Publikacija

30 let OSNOVNE ŠOLE LITIJA

Non scholae, sed vitae discimus. Ne za šolo, za življenje se učimo.

Publikacija ob 30-letnici samostojnega delovanja Osnovne šole Litija

CIP - Kataložni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

373.3(497.4Litija)(082)

OSNOVNA šola Litija

30 let Osnovne šole Litija : publikacija ob 30-letnici samostojnega delovanja Osnovne šole Litija / [uredniški odbor

Vanja Arhnaver, Nevenka Mandelj, Petra Pavlica ; izbor likovnih del Petra Prosen ; fotografije arhiv Osnovne šole Litija, Tanja Teraž Železnik, Prijatelj&Prijatelj]. - Litija : Osnovna šola, 2024

ISBN 978-961-95054-1-0 COBISS.SI-ID 192948995

30 let

Non scholae, sed vitae discimus. Ne za šolo, za življenje se učimo.

Publikacija ob 30-letnici samostojnega delovanja Osnovne šole Litija

Uredniški odbor: Vanja Arhnaver, Nevenka Mandelj, Petra Pavlica

Lektura: Vanja Arhnaver

Oblikovano v okviru izdelave diplomskega dela Grafično oblikovanje in izdelava publikacije ob 30. obletnici samostojnega delovanja OŠ Litija,

Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta

Oblikovanje: Gala Pregel

Mentorstvo: prof. dr. Klementina Možina, asist. dr. Barbara Blaznik

Fotografije: Arhiv Osnovne šole Litija, Tanja Teraž Železnik, Prijatelj & Prijatelj d. o. o

Izbor likovnih del: Petra Prosen

Računalniška podpora: Vid Kromar

Izdajatelj: Osnovna šola Litija

Koordinator za tisk: Sašo Jovanovič

Tisk: Grafex

Naklada: 800

Litija, maj 2024

NAGOVOR RAVNATELJA

NAGOVOR ŽUPANA

POGLED NAZAJ

PROJEKTI – OKNO V ŠIRŠI IN ŠIRNI SVET

VISOKO … VIŠJE … OŠ LITIJA

PISMA TREH

PISMO UČENCEM

PISMO STARŠEM

PISMO UČITELJEM

ISKRICE UČENCEV

SPOMINI STARŠEV, KRAJANOV

Nagovor ravnatelja

prostor ne le za vzgojo in izobraževanje otrok v svojem domačem okolju, pač pa tudi za različne dogodke, ki združujejo ter povezujejo prebivalce v lokalnih skupnostih.

V sklopu Osnovne šole Litija deluje tudi enota vrtca, in sicer Polhek na Polšniku.

Ponašamo se z usmerjenostjo v dodatno strokovno delo z učenci, v projektno delo, ki je usmerjeno v povezovanje vzgojno-izobraževalnega dela v širšo družbo tako na nacionalni kot mednarodni ravni. Ocenjujemo, da odpiranje šole navzven, deljenje in pridobivanje znanja ter veščin znotraj sorodnih institucij doma in v Evropski uniji bogati tako strokovne delavce kot učence, zato vztrajamo na tej poti, na kateri je Osnovna šola Litija prepoznana kot uspešna, njeni projekti pa visoko kakovostni.

Šolsko leto 1993/94 je prvo polno šolsko leto Osnovne šole Litija. Do takrat so učenci v Litiji obiskovali Osnovno šolo Dušan Kveder Tomaž Litija, pouk pa se je izvajal tako v prostorih današnje Osnovne šole Gradec kot tudi v prostorih »stare šole,« ki jih danes prenovljene uporabljata Mestni muzej Litija in Izobraževalni center Geoss. Osnovna šola Litija je bila ustanovljena s šolskim okolišem na desnem bregu reke Save in podružnicama na Savi ter Polšniku in z enoto za izobraževanje otrok s posebnimi potrebami.

Začetki so bili povezani z različnimi prostorskimi zadregami, od šolskega leta 2014/15 naprej pa pouk na matični šoli poteka v prostorih novozgrajene šole. Prostorski pogoji so zgledni, še posebej v delu, ki je na voljo izobraževanju otrok s posebnimi potrebami. V tem delu Osnovna šola Litija s svojimi kapacitetami zadovoljuje potrebe širše okolice, torej tudi sosednjih občin. Prav tako ponosni smo na prenovljeni stavbi podružničnih šol, ki sta srce svojih krajev, pomemben

Osnovna šola Litija nosi nazive KULTURNA ŠOLA, ZDRAVA

ŠOLA, eTwinning ŠOLA. Več kot desetletje je vpeta v številne dejavnosti in projekte na lokalni, državni ter mednarodni ravni. Vsako leto je šola s svojimi predstavniki vključena v več različnih mednarodnih eTwinning projektov, mednarodnih projektov strateških partnerstev Erasmus+, kot so Help the Earth, Sharing the World: disability and displacement, Reading for Life, OpenEYE (Open Education for Young Europeans through History, Art and Cultural Learning), HeartHealling Earth Art, OTTA (Online teaching advancement), ELaDiNa (Early Language Development in Nature) in drugi.

Že v letu 2014 je bila s strani Centra Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS) šolski knjižničarki podeljena prva nacionalna nagrada zlati kabel kot priznanje za kakovostno opravljeno delo na področju mednarodnih sodelovalnih projektov na

daljavo. Leta 2016 si je zlati kabel ravno tako pridobila individualna nagrajenka, učiteljica Osnovne šole Litija, tretjega pa si je šola prislužila kot naj šolski tim. Tudi v letu 2017 smo na področju mednarodnega sodelovanja v okviru Erasmus+ in eTwinning prejeli dve nacionalni priznanji: jabolko kakovosti in zlati kabel. V šolskem letu 2021/22 nam je CMEPIUS podelil Erasmus akreditacijo za obdobje 2021–2027, na podlagi katere lažje pridobimo sredstva za mobilnost učencev in učiteljev, za sledenje na delovnem mestu ter izobraževanja učiteljev v tujini. CMEPIUS in Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje pa sta Osnovni šoli Litija, knjižničarskemu krožku ter knjižničarki za srčnost, pogum in neomajno voljo, ki jih zmagovalni projekti zahtevajo, podelila priznanje zlati kabel tako za leto 2021 kot za leto 2022. Delo na projektih ostaja konstantno kvalitetno, o čemer pričajo tudi nagrade, ki jih Osnovna šola Litija prejema pravzaprav vsako leto.

Poleg odprtosti in usmerjenosti v širše družbeno okolje dajemo v Osnovni šoli Litija velik poudarek tudi individualnemu pristopu k potrebam učencev in učiteljev. Značilnost dela na naši šoli so tako tudi skupine za samopomoč ter druge skupine: skupina Face, najstniška skupina, skupina staršev, intervizijska skupina učiteljev ...

Lani smo obeležili že 20. obletnico delovanja teh skupin.

Vsekakor pa se v okviru vzgojno-izobraževalnega dela posvečamo predvsem napredku učencev, tako tistih, ki za doseganje uspehov potrebujejo več spodbude, kot tudi učencev, ki želijo in zmorejo več. Osnovna šola Litija je sledeč viziji postala središče športa, kulture in dobrega znanja, kar kažejo odlični športni rezultati različnih šolskih športnih ekip, izjemne šolske kulturne prireditve, nastopi šolskih gledaliških

skupin, nastopi vokalne skupine učenk ter vokalne skupine učiteljev, učiteljskega pevskega zbora in še bi lahko našteval.

Dobro delo učiteljev mentorjev in učencev ter široka paleta interesnih dejavnosti pa prinašata tudi odlične rezultate na tekmovanjih iz znanja, saj naši učenci vsako leto prejmejo številna srebrna in zlata priznanja za vrhunske dosežke na različnih predmetnih področjih.

Menim, da je pot, ki smo jo začrtali, prava, zato ji bomo sledili tudi v prihodnje. Spremljali in uvajali bomo nove načine poučevanja, nove metodologije, uvajali novejšo pedagoško doktrino z upoštevanjem sprememb v družbenem okolju ter tehnološkega napredka. Prepričan sem, da bomo to dosegli z dobrimi in motiviranimi sodelavci, s sodelovalnimi starši ter lokalno skupnostjo, ki ima posluh za področje vzgoje in izobraževanja. Vse to imamo, zato ne dvomim v uspešno delovanje Osnovne šole Litija tudi v naslednjih 30 letih.

Peter Strle, ravnatelj Osnovne šole Litija

Nagovor župana

Na podlagi občinskega Odloka o ustanovitvi javnih zavodov na področju vzgoje in izobraževanja je 1. januarja 1993 pričela delovati Osnovna šola Litija, ki je nastala iz nekdanje skupne Osnovne šole Dušan Kveder Tomaž Litija.

Novoustanovljeni zavod je tako nadaljeval tradicijo vzgoje in izobraževanja v prostorih bivše sodnije z vsemi prizidki, na podružničnih šolah Sava, Konjšica, Polšnik ter na Podružnici s prilagojenim programom. Širok spekter delovanja in hkrati ustrezen obseg števila oddelkov zagotovo omogočata optimalno delo javnega zavoda. V tem obdobju se je sezidala nova podružnična šola na Savi pri Litiji, nadomestna šola na Polšniku, ki je dobila še enoto vrtca Polhek, žal pa so se v tem času zaprla vrata podružnice na Konjšici. Matični del šole v Litiji se je vseskozi soočal s težavnimi pogoji delovanja, saj je bil velik del prostorov neustrezen, predvsem pa nefunkcionalen. Ko se je zdravju škodljiva vlaga začela iz kletnih prostorov grozeče širiti tudi drugam, je bilo potrebno sprejeti odločitev – ali izvesti celovito rekonstrukcijo šole ali zgraditi novo nadomestno. Na srečo je prevladal pogum in po uspešno izvedenem arhitekturnem natečaju je bila izbrana rešitev arhitekturnega biroja Ravnikar Potokar. To je bila zahtevna in hkrati ambiciozna odločitev, ki je omogočila, da je Litija v letu 2014 dobila eno izmed najlepših osnovnih šol v Sloveniji, vključno s Podružnico s prilagojenim programom.

Že pred novo pridobitvijo je Osnovna šola Litija dosegala izjemne uspehe tako na področju znanja kot tudi pri športu, kulturi in ostalih dejavnostih. Novi prostori so omogočili, da so se ti dosežki samo še nadgradili.

Vse zgoraj našteto dokazuje, da celotni kolektiv Osnovne šole Litija ustvarja pozitivno in povezovalno energijo v trikotniku učenec – učitelj – starši, ki je tudi v nujni siner -giji z lokalnim okoljem.

Ob vstopu v četrto desetletje najprej izrekam iskreno zahvalo vodstvu šole s celotnim učiteljskim zborom, vsem učencem in staršem za Vaš prispevek pri rasti ter razvoju javnega zavoda. Zahvaljujem se vam za izjemno strpnost in potrpežljivost pri gradnji nadomestne osnovne šole v Litiji ter tvoren prispevek pri razvoju naše lokalne skupnosti. Nepogrešljivi ste še zlasti na dogodkih v posameznih krajevnih središčih in tudi mestu Litija.

Javnemu zavodu Osnovna šola Litija želim, da nadaljuje svoje delo v naslednjih desetletjih s prav tako pozitivno energijo, predvsem pa želim, da ohrani skrb za kakovost in spoštovanje dostojanstva prav vsake občanke ter občana naše lokalne skupnosti.

Vaš župan Franci Rokavec

Pogled nazaj

Pogled Osnovne šole Litija sega v šolsko leto 1993/94, s katerim se začne v Šolsko kroniko Osnovne šole Litija po kronološkem zaporedju zapisovati dogodke, ki so pomembni za delo šole. Dogajanje na šoli do leta 2013/14 povzema publikacija z naslovom Na poti v novo šolo.

V tem poglavju pa navajamo zgolj nekaj utrinkov iz šolske kronike za zadnjih deset let.

