, napisana na dva papirja.

Vse življenje iščemo stvari, ki usojene so ti.

Vse manj ljudi čutiti zna, k človeku stopiti, se pogovoriti. Čutimo praznino, v srcih kruto bolečino.

Kdo začuti veter, petje ptic in zven sinic?

101

Včasih vprašam se, če z namenom smo prišli na svet, ki v mreže je razpet.

Smo z razlogom živeli in trpeli, ljubili in ranili ter se v trenutku zaljubili?

Včasih pogledam v nebo in rečem si: »Tisoč zvezd nad nami ždi, bomo to postali mi?« Kaja Retelj, 8. razred OŠ Drska (mentorica: Karmen Sepaher) REKA SKRIVNOSTI Kdaj pa kdaj zazrem se v nebo, zdi se prazno, vendar ni.

Je reka skrivnosti, ki moč se ji upreti ni.

Vsako minuto bližje smo ji, z vsakim vdihom, vsakim utripom.

Je nežno, a bežno.

Vzame ti vse, vrne pa ne.

Gleda te s sinjimi očmi, polnimi radosti.

Zajema drevesa, jim kaže pot v nebesa.

Tam vse se konča, pot do groba skoplje iz srca.

Gledam ga, čudno se zdi, da ne vidim obrazov ljudi.

Kaja Retelj, 8. razred OŠ Drska (mentorica: Karmen Sepaher)

102

DVANAJST DNI OBŽALOVANJA Sonce svetló z dvanajstim je dnem, žarek vzelo še zadnjim lučem, jezno žaluje, ker z daljnim je dnem slepo nudilo priložnost ljudem.

Toplih je ducat ostalo še dni, Sonce poslednja je luč, ki svetli.

Stalne so muke, ki z nami živé, stalne so rane, ki večno skelé, človek sprašuje, a nikdar ne zvé, čemú je mogoče živeti smejé.

Níkdar po smrti trpljenja več ni, huje upornikom rana skeli.

Stvarnost je igra, ki vsak jo igra, zmaga jo prišlec v mestu neba, bebec je tisti, ki igro preda, tepec je tisti, ki stvarnost prizna.

Stvarnost je škatla, ki nima reči, življenje prevara, ker večnega ni.

Sonce žaluje in gleda zemljó, duše smejoče v večnost gredó, Zemlji pustijo zločinsko telo, Zemlji pustijo temačno nebó.

Hiba živečim je smrtnost ljudi, a mrtev je tisti, ki večno bedi.

Vse se umirja in h koncu hiti, Sonce umira in jutra več ni.

Jakob Testen, 9. razred OŠ Drska (mentorica: Irena Šega) NOČ NA TRGU Težki zvonijo na trgu zvonovi, težke so noge in čevlji na njih.

Stavbe strme in kriče po obnovi.

Kje je Angelca, da nesem ji stih?

103

Temna vsaka zdaj ulica spava, spava, ko delam korak in korak.

Smeje se meni luna sanjava, pot zakriva črni mi mrak.

Angelca, povej svoji straži, da iščem te, hodim in tečem.

Prosim, vsaj zdaj se pokaži, imam zdaj besede, da tebi jih rečem.

Ne najdem, ko tečem brez glave in repa, vsaka nocoj je ulica slepa.

Jakob Testen, 9. razred OŠ Drska (mentorica: Irena Šega) 2020 Leto 2020 ni navadno, to je leto KORONE. Vzela veliko je življenj, ta zastrupljena krona.

Zastrupila nam je svobodo, igro v šolskih klopeh in s prijatelji.

Bil je zapor in sami smo bili, ostal je strah, ki med nami še tli.

Vračamo se na staro, a nikoli več na brezbrižno pot.

Korona nas spremlja vsakič in vsepovsod.

Le naj, mogoče najde dober zakaj!

Zemlja je tista, ki imela je premor.

Začela celiti je svoje srce, ki ključ do našega obstoja je.

Jakob Jerman, 7. razred OŠ Frana Metelka Škocjan (mentorica: Tanja Luštek) 104

ATLETIKA Šport za dušo, šport za telo.

Kdo je kraljica vseh športov?

Atletika je to.

Skok v daljino, skok v višino.

