Okusi prvinskega

OKUSI PRVINSKEGA Kulinarika Zelenega krasa

slo

Kašča v Žerovnici Vaščani so v njej shranjevali žitno zrnje in moko, namenjena pa je bila tudi sušenju in spravilu suhih mesnin ter masti.

Dober tek za dober dan Dobrodošel, popotnik, v deželi Zelenega krasa! Dobrodošel v deželi neokrnjene narave, ki ji živahnost nadzemnih in podzemnih voda daje spreminjajočo se podobo in neukrotljiv karakter. Vzemi si čas in okusi prvinskost dežele tudi v njeni sleherni jedi!

Gozdovi, pašniki in druge naravne danosti ter podnebje z izrazito hladnimi zimami so ključne sestavine prepoznavnih okusov in vonjev zelenokraškega kulinaričnega kotlička. Iz zavetja prostranih gozdov prihaja na krožnike raznovrstna divjačina, z neokrnjenih pašnikov pa pristni govedina in ovčetina.

K svežemu mesu, še posebej h kolinam, se že tradicionalno poda ozimna zelenjava. Ta zna pokazati zobe trdoživi notranjski zimi, zato ne preseneča, da se je osamosvojila v enolončnicah, ki se jih pripravlja na sto in en način.

Odkrijte pestro geografijo okusov – od notranjske kolerabe pa vse do krompirja v zevnici na Pivškem in v Brkinih.

Na koncu obeda je pravi trenutek za dišeče okuse sadja, ki jih znajo domačini ujeti v žlahtna žganja in sokove, ter za sladke dobrote po preizkušenih receptih naših babic.

Popotnik, kuhinja Zelenega krasa te pričakuje odprtih loncev.

Za predjed priporočamo sprehod po straneh te knjižice, za glavno jed pa gastronomski obisk izbranih turističnih kmetij in gostinskih ponudnikov.

Zimzeleni junaki kuhinje po starem Zelje, koleraba in krompir - nepogrešljive sestavine številnih prilog in samostojnih jedi, ki so na mizi skozi vse leto, še posebej pa v zimskem času.

3

Okus po divjem Več kot polovico Zelenega krasa prekrivajo gozdovi, celotno področje pa je ožiljeno z rekami, potoki ter presihajočimi in umetnimi jezeri. To je neukročeni svet divjine, ki že od nekdaj draži apetite!

ležite se ude in e lj kd to b ra še kora sako leto ok e it d e r v Na či, ki jo ske no na polhe Polhar tku lova e ič r žnik . p b o ra d u S n e g i in ž li vb priredijo

Raznovrstna divjačina, vse od srnjadi, jelenjadi, divjega prašiča in medveda do male divjadi, ter izbor sladkovodnih rib je nova stalnica ponudbe gostišč in nekaterih turističnih kmetij.

Radodarna narava pa ponuja še precej več - obilje gob, jagodičevja, zdravilnih plodov in zeli ter kraškega brinja.

mišljije o jev do ja l tiln ž i r g aj ali gos Za nek no kmetijo a r e ze k te i z b r , da je na e jt a obišči ič r p a jed. in se pre di glavn lahko tu

Jelenov file z lisičkami Iz lepo uležanega jelenovega fileja izrežemo za prst debele kose mesa in jih z roko rahlo potlačimo.

Lisičke narežemo na primerne kose. Na maslu na hitro popečemo rezine pršuta in jih shranimo na krožniku. Prav tako na maslu popečemo na obeh straneh še meso, dodamo lisičke in vse skupaj na hitro popražimo. Solimo in prilijemo kakovosten konjak ali brinjevec ter flambiramo. Ponev stresamo, dokler ne zgori ves alkohol. Jed postrežemo s polento.

4

s

m ljubitelje lavje za g e o č p a o m n o i iz d Poseb enih jed lj v a r ip r v e že p

p oz n e vse do anim a p i n e d Od jes jedi, ki z do za s a č li klob je slanino a ejej

le No ghiri, ha diziona accia ai c . a ll e alla tra d io Snežnik re , all’iniz e del castello di in ottob z n lle vicina luogo ne

n ionelle r tradit e , d il e n t a “ bst rija im Her „polha t ie h S c a n r-N Nehme schläfe ktober Sieben jedes Jahr im O in schläfer die ie Sieben d ndet . f fi u tt a ta n s egin ežnik n S s e s zu Jagdb s hlo e des Sc der Näh

Postrv v pečici Na naoljen pekač položimo svežo, očiščeno in posoljeno postrv ter koščke čebule, krompirja, korenja, po želji tudi druge zelenjave.

Dodamo začimbe - timijan, majaron, žajbelj, grobo narezan česen, peteršilj - in vse skupaj damo v ogreto pečico. 10 minut te pred koncem pečenja dodamo še s ia , vis it a anta f i d e i češnjev paradižnik , da se ta pregreje, e n occo ie scelt uni bin aPohrani barvo. t rat to r oRibo er alcobliko ie r o t t fa o postrežemo a delleobloženo z zelenjavo.affettatt

un he un cerete c in v n o econdo . c i v che da s n a e r fa può

r n h of n Baue e lt h ä ew davon n ausg e rd e n ie eine w S ie n S e h d n Besuc t haus u ufschnit in Gast ass ein A oder e d , in . e n s n t g ka ü b e r ze u richt sein Hauptge in e h c au

k

mesa in e m o ke .

Freunde s für alle r e d n o s ten Etwas Be d frisch gemach n u ch Mehl! von Fleis machtem e g s u a h aus Speisen

Dobrodošli v kraljestvu gob!