2014/15

Prvega septembra, na prvi šolski dan, so se učenci in učitelji prvič odpravili v novo šolsko zgradbo – svetlo, prostorno in sodobno. Zjutraj sta učence pričakala ravnatelj Peter Strle in župan Franci Rokavec, kasneje pa so jih obiskali še novinarji RTV Slovenija.

10. oktobra je potekala slovesna otvoritev novih prostorov Osnovne šole Litija. Slavnostni govornik je bil Boris Župančič, vodja sektorja za osnovno šolstvo. Skupaj z ravnateljem in županom so prerezali slavnostni trak. Po končanem kulturnem programu so si lahko vsi navzoči ogledali nove šolske prostore. V ta namen je izšla tudi publikacija Na poti v novo šolo, v kateri najdemo kronološki pregled bistvenih dogodkov od ustanovitve samostojnega zavoda do izgradnje nove šole 2013.

Z vstopom v novo šolo smo začeli uporabljati računalniški program e-Asistent.

Pedagoški delavci na Podružnici s prilagojenim programom so izdali priročnik Voščim ti, ki ponuja zanimive ideje za ustvarjanje, devetošolka matične šole pa je izdala pesniško zbirko Sredi ničesar, ki jo je ilustrirala učenka šestega razreda.

V okviru mladinskega literarnega festivala Bralnice pod slamnikom nas je obiskala nemška pisateljica Carolin Philipps.

Na začetku šolskega leta je bila otvoritev športnega igrišča ob šoli.

2015/16

V okviru projekta Erasmus+ so se tri učenke in dve učiteljici odpravile na prvo mednarodno izmenjavo v Espoo (Finska), kasneje pa so tri učenke in učitelja obiskali še Las Palmas (Gran Canaria, Španija).

Ob 50-letnici dela z otroki s posebnimi potrebami je meseca marca potekala osrednja prireditev z naslovom Podružnica ima talent.

Vokalna skupina učiteljev Triad je izdala zgoščenko V sožitju.

Učiteljski pevski zbor je praznoval 20-letnico delovanja. Pod taktirko Igorja Beuermanna so dekleta prepevala na svojem 110. nastopu.

Šolo je obiskal duhovit, iskriv in zabaven avstralski pisatelj Morris Gleitzman.

V okviru Erasmus+ so bili učenci in učitelji na gostovanjih na Poljskem in v Grčiji, enkrat pa so gostili učence ter

učitelje iz šestih evropskih držav. Prijatelji iz tujine so bili navdušeni nad celotno šolo, gostoljubnostjo, predanostjo in timskim delom.

Novembra so se sedmošolci v okviru projekta Rastem s knjigo srečali s sokrajanom – motoristom, avanturistom in popotnikom Miranom Juvančičem.

Junija je potekal plesno-pevsko-gledališki večer, na katerem so se predstavili plesalci, pevci in igralci naše šole. Skupaj je sodelovalo 70 učencev matične šole ter Podružnice s prilagojenim programom, večer pa so popestrili tudi plesalci Plesno športnega društva NLP.

Na Litijskem teku so učenci in učitelji že tretjič zapored osvojili prvo mesto, zato so prejeli veliki prehodni pokal v trajno last.

Učenci so se udeležili javne tribune Protestiram – ergo sem za spremembe, ki je potekala na Osnovni šoli Gradec. Njihovo razmišljanje o šolskem sistemu, ekologiji, družbi ter investicijah so poslušali starši, ravnatelji treh osnovnih šol, nekdanji ravnatelj Jože Grošelj, direktor Zavoda Republike Slovenije za šolstvo in litijski župan. Oblikovali so idejo o medsebojnem povezovanju šol znotraj občine.

V novembru je potekal prednovoletni bazar, na katerega so učenci povabili svoje starše, dedke, babice, brate, sestre in ostale občane. Zanje so pripravili čudovite izdelke za novoletna darila, ročno izdelane voščilnice, bogat srečelov, palačinke ter zavetišče za plišaste živali. Razveselili so se vsakega obiskovalca in prostovoljnih prispevkov, s katerimi so obogatili šolski sklad.

Gledališka skupina Neuradno zasačeni se je z muzikalom Županova tamala marca predstavila na Območnem združenju gledaliških skupin, aprila pa še na Otroškem festivalu gledaliških sanj.

V okviru Erasmus+ so učenci in učitelji gostovali v Bolgariji ter Latviji, v aprilu pa izvedli projektni teden na Osnovni šoli Litija z vsemi sodelujočimi partnerji.

Meseca maja je na šoli pod vodstvom kulinarika Matije

Pozderca potekala kuharska delavnica. Kuharice in vodje šolske prehrane naše šole, Vrtca Litija ter Osnovne šole Gabrovka-Dole so se učili priprave novih jedi s poudarkom na zdravem načinu življenja. Nekaj jedi so kasneje vključili tudi na šolski jedilnik.

Šolo so obiskali trije ustvarjalci: Gabrijel Vrhovec (ilustrator in oblikovalec številnih učbenikov ter knjig), pisatelj Slavko Pregl, ki nam je zaupal pohvalo, da ga tako niso sprejeli še na nobeni šoli, in Jan Poglajen, ki se je kot bivši učenec Osnovne šole Litija sedanjim učencem predstavil s svojo pesniško zbirko.

Tjaša

Obiskala nas je pesnica in gledališka igralka Saša Pavček, ki se je naprej družila z učenci predmetne stopnje, nato pa so ji učenci knjižničarskega krožka ponosno razkazali še šolsko knjižnico.

V delo na šoli se je vključil prostovoljec s Poljske, sodeloval je pri različnih dejavnostih na šoli, komuniciranje z njim pa je spodbudilo razvijanje sposobnosti razumevanja in govorjenja v tujem jeziku tako pri učencih kot učiteljih.

Prvič smo se priključili Nacionalnemu mesecu skupnega branja, ki vsako leto poteka od 8. septembra do 8. oktobra.

Obiskala sta nas nogometaša Nogometnega kluba Olimpija, ki sta za 180 učencev pripravila zabaven poligon in jih naučila nekaj novih nogometnih trikov, nato pa sta se z njimi še družila ter poklepetala.

Učence je obiskala psička Tara s svojo lastnico v okviru projekta Tačke pomagačke, tako da so se učenci lahko učili primernega pristopa do psov.

Učenci interesne dejavnosti Kulturne urice in pevske zasedbe Vokalčki so z recitalom Moč besede nastopali na državni prireditvi ob podelitvi najvišjih nacionalnih priznanj za projekte v okviru Erasmus+ v Ljubljani.

Septembra je bil ob 100-letnici ustanovitve Mednarodne astronomske zveze v sodelovanju z Osnovno šolo Gradec organiziran dogodek Slovenija pod skupnim nebom.

V okviru Erasmus+ so bili učenci in učitelji na treh gostovanjih, in sicer v Romuniji, Italiji ter na Portugalskem, enkrat pa je bila gostiteljica Osnovna šola Litija. Gostje so prišli iz Romunije, Turčije, Italije, s Poljske in Portugalske. Zelo uspešno se je zaključil Erasmus+ projekt Različnost nas povezuje.

Posebnost tega šolskega leta je bila interesna dejavnost Kitajščina za začetnike, namenjena učencem od 6. do 8. razreda, izvajal pa jo je prostovoljec iz Nemčije. Potekala je v sodelovanju z Mladinskim centrom Litija.

V februarju je kot zaključek interesne dejavnosti Iz starega v novo potekala modna revija, pri kateri so poleg učencev in učiteljev sodelovali starši, modni oblikovalec David Bacali ter raperski glasbenik Zlatko.

V istem mesecu je bil izveden kulinarični bazar, za katerega so tradicionalne jedi pripravili starši naših učencev, ki prihajajo iz drugih jezikovnih okolij.

12. marca so na področju Slovenije razglasili epidemijo zaradi virusa covid, zato so se 16. marca vrata osnovne šole zaprla, pouk pa se je zaradi uvedbe izrednih razmer iz učilnic prestavil v domače okolje. Učitelji so učence poučevali preko spletnih učilnic.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je kot poseben gost udeležil zaključne prireditve, ki so jo učitelji pripravili devetošolcem ob zaključku šolanja.

Alja Kos, 9. A

Pouk je od 1. septembra do 16. oktobra potekal v šoli, od 19. oktobra do 5. februarja pa je bil zaradi covid razmer organiziran na daljavo, kasneje v času od 1. do 9. aprila je bil pouk ponovno na daljavo.

Prvošolci so se vključili v Mrežo gozdnih šol, kjer se poudarja gozdna pedagogika in pouk na prostem.

Čeprav je pouk potekal na daljavo, so učenci interesne dejavnosti Kulturne urice želeli pokazati, kaj vse se dogaja, zato so 14. decembra začeli snemati TV ZOOMnice. V tem šolskem letu jih je nastalo sedem.

V juniju nas je obiskal pisatelj Igor Karlovšek.

Septembra so šolo obiskali predstavniki Občine Litija ter državni sekretar Ministrstva za vzgojo in izobraževanje

Damir Orehovec. Ob tem dogodku so učenci interesne dejavnosti Kulturne urice pripravili recital, v katerem so izpostavili multikulturnost učencev naše šole.

Nevladne organizacije so se ponovno predstavile učencem.

Predstavniki litijskih društev so pripravili zanimive predstavitve in delavnice, pri katerih so učenci zelo uživali.

Osnovna šola Litija je že četrtič prejela naziv KULTURNA ŠOLA, ki ga bo obdržala do leta 2025.

Ob zaključku mednarodnega sodelovanja, ki je bila zaradi pandemije izvedena v spletni obliki, je vse sodelujoče domače in tuje goste nagovoril predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.

Skupaj s Predilnico Litija je bila na šoli izvedena likovna kolonija Nitke, na kateri je sodelovalo 28 učencev iz 13 sosednjih šol.

Šolo je obiskala pisateljica Nataša Konc Lorenzutti.

Po dveh letih premora je na šoli ponovno zaživel poklicni bazar, na katerem se je predstavilo 26 srednjih šol. Namenjen je bil učencem zadnje triade, da bi zbrali čim več informacij, ki bi jim olajšale odločitev glede nadaljevanja šolanja.

Otroški pevski zbor je nastopil na zborovski reviji Pojemo pomladi, kjer je nastopilo še sedem drugih zborov.

Plesalke neobveznega izbirnega predmeta umetnost so nastopale na plesni reviji v Kulturnem centru Litija in se uvrstile na regijsko plesno revijo.

Vsi učenci 9. c so si skupaj z razrednikom zastavili bralni izziv in od 6. do 9. razreda opravljali bralno značko, zato so osnovno šolo zaključili kot zlati bralci.

Na Litijskem teku so učenci in učitelji že sedmič zapored osvojili prvo mesto, zato so ponovno prejeli veliki prehodni pokal.

V okviru Erasmus+ so bili učenci in učitelji na treh gostovanjih, in sicer na Norveškem, Češkem ter v Španiji, dvakrat pa so gostili projektne prijatelje s Češke in iz Španije. Na pripravljalni obisk v Španijo so odšli trije učitelji, kjer so načrtovali prihodnje projekte. Na Gran Canarii sta se sledenja na delovnem mestu udeležili dve učiteljici, tri finske učiteljice pa so sledenje opravile na naši šoli.

Podatki so povzeti po Šolskih kronikah Osnovne šole Litija 2014/15–2022/23.

Marko Cvikl, 7. C

Tian

Šolska himna

Kakšna je bila vaša izkušnja kot učitelj na Osnovni šoli Litija? Kaj ste si mislili, ko ste prvič stopili skozi vrata šole?

Moja izkušnja kot učitelj litijskim ter savskim učencem je bila zelo lepa, saj so bili, in verjamem, da je še vedno tako, učenci ter učenke prijazni in spoštljivi do mene. Enako sem se trudil biti do njih tudi sam. Ko sem prvič vstopil v Osnovno šolo Litija, je bila seveda takrat to še »stara, zelena« šola. In zelo dobro se spomnim tega, kako me je najprej na hodniku lepo pozdravila ena izmed učenk. To je name ustvarilo zelo prijeten prvi vtis.