Tek na dolge, tek na kratke proge.

Vsaka panoga ima svoje naloge.

Teci teci, hitro teci, vrzi vrzi, močno vrzi, skoči skoči, daleč skoči.

Da prvak boš naš bodoči!

Jakob Jerman, 7. razred OŠ Frana Metelka Škocjan (mentorica: Tanja Luštek) ŠOLA Šola zame, šola zate, šola za vse. Šola danes, šola jutri, šola včeraj.

Včasih muka, včasih veselje, včasih trpljenje.

Učimo se vsak dan, živimo življenje novih spoznanj.

Kristjan Kovačič, 7. razred OŠ Frana Metelka Škocjan (mentorica: Tanja Luštek)

105

TREBA JE Treba je mnogo učenja in znanja, da prideš domov poln smejanja.

A brez znanja ni branja in brez branja ni znanja, a brez branja in brez znanja se težko sanja.

Kristjan Kovačič, 7. razred OŠ Frana Metelka Škocjan (mentorica: Tanja Luštek) PESEM Zlata vredna časa in branja je naša pesem.

Pesem ni le bel list papirja, je vsebina, polna veselja, smeha in sreče.

So tudi žalosti, a to nas ne zmoti, saj brati in učiti pesmi je veselje nas in vas.

V pesmi so besede, zabavne, preproste, so ljubezenske in zlobne.

Vse to najdemo v pesmi, v naši mali sreči.

Nuša Pungerčar, 9. razred OŠ Frana Metelka Škocjan (mentorica: Sandra Omladič)

106

STVARI Na svetu je veliko stvari, ki rabijo pesem in srčno kri.

Kot košek dišečih jagod, borovnic.

Ali gnezdo, polno nežnih ptic.

Na svetu so lepe oči, ki me gledajo v srce.

Tereza Zupet, 8. razred OŠ Frana Metelka Škocjan (mentorica: Sandra Omladič) TI SI TI Kam gre danes ta svet?

Gor, dol, levo, desno po zemljevidu, a ne glede na vse ustavi se zmeraj tam, kjer smo doma.

Nobena vojna, noben sovražnik ne pride do tvojega srca, če veš, kje zmeraj najdeš ljubezen in podporo.

Družina je ta, ki te vedno drži nad gladino.

Seveda pa te nihče ne pozna bolje kot sam sebe, zato zmeraj poslušaj svoje srce in šele nato druge opazke.

Ne boj se stopiti iz cone ugodja, narediti korak naprej.

Ne boj se slediti svojim sanjam, čeprav nekaterim morda ne bodo po godu.

Glej pa le, da s svojimi sanjami ne uničiš sanj drugim.

Ne pozabi: kar deliš, to dobiš.

To edine so besede, ki zapomniti si moraš jih. Žana Golob, 8. razred OŠ Šentjernej (mentorica: Kaja Cvelbar)

107

HVALEŽNOST Beseda, ena sama naj prevlada, hvaležnost svetu naj zavlada.

To ena lepa je vrlina, da ne prevzame nas sivina, od tam poti nazaj žal ni. Če sivina nas objame, če brezizrazen naš obraz postane, takrat izgubimo svoj pravi jaz.

Podamo se na pota greha, kjer na koncu čaka nas keha.

Nasmehni se soncu, išči čarobnost v cvetu in svobodnem letu ptic.

Reci mami hvala in objemi očeta.

Bodimo hvaležni za najlepše stvari.

Recimo hvala preprostim besedam.

Kruh, poljub, mama, sonce, trava.

Hvala.

Urška Jaklič, 8. razred OŠ Šentjernej (mentorica: Kaja Cvelbar) ŽIVLJENJE MOJE Že vse življenje zamišljamo si, kaj je prav in kaj narobe.

Polno besed, polno pravil, a kje smo mi.

Usta me žgejo od besed.

Nasilje, protesti, virus, stres.

Dovolj! Čas je, da obnovimo besedišče.

Naj se slišijo naši kriki.

Vsi mladi na gradbišče, da zgradimo novo besedišče.

108

Družina – res je fina, to prihodnost naša je.

Gnezdo toplote, lepote. Šola – pravzaprav ljubiteljica našega srca ni, a vseeno neprecenljiva je.

Z njo razpiramo krila in letimo.

Ljubezen – oh, ta naša ljubezen, je ena najpomembnejših stvari, ki vihra naša najstniška leta.

Zaradi nje veliko pretrpimo, a se tudi kaj novega naučimo.

Zdravje – brez njega bi propadli kar zdajle.

Hrana – pomembna je dobrina, omogoča nam, da lahko živimo in se življenja veselimo.

Zavpijmo s polnimi pljuči besede prihodnosti.

Družina, šola, ljubezen, zdravje, hrana.

Tija Pavlin, 8. razred OŠ Šentjernej (mentorica: Kaja Cvelbar) PREPROSTE BESEDE Katere besede se zdijo preproste?

Najprej pomisliš na take, ki jih napišeš brez vsake napake.

Ne! To preproste besede niso.

Preprostih besed ni težko uporabiti, nanje ne smeš nikoli pozabiti.

Preproste besede so največkrat – hvala, prosim, dober dan …

Poznati jih mora vsak, drugače zgleda kot kakšen nevzgojen bedak.

Preproste besede se zdijo enostavne, včasih so zelo zabavne, lahko pa so težavne.

Zarja Berk, 8. razred OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert (mentorica: Janja Jerovšek)

109

PREPROSTE BESEDE Preproste besede so tiste, ki prve pridejo iz otrokovih ust.

Mama, tata – zvenijo toplo, nežno.

To so najlepše besede!

Minejo zima, pomlad, poletje ... leto, dve leti, pet, dvajset let ...

Mine čas preprostih besed.

Prišle pa so zakomplicirane besede.

Prilastkov odvisnik, koordinatni sistem, izometrična projekcija, zemljepisna širina, kovalentna vez, evstahijeva cev ...

Kam so šle preproste besede?

Nobene ni več. Odšle so ...

Nikdar več ne rečem: mama.

Nikdar več ne rečem: tata.

Svet mi je vzel najlepše besede.

Konec je vsega ...

Preproste besede se nikdar ne vrnejo.

Ko jih enkrat izgubiš, brez njih ostaneš vse življenje – do smrti.

Slavko Hysz, 8. razred OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert (mentorica: Janja Jerovšek) PREPROSTE BESEDE Dom. Svoboda.

Mir. Preproste besede, z velikim pomenom.

110

Družina.

Ljubezen.

Hrana.

Voda.

Samoumevne besede, a brez njih ne moremo živeti, nuditi ljubezen, ki jo človek najbolj potrebuje, ko po morju žalosti pluje.

Prijazen nasmeh.

Beseda hvala.

Topel pozdrav.

Resnično nam pomeni to največ, a se tega ne zavedamo več.

Zarja Iva Kirm, 8. razred OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert (mentorica: Janja Jerovšek) KAJ SO PREPROSTE BESEDE Svoboda – se zdi čisto samoumevna.

Smo res svobodni, kot mislimo, da smo?

Vsak dan potujem, v mislih iščem najbolj vsakdanje besede.

Sreča, veselje, žalost …

So to preproste besede? Življenje presenečenj polno je.

Ni preprosto. Daleč od tega.

A vseeno se včasih tako zdi, čeprav neprestano tepe ljudi.

Bolezen, smrt, trpljenje.

So to besede preprostosti?

Za seboj vlečejo breme, človeka pahnejo v brezno brezizhodnosti. Čeprav enostavne, domače in vsakdanje, so najbolj preproste besede najgloblje, polne življenjskih resnic in modrosti, človeku luč v temi in bistvo svetosti.

Ema Erna Weber, 8. razred OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert (mentorica: Janja Jerovšek)

111

PREPROSTO DO ZMAGE Po mesecih treninga in mučnih urah je čas, da pokaževa, kar znava.

Tam stojim z njim ob strani.

Sem si zapomnila progo?

Vem, kam ga moram voditi?

Strah požene po žilah, ko ura začne teči. Čez prvo, drugo in tretjo oviro čas kar leti.

Konec je.

V dvorani nastane tišina, ko sodniki dajejo ocene.