Od kod ste dobili navdih za šolsko himno? Kako je pravzaprav nastala? Zakaj ste se odločili za latinski slogan na koncu himne? Malo nam povejte o tem, prosim.

Navdih za pisanje šolske himne je verjetno nastajal vse od takrat, ko sem v stari veži šole skozi steklo vitrine zagledal latinski izrek Non scholae, sed vitae discimus. To je tudi izrek, ki sem ga nekako vedno imel v mislih pri poučevanju glasbene umetnosti in pevskih zborov. Seveda me je pri nastajanju himne navdihnila tudi mogočna reka Sava, ki teče skozi vaše kraje in predstavlja neskončen vir življenja, moči ter na simbolen način tudi pameti oziroma modrosti. Ker je Osnovna šola Litija zelo uspešna na področju športa, sem dodal na koncu himne nekakšen navijaški zaključek, ki tudi prevede latinski izrek v slovenski jezik: »Ne za šolo, za življenje se učimo.«

Tudi sicer pišete poezijo ali glasbo za pesmi? Ne (še).

Intervju s Tomažem S. Gartnerjem, avtorjem himne Osnovne

šole Litija, je pripravila Anika Skubic, učenka 8. razreda.

Ste zadovoljni s tem, kako je himna nastala? Ali bi ji še kaj spremenili?

Himna je pravzaprav nastala v enem samem četrtkovem popoldnevu. S himno sem bil zadovoljen in hitro sem videl, da je bila všeč tudi učencem ter učenkam, saj so jo zelo radi prepevali. Pri petju so komaj čakali na zaključek himne, ki se konča s tremi ploski. Himne Osnovne šole Litija ne bi spreminjal, sem pa njena osrednja dva verza spreminjal za himno Podružnične šole Sava in za himno Podružnične šole Polšnik.

Ali pogrešate učenje na Osnovni šoli Litija?

Da. Pogrešam. Se mi zdi, da nekako najbolj pogrešam učenje na Podružnici s prilagojenim programom na oddelkih z nižjim izobrazbenim standardom ter seveda vse zaposlene in upokojene na Osnovni šoli Litija ter vseh njenih podružnicah.

V spomin Taji in Petri

scholae sed vitae discimus!“Slovenski prevod: „ Ne za šolo, za ivljenje se u imo!“

Logotip

Kar nekaj časa je bilo potrebnega, da se je na podlagi zamisli in idej ustvaril novi logotip šole. Pred leti, ko smo se preselili v novo moderno šolsko stavbo, je stari zaščitni znak izgubil svoj prvotni pomen. (V grbu pročelje sodniške zgradbe z latinskim izrazom »Ne za šolo, temveč za življenje.«)

Najprej smo razpisali interni natečaj za novi logotip. Nastalo je kar nekaj predlogov, ki smo jih razgrnili na ogled v zbornici šole, vendar s svojo podobo nobeden ni predstavljal oziroma ustrezal vsestranskemu vzgojno-izobraževalnemu

delu in življenju na šoli. Tako je vodstvo šole apeliralo name, da naj razmislim ter oblikujem znak, ki bo predstavljal našo novo celostno podobo šole.

Kar celo leto je pod ustvarjanjem idej, skic in različnih likovnih komponent dozoreval novi znak. Pri tako kompleksni podobi, kot je oblikovanje logotipa, je najtežje ter predvsem najbolj pomembno, da znak nosi dostojanstveno podobo tistega, ki ga predstavlja. Da postane prepoznaven, moderen, minimalističen, ima čim manj elementov, prečiščen, preprost oziroma ljubek, všečen in barvno usklajen.

Na svetu šole, kjer je bil novi logotip prvič predstavljen, so ga soglasno sprejeli in potrdili.

Marija Bregar Hostnik, avtorica logotipa

Projekti – okno v širni svet

U

čitelj je človek, ki ves čas razmišlja, kako približati znanje učencem. Brez idej se je težko lotiti kakršnega koli projekta, zato smo na naši šoli ponosni, da naši učitelji razvijajo svoje ideje in jih oblikujejo v različne projekte, v katerih radi sodelujejo vsi naši učenci. Projekti na šoli so z nami že vrsto let. Izvajamo razredne, šolske, državne in mednarodne projekte.

Le-ti so si med seboj različni tudi po temah: športni, sodelovalni, medgeneracijski ter ustvarjalni projekti, projekti, ki so povezani z varnostjo v cestnem prometu, pa tisti, povezani s poučevanjem na prostem, in še bi lahko naštevala.

Projekti segajo izven okvirov pouka, saj niso omejeni vsebinsko, organizacijsko, niti ne prostorsko ali časovno. Nudijo nam nove razsežnosti, nas popeljejo na nove poti in nam prinesejo nove rezultate, ki jih z veseljem delimo med seboj ter s širšo javnostjo.

Učitelji in učenci pridobivajo dragocene izkušnje, športne rezultate, kritično mišljenje, sposobnost reševanja problemov, razvijajo ustvarjalnost, krepijo pripadnost šoli in nam omogočajo, da smo bolje prepoznavni v lokalnem okolju ter svetu.

Krpan Nitke

Pasji prijatelj v razredu Quest in Egyipt

Help the Earth: reduce, reuse, recycle

Learning never exhausts the mind

Kaj pa berem

Bralnica pod slamnikom Mi in vi, v šolo gremo vsi

Keeping up with learners´ interests

Multilingual teather

Etnološki projekt pust Europe&school

Zorenje skozi »To sem jaz« Open eye

Krokus

Healthy plants for sustainable Earth

Because of … Vrline meseca

Let´s make a TV

Our favourite books as news Pouk na prostem Let´s meet by a book Shema šolskega sadja in zelenjave Šola, moj drugi dom Eksperimenti v vrtcu Pustovanje v Litiji

Traditional games from old times

Prvošolci

Kaj pa berem

Projekt Petra

Gibalne delavnice

FINSKA – NAŠA PRVA IZMENJAVA

Knjižničarski krožek je bil res nekaj posebnega. Knjižničarka Nevenka nam je v okviru krožka širila obzorja in nam pokazala, da so knjige res lahko vrata v svet – ne samo v prenesenem pomenu. V okviru krožka smo sodelovali na več mednarodnih projektih na teme podnebnih sprememb, mednarodnega povezovanja, ustvarjalnosti, izobraževanja itd. Eden izmed teh projektov pa je mene, Lano in Manco popeljal na Finsko.

Tako za nas tri kot za knjižničarko in učiteljico Mojco je bila to prva izmenjava, zame še celo prvo potovanje z letalom. Na odhod v Božičkovo deželo smo se intenzivno pripravljale z nakupom toplih oblek in raziskovanjem finskih lepot. Let je bil poln pričakovanja, vznemirjenosti in skrbi, ki so se na koncu izkazale za nepotrebne. Bivali smo v mestu Espoo pri družinah gostiteljicah. Spomnim se, da me je zelo skrbelo, kako bom kar cel teden preživela pri tuji družini, s katero bom lahko komunicirala samo v angleščini. A Elijina družina me je sprejela odprtih rok in mi razkazala lepote Finske. Poleg odprtosti Fincev sem si najbolj zapomnila njihovo kulinarično specialiteto – losos, dušen zunaj v lesu, obkrožen s snegom, ki so nam ga postregli s tradicionalnim rženim kruhom ter maslom. Nikoli več nisem okusila česa podobnega.

Najpomembnejša izkušnja, ki jo še vedno nosim s sabo, pa je bila izkušnja medkulturnega stika. Mladi smo drug drugega učili svojih jezikov, predstavili smo si hrano iz posameznih držav, primerjali šolske sisteme, navade, kulturo itd. Najboljši del pa je bil poslovilni večer, kjer smo plesali sirtaki, polko in plese drugih držav – kljub jezikovnim preprekam smo se preko jezika plesa ter zabave zbližali in stkali nepozabne vezi. Nikoli ne bom pozabila svoje gostiteljice

Eli in Grkinje Anatoly, s katero sva se spoprijateljili v Espu.

Lana je o svoji izkušnji povedala: »V tednu na Finskem sem bila prvič postavljena v situacijo, v kateri sem bila sama v družbi popolnih tujcev, poleg tega pa je bila tu še angleščina, ki sem jo do takrat uporabljala le redko, zato me je kljub navdušenju nad potjo malo skrbelo, kako se bom znašla. Kljub prvotni tremi in rahli nervozi je kmalu po pristanku postalo jasno, da so bile skrbi odveč, saj je teden minil res hitro, jezikovne prepreke pa smo reševali skupaj ob spoznavanju vrstnikov iz cele Evrope. Še danes se spomnim namiznega hokeja, ki smo ga igrali z družino, pri kateri sem bivala, in proti gostitelju Miku pošteno izgubila, saj me je res presenetilo, da kaj takega obstaja. Prav tako pa nikoli ne bom pozabila tovarne Fazer, v kateri sem se prvič prenajedla čokolade.«

Manca pa je dodala: »Obisk Finske mi je ostal v zelo lepem spominu. Zanimivo mi je bilo spoznavati novo kulturo in drugačen način življenja. Kar nekaj je stvari, ki so mi ostale v lepem spominu. Obisk čokoladnice, sprehod v parku ob morju in peka lososa ob ognju. Zanimivo je bilo spoznavanje mesta, saj smo dobile zemljevid z znamenitostmi, ki smo jih morale poiskati, kar pa je bilo zelo oteženo zaradi dežja. Takrat sem prvič v živo videla, da lahko tudi morje zamrzne. V spominu mi je ostala še zanimivost, da otroci po šoli hodijo bosi oziroma samo v nogavičkah, brez copat, ki so pri nas obvezni. Poleg izjemne izkušnje pa nekje zadaj ostaja tudi nekoliko manj lep spomin, saj je bila komunikacija vsaj prvi dan malenkost težavna. Bile smo vsaka sama pri svoji gostiteljski družini, ki so bile sicer zelo prijetne in prijazne, vendar je bilo prisotno tudi nekaj domotožja.«

Hvala knjižničarskemu krožku, knjižničarki Nevenki, vsem učiteljicam in učiteljem, ki so pomagali pri izpeljavi izmenjav, hvala učiteljicam ter učiteljem iz sodelujočih držav, da ste nam omogočili nepozabne izkušnje. Na še veliko let takega mednarodnega sodelovanja!

Maša

Cvetežar

Mi in vi, v šolo gremo vsi

Uporaba SSKJ v elektronski obliki

Rastem s knjigo

A journey through the water

Turizem in vrtec

Artwining

Varno s soncem

Tradicionalni slovenski zajtrk

Nacionalni mesec branja Zen za otroke

Medgeneracijsko branje

The dragons of Europe

Z igro, druženjem in delom bo življenje danes in jutri lepše

International year of Pulses

Let´s meet by a book

Animal superheroes

Andersenovo popoldne

Vrata v knjižnico – vrata v svet

Teden pisanja z roko S knjigo okrog sveta

Projekt Objem

Ob 100-letnici 1. svetovne vojne

Mreža gozdnih vrtcev in šol v Sloveniji

Integracija otrok z motnjami vedenja in osebnosti v osnovni šoli

Pomladni dan v Evropi

The tree full of birds Around the world in 80 books

S pika-poko spoznavamo Evropo

A world of lakes

Young Europeans speak A night in the library

Vocabulary of the Friendship

RDY: Roald Dahl Year

Športne igre po pouku

Zgodnje opismenjevanje v vrtcu

Šolske knjižnice – srce šole

Tree is Life

Šolska knjižnica je zakon

Razredna knjižnica

Wonder citizens, wonder world

Obvezni drugi tuji jezik v osnovni šoli

mala knjižnica

Vocabulary of the Friendship Zen in joga za otroke

Vrline meseca

OTA

In the school library

Skrb za dobro držo Travel broadens the mind

Young Europeans speak

Visoko ... višje ... OŠ Litija

Na Osnovni šoli Litija je bil vedno vsak učenec pomemben. Nepozabni so spomini na ponos učencev, ki so s trdim delom posegali po najvišjih državnih priznanjih. V iskanju odličnosti smo se učitelji vedno podpirali in temu je bilo naklonjeno tudi vodstvo šole. Skupaj smo se veselili napredka in uspehov prav vseh učencev ter na ta način rastli tudi učitelji.