Saj ni pomembno, vsaj končala sva, preprosto. Živa Bobnar, 7. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Simona Laknar Strahinić) PREPROSTO IME Tvoje ime, preprosto, tiho, sladko, opišem ga z besedami: mehko, ljubko, strastno.

Ko zazveni, v meni se sreča zbudi, mogoče tudi kanček jeze, ker nihče ne razume, koliko pomeniš mi.

Ponos v meni tli, ko spoznam, da si to, kar si, ker vem, da tudi tebe kdaj boli.

Bolečina, strah in pogum se mi porajajo, ko zaupaš mi, kaj vse že prebrodil si, po vsem pa ti ostaja razum, tisto, kar mnogi izgubijo.

112

Zaupanje, moč, pozitiva, iskrenost, ljubezen, to je le drobec preprostih besed, tistih z neskončnega seznama, tistih, ki opišejo, kaj si in kaj boš.

Vedi, da ti bom vedno stala ob strani, preprosto hvaležna prav zate in tvoje preprosto ime.

Zala Hrastar, 8. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Simona Laknar Strahinić) PREPROSTE BESEDE Nekatere besede so preproste, da razume jih prav vsak.

Ni potrebno, da so težke in da prekriva jih še mrak.

Lahko so lepe in prijazne, čustvene in vesele, nikoli pa naj ne bodo zlobne, sebične ali krivične.

Vedno jih bo nekdo vesel in si bo zaradi njih še kaj zapel.

Zato preproste besede uporabljajmo vsi in naj to nas razveseli.

Rok Jankelj, 7. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Simona Laknar Strahinić) PREPROSTE BESEDE Zame preproste besede so vse, razen seveda anakonda, kjer iz logopedovih ust slišim le, kakor da zaropotala bi pokvarjena honda.

A tudi pokvarjena honda popravi se, tako kot zlomljeno človeško srce, lahko je težko, lahko pa to žalost in bedo spremeniš z eno samo preprosto besedo, ki dan polepša ti, da nasmeh na tvojih ustih zopet zažari.

Tevž Kupljenik, 8. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Simona Laknar Strahinić) 113

PREPROSTE STVARI Preproste stvari so, kadar ptice letijo in ljudje govorijo.

Kadar pianist po tipkah igra, kadar nogometaš za žogo hiti, kadar ura teče, kadar čas počasi leti.

To so preproste stvari.

Nina Rajšelj, 7. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Simona Laknar Strahinić) PREPROSTE BESEDE Preproste besede je težko najti, včasih je to lahko že lep si, mogoče samo oprosti.

Preproste besede vsakomur pomenijo drugo.

Nekaterim je že dovolj rad te imam.

Včasih pa sploh ni potrebno ničesar reči, ampak zadostuje že objem ali pogled, nasmeh, mogoče poljub.

Lana Slak, 8. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Simona Laknar Strahinić) VSE NA PREPROST NAČIN V prostem času se zunaj s prijatelji igraš – na čisto preprost način.

In ko nekdo ti je všeč, preprosto do njega ali nje stopiš in rečeš: »Živijo. Kako si kaj?« in ga ali jo na sok povabiš.

Kadar si v šoli, že prvo uro razmišljaš, kako boš preživel čas doma in kako boš izkoristil svoj prosti čas na preprost način.

Leja Srovin, 7. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Simona Laknar Strahinić) 114

PREPROSTO Preprostost je sreča.

Kadar srečen si, se ti srce stopi.

Preprostost je ljubezen.

Kadar zaljubljen si, se ti v glavi zvrti.

V otroštvu preprostost je, kadar ljubezen in sreča zadeneta te.

A preprosto razmišljati ni, kaj v tej pesmi bi napisal ti. Žan Udovč, 7. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Simona Laknar Strahinić) NISI SAMA Kapljica pada z neba, na drevesu se ustavi, po listu v reko zdrsi, sama ostane, se izgubi.

Sprašuje se, kaj je slabega storila, da se ji slabo godi.

Nakar sonce posije, se ji nasmeji: NISI SAMA. POGLEJ MAVRICO. Mavrico, ki jo vidijo tudi drugi.

Igrive barve se zlivajo v srca ljudi.

Na svetu je veliko ljubezni.