Delo učiteljev postaja vse bolj zapleteno iskanje ravnovesja med vzgojo in izobraževanjem učencev ter sodelovanjem s starši in med seboj. Ponosna sem na vse zaposlene, ki se znajo vedno znova uglasiti in ustvarjati v šoli dobre med -osebne odnose ter odlično opraviti svoje delo, kar je prava popotnica tudi za prihodnost.

Šolo si v prihodnosti predstavljam kot prostor, kjer bodo zaposleni, učenci in njihovi starši ustvarjali prijazno okolje, da bo lahko vsak razvijal svoje potenciale ter našel oporo, ko jo bo potreboval. Pomembno je, da šola živi na način, kjer je vsak učenec razumljen in sprejet. Družbena klima, kot se kaže, bo od šole zahtevala, da učence opremi z veščinami prihodnosti, kot so kritično razmišljanje, sposobnost odgovornega soočenja z izzivi, timsko delo in digitalna pismenost. Pri slednjem vseeno mislim, da je treba stopiti korak nazaj ter otroke najprej opolnomočiti za doživljanje, dojemanje in razumevanje fizičnega ter družbenega okolja. Šele ko imajo ta svet dobro postavljen, pride na vrsto digitalizacija, ki naj človeku služi, ne pa ga obvladuje. K veščinam, brez katerih ne gre in ne bo šlo, sodi tudi spoštljiva komunikacija, ki se

ji bo treba v prihodnje še bolj posvetiti. Šola mora biti tudi okolje, kjer se učenca vzgaja za zdrav življenjski slog, ki vključuje gibanje, zdravo prehrano in negovanje zdravja, tako telesnega kot duševnega.

Če bomo mlade vzgojili v samostojne, razmišljujoče, pokončne, empatične, zdrave ljudi z bogatim znanjem, se lahko veselimo prihodnosti – pri tem pa ima poleg družine šola veliko odgovornost.

Alojzija Boncelj

Učenci in učenke OŠ Litija so dosegali, dosegajo in bodo dosegali vrhunske rezultate na različnih področjih.

Najvišji dosežki iz znanja, kulture in športa so zapisani v Knjigi najboljših dosežkov Občine Litija, za obdobje od ustanovitve šole leta 1993 do 2014 so zbrani tudi v publikaciji z naslovom Na poti v novo šolo. Tukaj pa navajamo dosežke od leta 2014 naprej, ki smo jih povzeli po Poročilih o delu Osnovne šole Litija v šolskih letih od 2014/15 do 2022/23, dosežene pod mentorstvom učiteljic in učiteljev Osnovne šole Litija.

3 zlata priznanja na tekmovanjih iz znanja

12 srebrnih priznanj na tekmovanjih iz znanja

zlato priznanje na mednarodnem likovnem natečaju

1. in 3. mesto na državnem tekmovanju v hitrem računanju

3. mesto na državnem tekmovanju v rokometu za dekleta

Zlata knjiga Občine Litija: 10 učencev

Podružnica s prilagojenim programom

3 zlata priznanja na tekmovanjih iz znanja

zlato priznanje na festivalu otroških plesnih skupin in na mednarodnem likovnem natečaju

1. in 2. mesto na specialni olimpijadi v krpljanju

2. mesto na specialni olimpijadi v namiznem tenisu in atletiki

7 zlatih priznanj na tekmovanjih iz znanja

22 srebrnih priznanj na tekmovanjih iz znanja

1. mesto na državnem tekmovanju v hitrem računanju

bronasto in srebrno priznanje na mednarodnem likovnem natečaju

Zlata knjiga Občine Litija: 7 učencev

Podružnica s prilagojenim programom

1 zlato priznanje na tekmovanju iz znanja

zlato priznanje na festivalu plesne ustvarjalnosti mladih

1 zlato priznanje na tekmovanju iz znanja

22 srebrnih priznanj na tekmovanjih iz znanja

Zlata knjiga Občine Litija: 9 učencev

6 zlatih priznanj na tekmovanjih iz znanja

18 srebrnih priznanj na tekmovanjih iz znanja

bronasto in srebrno priznanje na mednarodnem likovnem natečaju

Zlata knjiga Občine Litija: 6 učencev

Podružnica s prilagojenim programom

3 zlata priznanja na mednarodnem likovnem natečaju

zlato priznanje na festivalu plesne ustvarjalnosti mladih

1. mesto na specialni olimpijadi v teku na 100 metrov

Podružnica s prilagojenim programom

2 zlati priznanji na tekmovanjih iz znanja

2 zlati priznanji na mednarodnem likovnem natečaju

zlato priznanje na državnem plesnem tekmovanju

2. mesto na državnem tekmovanju v namiznem tenisu in atletiki

dve 2. mesti na specialni olimpijadi

tri 3. mesta na specialni olimpijadi

3 zlata priznanja na tekmovanjih iz znanja

21 srebrnih priznanj na tekmovanjih iz znanja

bronasto in zlato priznanje na mednarodnem likovnem natečaju

3. mesto na državnem tekmovanju Mladina in gore

Zlata knjiga Občine Litija: 5 učencev

Podružnica s prilagojenim programom

4 zlata priznanja na tekmovanjih iz znanja

zlato priznanje na mednarodnem likovnem natečaju

2. mesto na državnem tekmovanju v namiznem tenisu in atletiki

4 zlata priznanja na tekmovanjih iz znanja

15 srebrnih priznanj na tekmovanjih iz znanja

Zlata knjiga Občine Litija: 10 učencev

dve 1. mesti in 3. mesto na specialni olimpijadi v teku na 100 metrov

2. mesto na specialni olimpijadi v štafeti 4 x 100 metrov

Podružnica s prilagojenim programom

zlato priznanje na mednarodni grafični koloniji

2. mesto na specialni olimpijadi v veleslalomu

1., 2. in 3. mesto na specialni olimpijadi v krpljanju

1 zlato priznanje na tekmovanju iz znanja

16 srebrnih priznanj na tekmovanjih iz znanja

Zlata knjiga Občine Litija: 10 učencev

1 zlato priznanje na tekmovanju iz znanja

14 srebrnih priznanj na tekmovanjih iz znanja

Zlata knjiga Občine Litija: 12 učencev

Podružnica s prilagojenim programom

1 zlato priznanje na tekmovanju iz znanja

pet 1. mest, štiri 2. mesta in dve 3. mesti na specialni olimpijadi v teku

2. mesto in dve 3. mesti na specialni olimpijadi v namiznem tenisu

3. mesto na specialni olimpijadi v košarki

6 zlatih priznanj na tekmovanjih iz znanja

10 srebrnih priznanj na tekmovanjih iz znanja

3. mesto na državnem tekmovanju v rokometu za dekleta

Zlata knjiga Občine Litija: 9 učencev

Podružnica s prilagojenim programom

1 zlato priznanje na tekmovanju iz znanja

2 priznanji za posebne dosežke na mednarodnem likovnem natečaju

1. mesto na specialni olimpijadi v krpljanju

2. mesto na specialni olimpijadi v košarki

JABOLKO KAKOVOSTI #1

Jabolko kakovosti je nacionalno priznanje za projekte Erasmus+, ki poleg kakovosti in odličnosti izkažejo znaten u

inek na profesionalni razvoj u

iteljev, na institucijo ter lokalno ter širše okolje.

Nacionalna nagrada zlati kabel se enkrat letno podeljuje na področju mednarodnih sodelovalnih projektov na daljavo, ki se izvajajo v okviru akcije programa Erasmus+.

ZLATI KABEL #6

Pisma treh

Draga učenka, dragi učenec!

Veliko bi ti rada povedala in sploh ne vem, kje naj začnem.

Opravljala sem svoj sanjski poklic in zelo zgodaj sem vedela, da bi rada postala učiteljica in da želim pomagati drugim. Sem Marjeta Mlakar - Agrež, profesorica defektologije. Danes temu profilu rečemo specialni in rehabilitacijski pedagog. V Osnovni šoli Litija sem se zaposlila leta 1980. Poučevala sem otroke s posebnimi potrebami ter opravljala svetovalno delo za vse otroke, ki so imeli težave. Bila sem pedagoška vodja Podružnice s prilagojenim programom in pomočnica ravnatelja. Vsako jutro sem šla z veseljem v službo in tudi v prostem času sem oziroma še pomagam v društvih. V štiridesetih letih mojega dela v šoli je bilo veliko lepih in žalostnih trenutkov. Vsem sem skušala pomagati po svojih močeh. Ves čas sem se izobraževala in učila od vseh, s katerimi sem sodelovala.

Predvsem bi ti rada povedala, da si ti enkraten in neponovljiv. Nikjer na svetu ni takšnega otroka, kot si ti. Si najpomembnejši, enkraten, nadarjen ter sposoben. Prepoznati moraš svoje sposobnost in stvari, ki te veselijo, drugi pa ti morajo pri tem pomagati. Sprejeti moraš svoja šibkejša področja in se zavedati, da jih ima vsak človek. Spomnim se učenca Vanča, ki je imel velike težave. Slučajno smo ugotovili, da sestavi puzzle zelo hitro. V hitrosti sestavljanja je bil nepremagljiv. Pripravili smo razstavo njegovih puzzlov. Ponosen je bil.

Zame je vsak otrok, otrok s posebnimi potrebami. Pov–prečnega otroka ni. Vsak učenec bi potreboval svoj načrt izobraževanja, vsak bi potreboval pomoč, pogovore, posebno pozrnost, potritev. Pogosto se spomnim Mojca, ki je imel v osnovni šoli same odlične ocene, zmagoval je na državnih temovanjih, a ni imel prijateljev. Nesrečen je bil. Pomagali smo mu vzpostavljati stike z drugimi.

V šoli si ocenjen po predmetih, ki pa ne zajemajo vseh tvojih sposobnosti. Nikjer ni ocenjen tvoj odnos do drugih ljudi, sočutje, prijaznost, sodelovanje – ja, najpomembnejših lastnosti človeka se v šoli ne ocenjuje. Ravno zaradi tega ocene niso tako zelo pomembne. Pomemben je tvoj odnos do sošolcev in učiteljev. Bodi prijazen, sprejemaj drugačnost pri ljudeh, pomagaj, če lahko. Ne morem pozabiti učenca Srečka. Bil je na vozičku. Težko je kar koli počel, ker ga tudi roke niso ubogale. Vsako jutro, ko sem prišla v šolo, je spustil iz sebe neizmerno vesel glas, smejal se je do ušes. Vesel je bil, da je v šoli. Vse je spravil v dobro voljo. Objela sem ga in tako se je pričel moj delovni dan.

Ja, pomembno je, da rad hodiš v šolo. Če ne greš rad, moraš ugotoviti, zakaj ne in to rešiti. Če imaš odpor do šole, se moraš o tem pogovoriti s starši ter strokovnimi delavci šole. V šoli preživiš povprečno šest ur na dan, zato je zate pomembno, da je to čas, ki se ga veseliš.

Najbolj neumno se mi zdi, da časa, ko si v šoli, ne izkoristiš. Pri velikem številu učencev sem v razgovorih ugotavljala, da se v šoli zelo malo naučijo. Pogosto se med poukom kar odklopijo, strmijo skozi okno in razlage ne poslušajo. Vse, kar se v šoli ne naučijo, morajo nato nadoknaditi v popoldanskem času, ko bi lahko delali tisto, kar jih veseli. Torej, v času, ki ga preživiš v šoli, bodi »priklopljen« in skušaj opraviti čim več šolskih obveznosti.