Klara Kajič, 8. razred OŠ Trebnje (mentorica: Mojca Bahun)

115

PRIJATELJ Pogovor s prijatelji pomaga mi, da lažje čez ovire poletim, se pa še vedno bojim.

Brez prijateljev ni kril, ni v jati solza, ni smeha, ni sonca toplega.

V glavi mi samo ena stvar roji, me samo zase želi imeti, mi ne pusti živeti, me v svoji kletki želi imeti.

Nasmeh, pogovor, hočem živeti svobodno, iz kletke ven, da me sliši nekdo.

Klara Kajič, 8. razred OŠ Trebnje (mentorica: Mojca Bahun) PREPROSTE BESEDE Preproste besede so lahko iskreno ledene ali pa toplo medene.

Kakor se sam odločiš. Človek ne ve, katere bi raje izbral in katero bi igro z nekom odigral.

Z njimi lahko nekoga osrečiš in skrito upanje zbezaš na plan, da s tem polepšaš nekomu ves dan.

Kaj sploh so preproste besede?

So res vsevedne?

Ali so le prazne kot strah?

Odgovor se skriva v tebi ─ nekje v popolni temi.

Brina Kramer, 7. razred OŠ Trebnje (mentor: Smiljan Pristavnik) 116

PREPROSTE BESEDE Preproste in lepe besede so misli, misli preproste, lepote navzete, v dobroto odete, zavisti odvzete.

Toplino, ljubezen, spomine preprosta beseda obuja, v težkih trenutkih pomoč ti ponuja.

Beseda preprosta polepša mi dan, zahvala, pohvala, pozdrav, vsakemu, ki bom ga poznal.

Preproste besede lahko so zaveze, zaveze za zveze, ko beseda besedo veze.

Beseda v globino srca zazrta kot nebesna modrina odprta.

Dan Križman, 8. razred OŠ Trebnje (mentorica: Mojca Bahun) PREPROSTE BESEDE 1 Preproste besede so čudesa neba, ki se jih preprosto ne proda.

Cvetje zeleno, sonce rumeno, češnje rdeče, srce polno sreče.

Nasmeh je zdravilo, ki ima največjo silo, morje kristalno čisto, nič več ni isto.

Smeti smo odvrgli, mati naravo zavrgli, strupene pline spustili, močvirja zalili.

117

Živali pobili, jih izselili.

Ni več snega in to krivda je naša.

Kje zalomilo se je?

Kaj naselilo srce?

Preproste besede so šle, namesto njih dobiček kuje se.

Ko preproste besede kot cvetje zeleno, sonce rumeno, češnje rdeče nekoč povrnejo se, spet nasmeh bo zdravilo, ki bo s svojo silo naravo oživilo, srečo v srce povrnilo.

Ema Pogorevc, 8. razred OŠ Trebnje (mentorica: Mojca Bahun) BESEDE ŽIVLJENJA V svetu je veliko lepih besed.

Besed, ki ljubijo.

Besed, ki se smejejo.

Besed, ki navdihujejo.

Besed, ki upajo.

Ljubezen je vse okoli nas.

Je veter v zraku in metež v oblaku.

Je cvet ob vodnjaku in med v čebelnjaku.

Je sonce v maju in luna v mlaju.

Je mir po svetu in ogenj v kresu.

Smeh je naše vodilo.

Smeh je zdravilo in hkrati vabilo.

Smeh je veselje ob plesu in ogenj v očesu.

Smeh je življenje in hkrati veselje.

118

Navdih je utrinek, ki te prešine v trenutku, ko volja te mine.

Navdih je iskra v glavi, ki ti v temi posveti.

Navdih je vodilo sonetov in pesem oktetov.

Navdih je pisalo in muza poetov.

Upanje je lučka v obupanem svetu in vedno tli in nikoli ne zgori.

Otroku je igrača v sobi in sreča v tegobi.

Bolnemu je nitka v življenju in moč ob trpljenju.

Svetu je moč ob krizi, ljudem pa luč ob mizi.

Miha Vovk, 8. razred OŠ Trebnje (mentorica: Mojca Bahun) PREPROSTE BESEDE Preproste besede so krhke kot krede ...

Hvala in prosim ne znamo izgovoriti, saj je težko oliko dobiti.

Besede so kot ljudje, ki jih včasih spremlja tudi gorje.