Sprejemaj svoje sošolce, take kot so. Ko boš starejši, bo nekdo od njih tvoj poštar, tvoj zdravnik, tvoj mesar, tvoj partner. Naj te ima v spominu kot prijaznega človeka, ki mu je tudi kdaj priskočil na pomoč. Poišči si svojo pot. Ni pomembno, kakšen poklic boš opravljal. Pomembno je, da ga boš opravljal z veseljem in da boš srečen, kot je bil naš Srečko.

Marjeta Mlakar-Agrež

Spoštovani starši!

Naj vas kot prva ravnateljica Osnovne šole Litija popeljem skozi njeno zgodovino, da ne boste pozabili njenih začetkov in prehojene poti, ki jo je oblikovala do šole, v kakršno danes zahajajo vaši otroci.

Sama sem svojo poklicno pot kot mlada študentka in diplomantka pričela kot učiteljica angleščine in šolska knjižničarka leta 1976, nato kot šolska svetovalna delavka – pedagoginja na takratnih dveh litijskih osnovnih šolah, združenih pod enim vodstvom. Leta 1993 sta se šoli razdružili v dve osnovni šoli, Osnovno šolo Gradec in Osnovno šolo Litija. Ker mi je bilo delovanje tako imenovane »stare šole« zelo dobro poznano, sem se na pobudo takratnega ravnatelja, gospoda Jožeta Grošlja, prijavila na mesto ravnateljice novoustanovljene Osnovne šole Litija. Z večino zaposlenih smo se že poznali, zato je bilo moje delo po tej strani lažje, po drugi strani pa polno izzivov, saj je bila stavba v zelo slabem stanju, tako da so sledile številne sanacije. Poleg matične stavbe, ki je imela na zadnji strani neurejeno igrišče, so se s pomočjo Občine Litija in države začela obnovitvena ter nova dela, kot so: vzpostavitev knjižnice na matični šoli na podstrešju, odpiranje nove Podružnične šole Sava z vrtcem, ponovno delovanje Podružnične šole Konjšica, organizacija prevoza za učence, nova Podružnična šola Polšnik z vrtcem, prenavljanje prostorov na matični šoli za potrebe osnovne šole in Podružnice s prilagojenim programom. Vse to pa ni zadostovalo, saj prostori na matični šoli niso več nudili primernega ter sodobnega načina dela. Tako so skupna prizadevanja z občino in državo pripeljala do lepe, sodobne stavbe, hrama učenja, dela in življenja, s tem pa nadaljevanja poslanstva, začrtanega leta 1993.

Šestnajst let, torej do leta 2009, sem vodila Osnovno šolo Litija s štirimi podružnicami in okvirno 100 zaposlenimi, s katerimi smo že na začetku začrtali svojo vizijo delovan-

ja. Vodenje šole mi je bil največji izziv – z zaposlenimi, starši, učenci, občino in ministrstvom sem skušala šolo z bogato športno in kulturno preteklostjo, s številnimi dosežki v znanju na šolskih, regijskih ter državnih tekmovanjih postaviti v središče lokalne skupnosti. Zavedala sem se, da si vsi njeni deležniki zaslužijo kakovostno izobraževanje in prosti čas, ki dopolnjuje šolske obveznosti. Šola, šport, kultura ter lokalna skupnost smo bili povezani v novo kakovost – vsi na šoli smo si prizadevali, da nas okolje prepozna kot najmanj enakovredne partnerje, celo več, da postajamo vsak dan boljši. Uspelo nam je s pomočjo zaposlenih in z vami, dragi starši.

Izjemno skrb smo posvečali integraciji med vsemi programi na šoli, še posebej pa med povezovanjem večinskega osnovnošolskega programa s programom z nižjim izobrazbenim standardom. Povezovalne oblike sodelovanja so utirale poti sprejemanju in razumevanju drugačnosti ter spoznavanju, da vsi lahko bogatimo drug drugega. To se je odražalo tako, da smo bili kot šola večkrat povabljeni na fakulteto ali kongrese, kjer smo predstavljali svoje delo, sprejemali pa smo tudi študente na prakso. Učitelji različnih strok in programov so se povezovali ter s tem rasli drug z drugim in drug ob drugem. Takrat smo bili na začetku, uporni, ker smo vedeli, da je to naša skupna bodoča pot. Danes se zdi samoumevno, a v takratnem razumevanju družbe še zdaleč ne.

Neutrudno smo si prizadevali, da nas je začelo bližnje in širše okolje prepoznavati. Na šoli smo se z namenom povezovanja najprej začeli uveljavljati na športnem področju.

V okviru rednih šolskih interesnih dejavnosti smo dosegali izjemne rezultate: v košarki trinajst let zapored v finalu državnega tekmovanja, v letu 1998/1999 celo dvojni državni prvaki – pri mlajših in starejših dečkih; v malem nogometu državni prvaki v letu 1994/1995; plesna skupina šole je

dosegla 4. mesto v državi (v okviru Šolske košarkarske lige); v malem nogometu so bila dekleta v finalu državnega tekmovanja; v šahu postal učenec šole državni prvak in se uvrstil na svetovno prvenstvo in še mnogo drugih uspehov. Tudi izven šole so učenci posegali po vrhovih – državni prvaki v kegljanju, športnem ribolovu, plesu …

Na šoli smo ustanovili športne oddelke na razredni stopnji, kjer je poleg učitelja poučeval še športni pedagog – redek slovenski projekt, pa delo z nadarjenimi učenci. Večina od vas, ki berete te zapise, ste bili kot takratni učenci deležni te ponudbe. Na področju znanja smo se izjemno dokazovali: letno 4–5 zlatih priznanj in trikrat toliko srebrnih ter bronastih priznanj. A ne pozabimo na učitelje, saj brez njihove strokovnosti in predanosti teh dosežkov ne bi bilo. Na Podružnici s prilagojenim programom smo prav tako dosegali visoka priznanja v znanju ter zavidljive uspehe na športnem področju – s posebnim programom vzgoje in izobraževanja smo se uvrstili celo na svetovne igre specialne olimpijade v Grčiji.

Izvajali smo številne projekte. Spomnim se petkovih delavnic za nadarjene otroke v podaljšanem bivanju za vseh 150 učencev (filozofija za otroke, grška zgodovina, jezikovni izzivi, gledališče, šport, glasba) in 14-dnevnih brezplačnih božično-novoletnih delavnic za otroke s predanim vodenjem večine učiteljev. Da ne omenjam kulturnega delovanja šole. Ustanovili smo učiteljski pevski zbor, ki se mu je pridružila prvotna skupina Litijski likovni atelje (LILA), ustanovili smo vokalno glasbeno skupino učiteljev z današnjim imenom Triad, začeli smo z našim šolskim gledališčem in vse v različnih oblikah deluje še danes – postali smo in ste Naj kulturna šola. Celo Šolo za starše smo izvajali preko lokalne televizije ATV Signal Litija, da bi dosegli čim širši krog, kajti tudi starši nenehno potrebujete znanje za us-

pešno delo s svojimi otroki. Z zbranimi sredstvi smo izdali dve knjižni deli učencev (povest in pesniško zbirko) ter štiri strokovna dela učiteljev. Tako nas kultura, šport in znanje povezujejo ter zaznamujejo za celotno življenje.

Zadnji dve leti službovanja sem opravljala delo učiteljice dodatne strokovne pomoči, kjer sem med ostalim sodelovala kot mentorica z učenci na mednarodnem natečaju poezije Devin pri Trstu, prevedene pesmi v angleščino poslala na natečaj in obakrat smo prejeli mednarodno priznanje tako šola, učenka ter mentorica. Sicer pa so moji izzivi še vedno izobraževanje – predavam na srednji in višji šoli ter v izobraževanju odraslih, v prostem času pa pišem pesmi in se ukvarjam s slikarstvom.

Starši ste se mi zahvalili s posebno in izjemno gesto, saj ste me predlagali za nagrado Republike Slovenije na področju šolstva – za življenjsko delo na področju osnovnega šolstva, ki sem jo prejela leta 2011, Občina Litija pa mi je prav tako podelila posebno priznanje za uspešno dolgoletno vodenje Osnovne šole Litija.

V vsej svoji karieri, ki je bila hkrati moje poslanstvo, lahko povzamem, da smo skušali vsi na šoli vsako leto podati svoje najboljše moči, da imam do vseh, ki vas srečujem –do zaposlenih, nekdanjih učencev ali staršev, sodelavcev z občine in lokalnega okolja, lepe spomine, ki naj ostanejo za vedno naši. To je tisto nevidno v zraku.

Življenje je nenehno učenje, šola pa s skupnim povezovanjem pripomore k veselemu in izpolnjujočemu potovanju znanja in osebne rasti skozi življenje. Verjamem, da je šola sedanjosti nadaljevanje začrtanih poti pred tridesetimi leti, zato vsem, ki ste kakor koli doprinesli k temu, iskrene čestitke.

Srečno, z ljubeznijo vsa nadaljnja leta.

Gabrijela Hauptman

Spoštovani učitelji, dragi kolegi!

Najprej moj prisrčen pozdrav in izraz hvaležnosti, da smo del vzgojno-izobraževalne oziroma pedagoške poti prehodili skupaj. Vsakršno praznovanje, obletnica ali jubilej je priložnost, da se ozremo nazaj, ozavestimo trdnost naših korenin, smelo in z zaupanjem pogledamo naprej ter se zavemo priložnosti in izzivov, ki nas čakajo, predvsem pa, da premislimo, kaj nam prinaša sedanjost in bližnji, s katerimi živimo, delamo, soustvarjamo. Današnji dan je vse, kar imamo, in hkrati priložnost, da iz njega naredimo najlepši ter najuspešnejši dan, zato ga ni dobro izpustiti iz rok.

Če na hitro pomislim na svojo pedagoško in poučevalno prakso v Osnovni šoli Litija ter sodelovanje z vsemi vami, me obda prijeten občutek pa tudi nostalgija: prireditve, razna tekmovanja, skupna druženja, razprave, tudi vroče, načrtovanja, izleti, šole v naravi, gledališke predstave, krožki, strokovni izzivi, priložnosti vodenja, delitev dobre poučevalne prakse in medsebojna pomoč – predvsem pa prijetni ter iskreni medsebojni odnosi. Koliko mi vse to pomeni, sem pravzaprav najbolje spoznal, ko sem tudi sam doživel spremembo. Ne bom pozabil svojega prvega nastopa in govora v novi vlogi, ki sem ga zaključil nekako takole: »… s ponosom in zadovoljstvom lahko rečem, da se vsi zaposleni Osnovne šole Litija veselimo današnjega prvega šolskega dne …« Besedna zveza Osnovna šola Litija mi je tako zlezla pod kožo, da si upam trditi, da predstavlja pomemben del moje pedagoške identitete. Verjamem, da se tudi sami močno zavedate pomena te identitete, ki jo skupaj z vsemi svojimi sodelavci s ponosom uresničujete. Nikoli ne smemo pozabiti, da je potrebno to skrbno, preudarno in zavzeto negovati. Odprtost kolektiva in vodstva, zavzetost ter motivacija za učenje (in poučevanje), kvaliteta dela ter stalen razvoj, ki odlikujejo in so srž vzgojno-izobraževalnega dela Osnovne šole Litija.

To smo spoznali vsakokrat, ko smo malo pogledali čez planke ali se ozrli naokrog. Paziti pa je potrebno, da dogodki, stvari, odnosi in ljudje ne postanejo samoumevni.

Dobre čase delajo dobri ljudje, je izrekel naš veliki Slovenec, ki je skupaj z našim največjim pesnikom v 19. stoletju prebujal naš narod in opozarjal na kulturo ter omiko. Če dobro premislim njegove besede, lahko hitro najdem izziv za ves pedagoški živelj našega naroda: jezik, kultura in znanje. In učitelj. Vloga učitelja je ena izmed temeljnih, najpomembnejših ter najzahtevnejših. Tako je bilo skozi vso zgodovino in tako bo ostalo – navkljub umetni inteligenci ter vsem sodobnim izzivom (pastem) današnjega časa. Učitelji smo gradniki civilizacije, saj z znanjem, izkušnjami, strastjo in predanostjo oblikujemo mislece, obrtnike, voditelje, ustvarjalce naše prihodnosti. Vpliv učitelja seže onkraj učilnic, sega v življenja ter prihodnost učencev, v srca naših mladih, ki se učijo. Učijo se ne samo dejstev in procedur, temveč predvsem odnosov ter vrednot, ki jih živimo mi. Če pomislim na preprost učiteljev vsakdan, lahko ugotovim, da velikokrat ni preprost. Dnevno smo soočeni z izzivi, ki vključujejo raznolikost učencev in njihovih poučevalnih ter osebnostnih potreb. Smo del njihovih uspehov, včasih tudi neuspehov ali celo tragedij. Koliko spretnosti, veščin, znanj, kompetenc naj bi premogel učitelj in kolikokrat se počutimo nemočni … A kljub temu vztrajamo! Verjetno vztrajate, ker trdno verjamete v svoje poslanstvo in se zavedate, da s predanim delom ter pravim zgledom spreminjate srca in usodo prihodnjih rodov. To ni nepomembna stvar. Takrat ko pomislite, da vašega dela nihče ne ceni, se spomnite tega. Pomislite na izjemen trenutek in iskrivost v očeh učenca, ki je končno nekaj razumel ter se naučil nekaj pomembnega za življenje. To je ponos, to je veselje, to je smisel našega pedagoškega dela.

Na koncu bi vas spomnil na to, da ste vsi zaposleni Osnovne šole Litija soodgovorni za ugled, delo in kakovost šole, vsakdo izmed vas ima pomembno vlogo, ki jo mora uresničiti po najboljših močeh, da celota lahko da najboljše rezultate. Ključ za uspeh pa je skrit v vsakem izmed vas ter v vašem zavedanju, kako pomembno je s ponosom sodelovati za razvoj Osnovne šole Litija.

Lepo vas pozdravljam.

Robert Farič

1. A KAJ JE ŠOLA IN KAJ MI POMENI?

Isak: V šoli najraje ustvarjam.

Jan O.: Šola pomeni, da se učimo številke in črke.

Črt: Šola je moj drugi dom.

Matic: V šoli se učimo.

Lovro: Rad se učim črke.

Maša M.: Šola mi pomeni, da se naučim modrosti in pameti.

Ajda: V šoli se učim za življenje in da bom imela pametne možgane.

Zala: Rada se učim črke in rada računam.

Tian: Šola je hiša za učenje.

Ema S.: Šola je zame učenje številk in črk.

Matic: V šoli rad ustvarjam, se spoznavam z novimi prijatelji in igram.

Zoja: Rada ustvarjam in rada imam učiteljice.

Matic Novak, 1. A

Šolski predmeti

Maša Zupan

Maša Miškić 1. A – Vrtinec v glavi

Lovro Bendra, 1. A

KAKŠNA BO ŠOLA

V PRIHODNOSTI? 2. A ŠOLA JE …

Enej: V telovadnici bo nogometno igrišče.

Ajda: V šoli se bomo kopali in več igrali.

Sara: V telovadnici bo bazen s toboganom.

Aurora: V garderobi bo okrašeno, s stropa bodo visele kapljice in tla bodo zelena z rožicami.

Filip: V razredu bo trampolin, iz katerega skočiš na drug trampolin in potem v bazen.

Anja: V razredu bo tobogan, ki nas bo peljal v gozd.

Dalia: V šoli se prijetno učimo.

Erika: Šola je nujna za življenje

Nail: Šola je pozimi okrašena

Vid: Šola je najboljša stvar za možgane

Nikola: V šoli se naučimo poslušati naravo.

OŠ LITIJA

Od prvih začetkov do današnjih dni,

Še tisoč let naj šola živi.

Letos praznuješ 30 let

In spomine obujamo spet in spet.

Toliko let že tu stojiš

In znanje nam brezpogojno deliš.

Je res, da učenje nam včasih povzroča skrbi,

A nikoli izbrali druge šole ne bi.

Hana

Marko Josipovi

Kristijan Djurdjevi

Ivona Handangi

3. A IN 3. B V ŠOLO RADI HODIMO …

Ajda: Rada hodim v šolo, ker se zelo veliko naučim in ker imam veliko prijateljev. Rada imam šolsko knjižnico, ker lahko berem in se sprostim.

Mihael: Rad hodim v šolo, ker se družim s prijatelji. Imam prijazno učiteljico. Imamo veliko predmetov. Moj najljubši predmet je šport.

Tinkara: Rada hodim v šolo, ker se naučim kaj novega. Moj najljubši predmet je likovna umetnost, ker rada ustvarjam. Ko sem bila doma, sem zelo pogrešala šolo.

Jakob: Srečen sem, ker grem v šolo, da spoznavam nove stvari. Tudi zaradi prijateljev grem rad. Najbolj všeč pa mi je, da bom pameten.

3. A

Meri: V šoli mi je najbolj všeč, da izdelujemo izdelke. Všeč mi je, ko imamo odmor in se lahko s prijatelji pogovarjamo.

V

četrtem A sedimo, se družimo in se lovimo.

U

čiteljica nam podaja znanje, da si nekoč uresničimo sanje.

Dobro se razumemo, med sabo si pomagamo, skupaj držimo in se med odmori razvedrimo.

Še dolgo bomo skupaj mi in marsikaj bomo še ušpičili, ostali bomo prijatelji, tudi ko razred bomo opravili.

Mi 4. B smo razred, skupaj vsi držimo, pri delu pa nikoli ne popustimo. Proti znanju vsi hitimo, veliko novega se naučimo.

Veseli smo in mladi, s knjigami družimo se radi.

A knjige niso vse,

v 4. B tudi zabava večkrat je.

V šolo radi pohitimo, da veliko se naučimo.

Brati moraš dobro znati, da boš dobro znal pisati.

Seštevamo, množimo, deljenja se učimo.

Šola je pomembna stvar, naj za znanje ti je mar.

Zoja Cvetežar

Zato 4. B super je.

V 4. B vse po maslu gre.

Skupaj se učimo in novo znanje dobimo.

Vsi dobri smo prijatelji in zaupamo si vsi, z učiteljico Petro nam nikoli dolgčas ni.

Pri matematiki se računati učimo, pri slovenščini pa besedni zaklad krepimo.

Vsak dan torbo skrbno si pripravimo, da naslednji dan pri pouku lahko sodelujemo.

Včasih kdo poreden je pri nas, zato učiteljica povzdigne glas.

Res dober razred smo 4. B, 4. B, ki vse ve.

Nik Omahna

Brina Bola

Karolina Zaman

Almin

ŠOLA V NARAVI

V šoli v naravi zabavamo se vsi, krepimo zaupanje in dobre odnose med ljudmi.

V šoli v naravi novo znanje dobimo in se z veseljem učimo.

V tretjem razredu smo plavali, v četrtem na pohode hodili, v petem pa v Žusterni ribe lovili.

Ana Josipović, Katrina Zaman in Lara Kos

5. B ŠOLA V NARAVI

V šoli v naravi res super je bilo, imeli smo se zelo lepo. Sobe pospravljali vedno smo vsi, a petke dobilo je le malo ljudi.

A tisto, kar bistvo je vsega bilo, je plavanje, kar dobro nam je šlo. Nekaterim malo zatika se še, a vseeno dobro jim gre.

Smo peli, plesali in se igrali, pa tudi učili smo se mi, ker radi bi vedeli veliko stvari.

V Izolo z ladjo smo šli, tam smo se sprehodili in si nato sladoled kupili.

Na koncu še delfinčke in konjičke smo dobili, nato pa se domov vrnili.

Natalija Šimunović, Ana Klemenčič Repše in Klara Simonič

Uganka

Modro in mirno, neskončno se zdi, s plimo, oseko raste, kopni.

Leon Železnik in Vid Selovski

Moja osnovna šola

Hodim v Osnovno šolo Litija. Od drugih šol se razlikuje po tem, da je modernejša in v koraku s sodobnostjo. Proti nekaterim šolam je ta šola prava vila.

Moja mami je prav tako hodila v to šolo, ampak v stari del šole, ki je danes muzej. V njenih časih je imela učitelja za šport po imenu Peter Strle, ki je danes ravnatelj Osnovne šole Litija. Njena učiteljica za matematiko je bila Angela Marolt, ki še danes poučuje na tej šoli in jaz sem ena izmed njenih učenk. V preteklosti niso imeli projektorjev ali pametnih tabel, vrtljivih stolov, ampak so imeli zelene table, krede in navadne lesene stole, ki so v nekaterih učilnicah še dandanes.

V prihodnosti bo šola imela še več naprav in bo še v večjem koraku s časom. Čez sto let, ko mene več ne bo, šola še vedno stala bo, polna otrok in otroškega smeha.

Osnovna šola Litija č ez 50 let

Korona je prišla in s tem spletna učilnica. Delo je potekalo doma in je bila mučilnica.

Hiršelj, 8. C

Verjetno bo Osnovna šola Litija čez petdeset let že v ruševinah, lahko pa da tudi ne bo tako. Lahko da osnovna šola čisto drugačna bo.

Leta 2074 bodo šolo začeli prenavljati. Imenovala se bo Osnovna šola Petra Strleta, po bivšem ravnatelju Petru Strletu.

Šola bo zlate barve. Imela bo veliko dvigalo, v katerega bodo lahko šli vsi učenci. V učilnicah bodo ogrevani sedeži in zvočno izolirane stene. V jedilnici bo hrana, ki je nismo še nikoli videli.

Šola bo hitro sprejela nove učence in jih začela spoznavati.

Tako si šolo čez petdeset let predstavljam jaz. Kako si pa predstavljaš šolo leta 2074 ti?

Zala Režun, 7. C

Znanje Znanje je veselje.

Pouk je življenje, delo ni sedenje. Če sediš, pamet izgubiš, tega noben ne želi, saj šola tu stoji.

Za življenje šola je, če ne, se vse podre,naj veselje je. Tale pesem stoji, da nam pamet soli.

Zoja Tencer, 6. B

Taja Jenko, 9. B

Korona

Neli

Anja Čop, 6. C

Tim Ribič Koražija, 7. A

Pia Žuni

, 6. C

Naša šola v Litiji stoji, vse mlade vabi, da pridružijo se ji.

Tu sta še Polšnik in Sava, ki naši podružnici sta, v šestem obedve priključita se nam.

Včasih med nami prepir se zgodi, a na koncu se vse lepo razreši, ker povezani smo mi.

Naša povezanost sega do neba.

V šolo hodimo, ker se radi učimo, vendar kdaj tudi kakšno potegavščino naredimo.

Naše znanje je ključ do uspeha.

Učitelji znanje nam dajo, ker radi nas imajo.

Naša šola res zabavna je, ker vedno nekaj dogaja se.

Tu je tudi naš ravnatelj, ki šolo skupaj drži, da stala bo v naši Litiji vsaj še tisoč dni.

Kiara Šajnovič, 6. A Kolesarski izpit

V šoli se je po prvem razredu spremenilo veliko stvari. Opazil sem, da je prišlo veliko novih učiteljic.

Spomnim se tudi, kako vroče je bilo na kolesarskem izpitu. Progo smo prekolesarili večkrat. A vsi smo bili nervozni. Ko smo odpeljali pot, smo lahko samo čakali, da nam učitelji povedo, kdo je opravil in kdo ni. Povedali so nam, da smo opravili in vsi smo začeli kričati od veselja.

Ne za šolo – za življenje se učimo.