Besede so grde in lepe, včasih pa tudi slepe. Če preprostih besed ne bomo izgovarjali, bomo za izumrtje njih sami odgovarjali.

Po družabnih omrežjih bodo krožile kratice, preproste besede pa odletele kot ptice.

Preproste besede se bodo počasi izgubile, medtem ko se tuje besede bodo rodile.

Glorija Zaletelj, 7. razred OŠ Trebnje (mentor: Smiljan Pristavnik) IGRIVE BESEDE Besede so lahko zelo igrive … Če čebela če ne bi imela, bi bila bela.

V imenu Barbara se skrivata bar in barbar, v pikapolonici pika in v zraku rak …

119

Naša slovenščina ima veliko besed, lepih, preprostih, igrivih besed, da lahko ustvarijo red ali pa iz njih nastane nered.

Maša Cesar, 7. razred OŠ Veliki Gaber (mentorica: Olga Podpadec) DEDEK Ni potrebno veliko, čisto malo je dovolj …

Potrebujemo ljubezen in zdravje.

A srce žal ne bije večno, nekega dne se ustavi za vedno.

Besede utihnejo, a ne izginejo.

Ljubezen nikoli ne ugasne. Če je ljubezen prava, je tudi večna.

Meta Grden, 8. razred OŠ Veliki Gaber (mentorica: Olga Podpadec) GOZD Del te prečudovite narave.

Dom številnih živali, prostor, kamor lahko pobegnejo in so varne.

Bodimo skrbni z naravo.

Drevesa nam dajejo kisik, ki ga nujno potrebujemo.

Vračajmo naravi dobro, kot nam ona daje že vrsto let.

Meta Grden, 8. razred OŠ Veliki Gaber (mentorica: Olga Podpadec)

120

SLOVENŠČINA Tako lepo je slišati besedo v domačem jeziku, toplo in prijetno.

Svojega jezika ne cenimo dovolj, nekateri pa so se zanj trudili in borili.

Zakaj rajši prevzemamo tuje besede?

Slovenščina je lep jezik, vredno ga je spoštovati. Če spoštujemo svoj jezik, imamo radi tudi svojo domovino.

Meta Grden, 8. razred OŠ Veliki Gaber (mentorica: Olga Podpadec) ČRKE V BESEDE Moramo poznati naše slovenske besede, saj se ne družijo skupaj kot volčje črede.

Nikoli ne rjovijo, samo večkrat čudno stojijo.

Besede narazen ali skupaj pomenijo drugače, saj vejica v povedi sama tudi ne skače.

Pika pa vedno stoji na koncu, saj ne pade tako nizko kot sol v loncu. Šumniki v abecedi so naša last za tujce pa so zahtevni kot ocvirkova mast.

Skloni, zaimki in odvisniki pa skupaj sodijo k slavistiki.

Neža Jarm, 9. razred OŠ Veliki Gaber (mentorica: Olga Podpadec)

121

SPOZNAJ ŽIVLJENJE Naše pesmi, vaše sanje spreobrnile se bodo v spoznanje.

Tukaj živimo, se učimo in se z življenjem borimo.

Sanje ali ne. Živi življenje, tako, kot je.

Neža Jarm, 9. razred OŠ Veliki Gaber (mentorica: Olga Podpadec) KRUH Sedim v jedilnici.

S prijatelji.

V topli šolski jedilnici.

Za malico bo kruh, pa nekaj sira, sadež zraven.

Je brezdomec.

Sam. Na mrzli klopci v parku.

Jedel bo kruh, star in suh.

Pojedla bom svoj obrok in šla v učilnico geografije spoznavat svet.

Zanima me svet, ki ga še nisem izkusila.

Brezdomec gre počivat pod drevo.

In sanja o kruhu, kot ga še ni okusil.

Zala Zupančič, 7. razred OŠ Veliki Gaber (mentorica: Olga Podpadec)

122

NI BESED Potujem po svetu.

Nekje vidim veliko hišo.

Z bazenom.

Vidim otroke, ki se igrajo.

Veliko igrač, denar in še kosilo imajo.

Potujem …

Pridem do Afrike.

Majhna hiša sredi ničesar.

Kosila ne bo!

Otroci bosi tekajo.

Igrajo se z lutkami iz slame.

Mama poskuša dobiti hrano.

Očeta ni doma. Dela.

Lakota.

Ni besed.

Zala Zupančič, 7. razred OŠ Veliki Gaber (mentorica: Olga Podpadec) RIMA IN STIH Oči hoče rimo: če v pesmi rime ni, se ta vleče tja v tri dni.

Knjiga polna je besed.

To seveda moj je svet.

Preberem besedo kruh.

Postanem lačna. Lačna.

Opazujem mravlje.

Sodelujejo med seboj …

Zdaj čakam še navdih, da napišem stih.

Zala Zupančič, 7. razred OŠ Veliki Gaber (mentorica: Olga Podpadec)

123

TIŠINE …

Mnogo je tišine med štirimi stenami, v karanteni …

Tišine.

Le malo besed, kot na primer zdravje, maska, razkužilo … nas pred boleznijo bi lahko rešilo.

Tu so še druge besede – kakor prijatelji, ljubezen, smeh …

A dokler ne gremo ven spet, bolj malo jih bo slišal svet.

Enkrat, ko korona mine, spet zbrale bodo se družine, takrat še nekaj drugih bo besed kakor: druženje, zabava, klepet.

In besede. Besede …

Zala Zupančič, 7. razred OŠ Veliki Gaber (mentorica: Olga Podpadec)

124

SODELUJOČI UČENCI IN UČENKE OŠ 8 talcev Logatec 2. triletje: Roza Verbovšek OŠ Adama Bohoriča Brestanica 2. triletje: Žana Ban Karla Grubič Natalija Jankovič Nika Kovačič Maria Rosa Lina Zajc Živa Župevc OŠ Blanca 2. triletje: Špela Klenovšek 3. triletje: Žana Kočevar Bernarda Krošelj Maruša Martinkovič Tajda Peklar Pia Paulina Pinoza Pia Rožmanec Žana Žniderič OŠ Bršljin 2. triletje: Tilen Bele Žan Brčina Gašper Dežman Patrik Gvido Hren Pika Hren Svit Jambrošić Mark Kramar Irma Krištof Anže Luzar Anna Miklič Julija Redek Jakob Sinur Iza Simona Udovč Angelika Umek Nina Velkavrh Neža Vovk 126

3. triletje: Matic Derganc Nejc Gabrič Alja Miklič Domen Zagorc Gorjanc OŠ Brusnice 2. triletje: Lin Luzar Tinkara Medle Živa Nose Lara Peterlin OŠ Center: 2. triletje: Neža Fink Izak Novljan Larisa Šašek Aditi Železnik OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica: 2. triletje: Lara Arh Brina Markelj Anja Režek Alina Svoljšak OŠ Drska 3. triletje: Luka Brdar Živa Kregulj Kaja Retelj Jakob Testen OŠ Frana Metelka Škocjan 2. triletje: Doroteja Halas Žana Jelinič Neja Mlakar Anže Rupar

3. triletje: Jakob Jerman Kristjan Kovačič Nuša Pungerčar Tereza Zupet

OŠ Šentjernej 3. triada: Žana Golob Urška Jaklič Tija Pavlin

OŠ Frana Metelka Škocjan, PŠ Bučka 2. triletje: Jan Brulc Lina Dobriha Žiga Kumljanc Neža Poljanec

OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert 2. triletje: Ana Jereb Karin Košak

OŠ Metlika 1. triletje: Izabela Banfi Žan Janjac Merjem Ljubijankić Eva Vukšinič 2. triletje: Taja Hoenigman Nina Kavčič Taya Kuzmijak Helena Rajakovič OŠ Mirana Jarca Črnomelj 1. triletje: Ajda Bremec Gregor Kmetič OŠ Otočec 2. triletje: Gašper Baš Martin Brancelj Lovrenc Kos Pia Novak Ajda Plankar Taja Vene OŠ Stopiče 2. triletje: Sara Brkopec Nolan Graša Ajda Kastelic Janko Mežnar Klara Šimec