Kirn, 6. B

Naša šola je poseben kraj, kjer je vedno zabavno, poučno, kdaj tudi mučno.

A vedno najdemo rešitev, tudi če to je molitev. Šolo imam rada in vedno jo bom imela, ker je to kraj, kjer sem veliko časa preživela. Sošolci so prijazni, včasih nesramni, a vsi imamo svoje dni, zato naj te ne skrbi.

Ne pozabimo na učiteljice, učitelje, čistilke, tajnice in pa seveda ravnatelja, ki mu je ime Peter Strle, in vedno za nami stoji, je smešen in prijazen.

Mogoče se vse ne rima, a to je naša šola – nepopolna je popolna.

Žana Hristov, 6. A

skozi moje o č i

Leta 2017 v prvem razredu smo bili in se s prijatelji komajda spoznali.

V 2. razredu smo novega sošolca prejeli in ga le sprejeli.

V 3. razredu smo se poštevanko naučili, je nismo marali, vendar smo se že s čim drugim zamotili.

4. razred najlepši izmed vseh je bil, vendar je prehitro minil.

V 5. razredu smo v Žusterno se zagnali, tam smo plavali in se zabavali, a že kot bi mignil s prstom, smo doma spali.

V 6. razredu smo se s sošolci s hribov združili in nove prijatelje dobili.

7. razred zelo je težak, za njega moraš biti pravi junak.

O 8. in 9. razredu pisal vam bom, ko ju izkusil bom.

Spet …

O, spet ta šola, spet ocene in stres, spet nočna mora.

O, spet ta šola, spet prijatelji in klepet, spet na novo odpre se mi svet.

Nika Vrhovec, 8. C

Šola ni šala

Šola ni šala, ne prideš okoli vogala.

Če ne potrudiš se, narobe bo vse.

Računanja se učimo pri matematiki, pri slovenščini predstavljeni so dramatiki.

O preteklosti uči nas zgodovina, šola res ni praznina.

Gaja Oprešnik, 8. A Šola ni šala, hitro se zgani, mi je mama dejala.

Uči se, uči, mi očka vedno teži, ko se mu mudi.

Mišo laja, ko ura hitro brzi in se mi smeji.

Kaja Obrul, 8. A

Aleš

Marko Cvikl, 7. C

Andoela Begaj, 7. C

Aljaž Kirn, 6. B

30 let že naša šola stoji, vedno veliko znanja nam predati želi. Vsak v šolo hoditi mora, čeprav je včasih prava nočna mora.

Šola nas spremlja do devetega razreda, ničesar ne spregleda, saj nam ves čas pod prste gleda. Bonton nam včasih ni čisto poznan, zato starši domov dobijo kakšen avtogram.

Tudi če včasih slabšo oceno dobimo, si tega le k srcu ne jemljimo, saj si vsi v naši šoli uspešni postati želimo.

Znanje, znanje prav nam pride, dobro bi bilo, da nam nikoli iz glave ne uide. Še dobro, da tu je šola naša, v kateri znanje glavna nam je paša, včasih nam dobre ocene prinaša.

Šola je celo življenje moja soseda. Bleda je kot kreda in zahteva veliko reda.

Naslednja leta naj šola stoji in se otrok veseli.

Hvala, šola naša!

Anja Čop, 6. C

Nastja Majcen, 8. A

Haiku

Marko Cvikl, 7. C

Nejc Mandelj, 7. A Gal Juvan, 6. A Kaja

Muzga, 7. B

Saje, 7. B Arjanit Krasniqi, 6. A

SPOMINI STARŠEV, KRAJANOV

Sodelovanje v projektu Erasmus je bilo za našo družino nepozabno lepa izkušnja. Hčerki sta s potovanj po svetu pridobili ogromno izkušenj, spoznavali nove prijatelje in z nekaterimi tudi ohranili stike. Veliko spominov smo stkali tudi z litijskimi družinami, ko smo gostili učence iz tujine. Skupaj smo preživeli popoldneve z obiskovanjem turističnih znamenitostih po celi Sloveniji. Dnevi, preživeti s srčnimi ljudmi »Erasmus družine,« so pri nas zapisani kot neprecenljiva izkušnja, ki nam je prinesla veliko lepega in bogatega.

Mateja Sladič Vozelj

Če si mama treh otrok, ki so obiskovali šolo, se je kar težko odločiti za en sam dogodek. Vsaka valeta je nekaj posebnega, začetek je vedno slovesen, zaključek pa malo bolj zabaven. Otroci se uredijo, nekatera dekleta se preizkusijo v visokih petah … Starši smo ponosni, ko otroci pridejo do nekega mejnika v življenju. Lepo je slišati tudi, če so prejeli kakšno priznanje ali opravili bralno značko.

Stoji učilna zidana, poje stara pesmica, stoji, stoji, a nas ni, ostal je le spomin na tiste dni …

Gdor tobere je vosu

Vsak skupen dan ustvarja nove spomine … Moji so lepi, prelepi … Na podstrešju skrbno hranim stare zvezke, učbenike, šolska glasila in cele letnike mladinskega tiska. Vsakič, ko se povzpnem med zaprašene škatle, jih pobožam s pogledom in srce mi napolni neka posebna toplina …

Vsem vam, trenutnim generacijam in vsej bodoči mladeži, ki bo prestopala prag litijske šole, želim, da bi ustvarjali nove nepozabne spomine. Šoli čestitam za okroglo obletnico. Čestitam učiteljem in drugim delavcem, da vztrajate v svojem poslanstvu v teh neprijaznih časih. Čestitam učencem, ki kljub vsem izzivom ostajajo radovedni in radoživi. Lepo vas pozdravljam in vam želim lepo praznovanje jubileja.

Danica Sedev

ič (v šolskih letih Ocepek)

V spomin pa se mi je zelo vtisnil dogodek z valete mojega drugega sina Domna, in sicer ko so se učenci zahvalili svojim učiteljicam iz 1. razreda. Na valetah se učenci navadno zahvalijo razrednikom oziroma razredničarkam, jim tudi podarijo šopke ali pa kakšna darilca za spomin, zato se mi je zdelo zelo lepo, da so takrat podarili rožice svojim učiteljicam iz 1. razreda. Bila sem ponosna, da je učiteljici Mojci cvetlico podaril ravno Domen.

Seveda so za učence pomembni vsi učitelji, od 1. do takrat

še 8., danes pa 9. razreda. Vsak prispeva svoj delček na pomembni poti skozi osnovnošolsko izobraževanje – ne glede na to, v katerem razredu poučuje in katere predmete ali pa opravlja kak drug poklic na šoli.

Karmen Tofolini

»Lepa so mladostna leta, ki cvetijo ti sedaj, ko bodo ta minila, jih želela boš nazaj.«

Tako mi je nekoč sošolka zapisala v spominsko knjigo. Listi v njej so porumeneli, ostala so prijateljstva in spomini, za katera sem še danes hvaležna.

Draga Osnovna šola Litija, čestitke ob tvojem jubileju. Verjamem, da boš dala veliko znanja, lepih spominov in trdnih prijateljstev še mnogim generacijam otrok v Litiji.

Nada Mihelčič (v šolskih letih Čurič)

Zimzeleni zapis osnovnošolcev iz svinčenih časov naše mladosti. Navadno je bil skrit na prepognjenih listkih, pod zavihom knjig ali zvezkov nič hudega slutečih sošolcev.

Ni mogel biti zapisan na gedzetih, ker je bil edini računalnik, ki smo ga poznali, tisti na barvne kroglice in smo se ga že v drugem polletju prvega razreda sramovali. Napisan je bil z nalivnim peresom, ki je puscal tinto na prstih, papirju in oblekah, s kemicnim svincnikom, ki je imel kemijo samo v imenu, ali pa celo s tintnim svincnikom, ki se ni pustil zradirati. Zaradi odsotnosti sodobnih naprav, ki popravljajo pomanjkljivo slovnico in interpunkcijo, je prihajalo do napak, ki so prisotne v zgornji trditvi. Tu se kaže tudi odpor "malih upornikov brez razloga" do popolnega izražanja, kajti če bi omenjeni zapis kdo predstavil v knjižni slovenščini, bi bil ožigosan za piflarja, guleža in deležen drugih manj korektnih označb. Ni pa bilo priporočljivo, da bi tako trditev zapisal na list šolske naloge, testa ali kakšne podobne nočne more, do katere so imele dostop učiteljice, še zlasti če se je mali grešnik podpisal. Kazenskopravni sistem v šoli je bil strogo na strani omenjenih avtoritet in odvetniki, ki danes skrbijo za prospeh malih sončkov, so bili še v fazi razvoja.

To je vse, kar imam povedati o tem.

Leopold Tofolini

DROBTINICE … OD NAS ZA VAS

Poučevati sem začela, ko je bila na steni zelena tabla, v roki pa kreda. Danes se v poučevanje vriva umetna inteligenca. Kaj bo jutri?

Polona Gole

Anders Dimec, 9. C

Nisem še dolgo na šoli, lahko pa rečem, da sem že precej

udomačena. Jeseni 2022 sem majhno vaško šolo zamenjala za Osnovno šolo Litija. Sodobnost stavbe me je pritegnila, prevladujoča belina, praznost šolskih prostorov pa ne.

Le-to ste s svojo srčnostjo, entuziazmom, pripravljenostjo za sodelovanje in še marsičem prav kmalu zapolnili zaposleni ter učenci šole, ki poskrbite, da nikoli ni dolgčas in da srčni utrip ne pade prenizko.

Petra Prosen

Zeleni začetki, modri konci/zaključki.

Andreja Fele

Najbolj smešna stvar, ki se mi je zgodila na Osnovni šoli Litija

… Učenec iz 2. razreda me je v mojem prvem letu poučevanja vprašal: »Učiteljica, ali ste mojega atija tudi učili?«

Vita Kralj

Rada pridem v službo, ker vem, da me bo ob 12.00 čakalo dobro brezglutensko kosilo.

Neja Debeljak

Obožujem senzorno učilnico, kjer se lahko učenci sprostijo, uživajo in umirijo.

Anita Kisovec

Najboljše v šoli so šole v naravi – ko sem bila majhna in tudi zdaj, ko sem še vedno majhna, a le malo starejša.

Tina Predalič

Šola pozitive za ravne in krive veliko in malo nagajive in nadpovprečno učljive.

Brigita Pinter

Anekdota iz 1. razreda

Učiteljica je spodbujala učenca, naj se pri nalogi potrudi, ker bo pridobil več znanja in s tem boljše ocene, pa reče:

»Učiteljica, jaz se nisem naročil na te ocene.«

Ida Dolar

Draga Osnovna šola Litija!

Hvala za prvo zaposlitev kot pripravnica, za prve sive lase in najboljše sodelavce na svetu.

Katarina Kos

Alina Ilić Čeliković, 9. C

Kaj mi v vseh letih službe ni prišlo v kri: da hodim v šolo in ne v službo. Tako se tudi počutim – ves čas se nekaj novega učim.

Marjeta Laba

Na Podružnični šoli Konjšica smo proslave izvajali v prostorih krajevne cerkve, saj drugje ni bilo prostora. Poučevala na šoli PŠ Konjšica v letih 2003–2009.

Mojca Žugič Perić

Za vedno si bom zapomnila dobre občutke, ki so me prevzeli ob prvem srečanju s sedanjimi sodelavci.

Nina Petek

Učenci 9. razreda pišejo pisni preizkus znanja. Čista tišina. Opazujem učence in razmišljam. Pred mano se nahaja bodoča družba v malem. Tale bo kuhar, ta arhitekt, šofer, pilot, prodajalka, kozmetičarka, poštar, novinarka, zdravnica, fizioterapevt, učitelj … zazvonilo je.

Angela Marolt

Rad hodim v Osnovno šolo Litija, ker sodelavci kuhajo dobro kavo.

Blaž Jerman

Osnovna šola Litija, se še spomniš najinih nerodnih začetkov? Če bi mi kdaj kdo rekel, da bom svojo prvo zaposlitev v šoli začela na daljavo, mu ne bi verjela. Ampak tistega novembrskega dne se je to zgodilo ... Namesto v prostorni svetli učilnici nove šole sem začela poučevati iz domačega kabineta. Nepredstavljivo. Šele po štirih mesecih je zoom konference zamenjal pouk v živo, končno sem spoznala svoje učence, svoje kolege in začutila utrip šole ... Danes sva že "stari" znanki in se skupaj veseliva tvojega jubileja. Naj tvoji prostori nikoli več ne samevajo, naj bo glasno, živahno, na vsakem koraku radovedni pogledi učencev in iskrice v očeh učiteljev. Vse najboljše!

Anita Eltrin

Ne vem, če ste že kdaj kot učitelj doživeli to … tisti občutek, ko stopiš v šolo in vsi učenci pritečejo s široko razprtimi rokami, sijočimi očmi v skupinski pozdravni objem ter veselo kličejo: »Učitelj!« No, takšno bližino in občutke doživljamo učitelji na Podružnični šoli Polšnik.

Stara šola, nova šola.

Osemletka, devetletka.

Veselje in smeh, redko žalost in slaba volja.

In ko že misliš, da si videl vse, te učenci znova presenetijo s svojimi domislicami.

Z vami že 30 let ...

ZA RES

Naša šola res je nora, lepa, a da šolski prostor je živ, poskrbi odličen kolektiv.

ZA ŠALO

Obljubili so podhod, v igri bil je tud’ nadhod, a v športno še vedno hodim čez prehod.

Osnovna šola Litija je pogosto naš drugi dom – tako od učencev kot nas, učiteljev.

Špela Komatar

Nekoč mi je moja učiteljica slovenščine v spominsko knjigo napisala misel starodavnega kitajskega filozofa: »Kdor se učenju posveča, se iz dneva v dan veča.« Še vedno velja. Alenka Koprivnikar

Nikoli ne bom pozabila, kako so mi v zbornici dodelili prvi prostor.

Alojzija Boncelj

Karmen Špan

Na šoli sem zaposlena že več kot 30 let. To je moja prva in tudi zadnja služba. Vsak dan sem šla rada v službo in tudi danes grem z veseljem. Ne predstavljam si in si tudi ne želim delati nikjer drugje.

Marjana Črnugelj

Kot mlada učiteljica sem prišla v kolektiv prekaljenih učiteljic na Podružnici s prilagojenim programom, ki so svoje delo opravljale z velikim veseljem in strokovnostjo. Zdelo se je, da skupaj zmoremo premikati gore. Naučile so me, kako pomembno je timsko delo in kako dragoceni so dobri odnosi v kolektivu ter z učenci. Super popotnica in lepi spomini.

Hvala, Neli, Joži, Berta, Marija, Irena, Marjeta!

Sandra Rihter

Miha Golob

Petra Pavlica

Tian Cizerle, 9. C

Anekdoti iz šolskih klopi

V 9. razredu se učimo o milih. Pri ustnem ocenjevanju je učenec razložil, da so mila včasih pridobivali iz živalskega gnoja. Požel je salve smeha (pridobivali so jih namreč iz živalskega loja).

Z učenci smo se vračali v šolo iz kulturnega centra na Stavbah. Malo preden smo prišli do šole, smo srečali našega gospoda ravnatelja. Učenec je začel vpiti »stric ravnatelj,« da nas je opozoril na to, da je tam, da ga pozdravimo.

Renata Kralj

Zbornica v stari šoli, čeprav (pre)majhna, je bila srce šole. Iz nje je vedno odmeval smeh, včasih tako glasen, da je ravnateljica Gabrijela prihitela iz pisarne, kaj se spet dogaja. A prav ta pozitivna energija je združila kolektiv, da si brez zavisti pomagamo, kar nam marsikdo zavida še danes.

Že res, da imamo novo, lepo šolo, a knjižnica na podstrešju stare šole je bila posvečen prostor, kamor smo radi zahajali vsi, saj je s svojimi obokanimi okni, majhnim odrom in velikim prostorom za učenje ter druženje oddajala posebno energijo. Bila je svetla, topla, lahko si sedel za okroglo ali polkrožno mizo, na stolu, klopci, usnjeni vreči, na odru ali pa kar na stopnicah, po katerih si se spustil v prostor. No, če smo učitelji koga pogrešali, je bil zagotovo nekje med knjižnimi policami.

Jana Štojs

V kolektiv Osnovne šole Litija sem prišla leta 2019. Nikoli ne bom pozabila, kako lepo in na prijeten način so me sodelavci sprejeli. Občutek na prvi uvodni konferenci je bil neprecenljiv. Upam, da bo dobra energija delavcev ostala "do konca svojih dni."

Karolina Aškerc

Oko mojega spomina seže daleč, ko sem prag Osnovne šole Litija prestopila kot prvošolka, se prvič vrnila kot učiteljica plesa, nato kot pripravnica, učiteljica v podaljšanem bivanju, čez desetletje pa kot učiteljica slovenščine. Kaj naj rečem … vedno se rada vračam tja, kjer je dobra energija doma. Vanja Arhnaver

Draga OŠ Litija!

Ko prestopimo tvoj prag, v tvojo skupnost dobrodošel je vsak.

Vsaka pridobljena izkušnja in modrost, s tvojo pomočjo kroji našo osebnost.

Zato hvala za vse znanje ti, ki za življenje nas krepi.

Maja Sirak

V šolo hodimo, dokler živimo.

Mojca Hauptman Jovanovič

Matej Krištof Zorc, 9. C

Pravijo, da je šola za učence drugi dom. Je torej prijazna, topla, varna, biti pa mora tudi vzdrževana in čista. Skrbeti dan za dnem, da imajo vsi šolski prostori zdravo okolje, pa ni mačji kašelj. Je fizično naporno delo, ki ga vseeno rada opravljam. In če mislite, da se tehničnemu osebju ni treba več učiti, se motite. Kot v vseh poklicih se tudi mi izobražujemo in usposabljamo. Učenje se res nikoli ne konča.

Vida Grošelj

David Lokar, 9. C

Še vedno mi po toliko letih dela, ko vstopim skozi šolska vrata, nasmejani in zadovoljni obrazi otrok polepšajo dan. Barbara Klanšek

Stena slavnih

Ali veste, kaj je skupnega Tilki Jamnik, Slavku Preglu, Janji Vidmar, Carolin Philipps, Marcusu Sedgwichu, Žigi X. Gombaču, Tini Bilban, Saši Pavček, Igorju Karlovšku, Morrisu Gleitzmanu in Nataši Konc Lorenzutti? Plakati vseh naštetih krasijo steno slavnih v šolski knjižnici.

Ali veste, kaj imajo skupnega? Besede, stavke, odstavke, knjige, branje. In še mnogo več

Ali veste, zakaj prav oni? Šolo so eden za drugim – vsako leto eden – zadnjih enajst let obiskali v okviru Bralnic pod slamnikom.

Knjižnični medo Medo

Knjižnica Osnovne šole Litija, srce šole

Dom knjižničnega meda Meda. Dom knjižničnih škratov, ki ponoči, kadar medo spi, veselo delajo zmedo, podnevi pa se poskrijejo v najbolj skrite kotičke, da jih lahko opazi samo kak par nagajivih, nedolžnih otroških oči.

Prostor s črvino v druga vesolja, ki pa je žal v fazi mirovanja. Morda se ta črvina lepega trenutka prebudi in bralce odpelje v prostore ter čase, o katerih lahko zaenkrat samo berejo.

Čitalnica s steno, na kateri je pripetih veliko – nacionalnih in evropskih – znakov kvalitete, priznanj za kvalitetno izpeljane eTwinning projekte.

Omara, na kateri zavzemajo častni prostor nacionalne nagrade, ki smo jih osvojili z delom v Erasmus+ programu.

In na vratih v knjižnico napis: Kjer se pustolovščina začne. Nevenka Mandelj

Maja Kirm, 9. C

Emilija Kuzmanović 9. C

ARHNAVER, VANJA

AŠKERC, KAROLINA

BAŠ JERE, POLONA

BELKO, ROSANA

BIZILJ, MATJAŽ

BONCELJ, ALOJZIJA

BUČ AR, MILICA

BUČEK, ROBERT

BUDIMLIĆ, ŠEJLA

CELESTINA, ALOJZIJA

CESTNIK, MAJA

ČRNUGELJ, MARJANA

DEBELJAK, NEJA

DENIŠA, MAJA

DERVIĆ, BEKIRA

DIMNIK ,RENATA

DIVJAK, ALEN

DOLAR, IDA

DRAŽUMERIČ, TJAŠA

ELTRIN, ANITA

ERJAVEC, BLANKA

FELE, ANDREJA

FELKL, AJDA

FERDIN, LILJANA

GOLE, POLONA

GOLOB, MIHA

GORŠE, NATAŠA

GROŠELJ, IVAN

GROŠELJ, VIDA

GUČEK, ANDREJ

GU

ČEK, VILJEM

HASANAGIĆ, ELVIRA

HAUPTMAN, URBAN

HAUPTMAN, JOVANOVIČ MOJCA

HRIBAR, SIMONA

JAKOŠ, MARIJA

JERMAN, BLAŽ

JUVAN, KATARINA

JUVAN, VIDA

KIRBIŠ, VESNA

KISOVEC, ANITA

KLANŠEK, BARBARA

KLOPČIČ, MAJA

KNEZ, KSENJA

KOCMUR, TANJA

KOMATAR, ŠPELA

KOPRIVNIKAR, ALENKA

KOS, KATARINA

KOŠIR, ANTON

KRAFOGEL, STANISLAVA

KRALJ, RENATA

KRALJ, VITA

KROFL, JANJA

KROMAR, VID

LABA, MARJETA

LAMOVŠEK, MATEJA

LJUBIJANKIĆ, ENISA

LUKANČIČ, RENATA

MAJCEN, URŠKA

MANDELJ, NEVENKA

MAROLT, ANGELA

MAŠINOVIĆ, ADISA

MATOVINOVIĆ, PIA

MEDVED, MANCA

MEDVED, PATRICIJA

MIHAILOVIĆ, IGOR

MITIĆ, ROK

MLINAR, ELIZABETA

NOVLJAN, MARUŠA

OBREZA, VERONIKA

OCEPEK, ANJA

OCEPEK, MARIJA

PAVLICA, PETRA

PETEK, NINA

PEULIĆ, TANJA

PEZAMOVSKI, MATEJA

PINTAR, ALEKSANDRA

PINTER, BRIGITA

PONEBŠEK, MATJAŽ

PRAZNIK, ANITA

PREDALIČ, TINA

PROSEN, PETRA

RIHTER, SANDRA

ROZINA GOLOB, MELITA

ROŽANEC, MARTINA

SIRAK, MAJA

SMOLNIKAR, PATRICIA

SMRKOLJ HOČEVAR, ALENKA

STRLE, PETER

SULJKANOVIĆ, ILMA

ŠPAN, KARMEN

ŠPES, TANJA

ŠTOJS, JANA

TERAŽ ŽELEZNIK, TANJA

TOLAR, SONJA

VIDGAJ, ALENKA

VOZEL, META

ZIDAR, ANA

ZUPAN CVETEŽAR, NATAŠA

ZUPANČIČ, MATEJA

ZUPANEC, MONIKA

ŽBOGAR PERAKIS, ANDREJA

ŽIBRED, BRANKA

ŽIČKAR, LOJZKA

ŽONTAR, DRAGICA

ŽUGIČ PERIĆ, MOJCA

na matični šoli in Podružnici s prilagojenim programom

Zaposleni na Osnovni šoli Litija v šolskem letu 2023/24

Zaposleni

Administrativno osebje

Zaposleni na Podružnični šoli Polšnik

Zaposleni na Podružnični šoli SavaTehnično osebje