3. triletje: Zarja Berk Slavko Hysz Zarja Iva Kirm Ema Erna Weber OŠ Šmarjeta 2. triletje: Alex Banič Kerin Manca Hren Zoja Jeglič Klavdija Kovačič Ema Pajk Zagmajster Luka Perme Irena Prešeren OŠ Toneta Pavčka 1. triletje: Eva Bevc Julija Drenik Ajda Dular Lucija Fink Žak Gole Rok Kernc Tina Kramar Lidija Kranjčič Lan Lipoglavšek Zoja Lipoglavšek Hana Neža Matkovski Žan Vid Matkovski Nik Mavec Neja Piko Emiliana Pogačnik Ajdič Andraž Rovšek Eman Sinanović Neža Tisovec

127

2. triletje: Anja Cesar Lana Gole Nika Grabnar Biserka Jarc Gloria Jarc Ema Kastelic Tadej Kranjčič Rok Lavrič Jure Markelj Gal Matoh Janž Progar Brinjevec 3. triletje: Živa Bobnar Zala Hrastar Rok Jankelj Tevž Kupljenik Nina Rajšelj Lana Slak Leja Srovin Žan Udovč OŠ Trebnje 1. triletje: Ada Simončič 2. triletje: Matija Vidmar Lara Kužnik Manca Kek Zala Višček Lili Ogorevc Lovro Mavsar Eva Štupar Oskar Zaletelj 3. triletje: Klara Kajič Brina Kramer Dan Križman Ema Pogorevc Miha Vovk Glorija Zaletelj

128

OŠ Veliki Gaber 1. triletje: Eva Andrejčič Aleks Novak Eva Praznik Tijana Umbergar Filip Zupančič 2. triletje: Bojana Zorec 3. triletje: Maša Cesar Meta Grden Neža Jarm Zala Zupančič OŠ Žužemberk 2. triletje: Petra Gorenčič Ajda Humek OŠ Žužemberk, PŠ Dvor 1. triletje: Tea Gregorič Ela Hren Rok Primc Taja Tomažin Neli Zupančič

SODELUJOČI MENTORJI IN MENTORICE OŠ 8 talcev Logatec Špela Voljč

OŠ Mirana Jarca Črnomelj Nevenka Jankovič

OŠ Adama Bohoriča Brestanica Anja Mirt Suzana Robek

OŠ Otočec Melita Turk

OŠ Blanca Nina Grabenšek Kadilnik OŠ Bršljin Jasmina Blažon Saša Brudar Irena Gole Tina Mihelič Mateja Račič Maja Sivec OŠ Brusnice Darja Šinkovec OŠ Center Manca Pezelj Berger Urška Zajc OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica Marija Helena Logar OŠ Drska Karmen Sepaher Irena Šega OŠ Frana Metelka Škocjan Tanja Luštek Sandra Omladič Jasmina Povše OŠ Frana Metelka Škocjan, PŠ Bučka Urška Zidar OŠ Metlika Marina Janjac Emilija Klopčič Helena Kostelec Valentina Pezdirc Darinka Vrlinič

OŠ Stopiče Brigita Prus OŠ Šentjernej Kaja Cvelbar OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert Janja Jerovšek OŠ Šmarjeta Mojca Slapšak OŠ Toneta Pavčka Renata Fink Husić Mirjam Gazvoda Barbara Goršič Simona Laknar Strahinić Zdenka Mežan Tina Nikolić Jasmina Perko Polona Zoran Perko Mojca Žefran OŠ Trebnje Mojca Bahun Ingrid Kozlovič Smiljan Pristavnik Tina Šlajkovec Stanka Zaletelj OŠ Veliki Gaber Olga Podpadec Justina Zupančič OŠ Žužemberk Blanka Perpar OŠ Žužemberk, PŠ Dvor Tatjana Hren 129

Treba je mnogo preprostih besed kakor: kruh, ljubezen, dobrota, da ne bi slepi v temí na križpotjih zašli s pravega pota.

Treba je mnogo tišine, zunaj in znotraj nas, da bi slišali glas, tihi, plahi, pojemajoči glas golobov, mravelj, ljudi, src in njih bolečine sredi krivic in vojská, sredi vsega tegá, kar ni kruh, ljubezen in ne dobrota.

Tišine. Tišine. Srca samo naj merijo čas, kažejo pota.

Tone Pavček