Gobe se v juhah ali prilogah pripravlja sveže ali pa se jih suši in konzervira Vom za zimo.

di pomla ki, ir mi ocv

baso jo dušo!

ti della gli aman r e p è s olo a preparati Un capit i freschi tt ia eccia. p i d ne c aser io carne e z u d o r a di p con farin

für Sp

Zeit

Ribja pestrost Zelenega krasa ist es hjahr ln, krape in ü r F e mmeklene, Na Cerkniškem jezeru se je nekoč t Graščuke, spä s n e in t g is ü ef t bcelo sušilo linje za ozimnico.

Danes se ribe uživa skoraj ug Herbs it hinz izključno iz ribogojnic. er mpostrvi , die m sveže, prevladujejo

st im eisen d e r Wu r !

Speck o r wä r m e n e le e e S ie d wieder

avera a prim iun d r a t a all ’agg o fino i con l t n t n a i u t p i Dall’au giusto per o salsic o d o i r e pancetta , p li io c nim ic di c ldono l’a e risczanaravo r p Povezani m e s che da Prostrani gozdovi in travniki ponujajo izobilje zelišč in plodov, ki so osnova tradicionalnega zdravilstva.

5

Nareži in postreži!

Shramba, ki da nekaj nase, je še danes polna klobas, pršutov, želodcev, slanine in drugih suhih mesnin.

In ko gostitelji režejo suho meso, vedo, da je narezek brez sira kot kislo zelje brez ocvirkov.

Tradicija pršutarstva Z domačim, najmanj leto dni sušenim pršutom postrežejo zlasti na Pivškem in v Brkinih.

6

Neizprosne notranjske zime so še dandanes kot nalašč za koline – svinjina se v mrazu namreč ne kvari, se odlično presoli ter hitro suši ali dimi.

Sirarstvo si po desetletjih zatona ponovno utira pot v redno ponudbo domače hrane z izvrstnimi siri iz kravjega mleka, ovčjimi siri in pravo domačo skuto. Številni mesni in mlečni izdelki prihajajo z neomadeževanih pašnikov in so zato visoko cenjena specialiteta!

šljije domi v e j tilno a j rižl li gos g a j a o j k i k Za n e a n o k m e t n a r e ze e izbr e , da je t i jt a č . š ič i r d p ob re vna je in se p udi gla lahko t

mesa in bitelje u lj ke . a z lavje ače mo g m o o p d o iz Posebn avljenih jedi r ip r p e ž sve

i mlad ne po irki, z o p o v v se d mi oc ni pa i z dodani e s e j i, k Od aso za jed ali klob je čas dušo! slanino jo je a o g re v o n z ve d n o Bele dobrote Zelenega krasa Ovčji sir in albuminsko skuto ponuja vse več kmetij. Kravji Nanoški sir, ki ima celo zaščiteno označbo porekla, pa najdete tudi v vsaki bolje založeni trgovini.

Ocvirkovka

Krvavice in bele klobase

Pripravimo moko, kvas, sol, sladkor, jajce, vodo ali mleko ter domače ocvirke.

Zgnetemo v mehko testo, razvaljamo in namažemo z ocvirki. Zvijemo v potico ter pečemo 40 minut na temperaturi 180 °C.

Obe vrsti mesnin sta pripravljeni iz enakih sestavin, le da krvavice poleg riža, ješprenja, soli, mesa kuhane svinjske glave, popra, majarona, cimeta, mete, čebule in črevesne masti vsebujejo še kri. Tudi postreže se jih skupaj, še posebej ob vseh zimskih praznikih.

s sladke še tako i o s v e o it d Uresnič sti je več kot o priložn

7

Jagnjetina v omaki z žlikrofi Za okusnejšo jed uporabimo slabše kose jagnjetine (vrat, rebra …).

Narežemo toliko čebule, kolikor je teže mesa. Čebulo dobro dušimo na masti. Dodamo na manjše kose narezano meso, zrel paradižnik , narezan na kocke, in ponovno pražimo, dokler voda ne izhlapi in meso ne dobi prijetnega vonja in čokoladno rjave barve. Za ustrezno gostoto jedi prilijemo pol vode in pol vina. Solimo, začinimo in pustimo, da se jed počasi kuha, dokler se meso ne zmehča.

Za žlikrofe zamesimo čvrsto testo iz jajc, moke in soli, ki mora počivati v hladilniku vsaj pol ure. Za nadev na maščobi ocvremo nekoliko sesekljane čebule in košček na drobno narezane pancete. Malo ohladimo in dodamo zmečkan kuhan krompir in jajce.

Zmešamo in začinimo s peteršiljem in timijanom. Testo razvaljamo, nanj položimo kupčke nadeva, okrog nadeva testo premažemo z jajcem in oblikujemo žlikrofe. Kuhamo jih v vrelem kropu približno 10 minut.

8

Iz te moke bo dosti mesa Že stari ovčarji so znali povedati, da se k sveži jagnjetini najbolj podata domača polenta ali žganci.

esa in itelje m oke . b u lj a vje z ače m o pogla iz dom Posebn avljenih jedi ripr s v e že p

No, danes je izbor še pestrejši, zato se jedi iz drobnice lahko popestri tudi z žlikrofi, štruklji, mlinci, rezanci ali njoki. Prav vsi se izvrstno podajo tudi k drugim mesnim dobrotam, v kombinaciji z različnimi omakami ali sladkimi prelivi pa so priljubljeni tudi kot samostojne jedi ali sladice (češpovi knedli, štruklji …).

ladi e pom ki, n z o p r i oc vi se do i pa v z dodanim n e s e i, ki Od j aso za jed ali klob je čas dušo! slanino jo greje o a v o zn ve d n o

bela aLI KROMPIRJEVA polenta Najboljše meso si zasluži najboljšo polento.

Bela polenta iz krompirja in koruzne moke – včasih hrana za reveže, danes za sladokusce. Kuhan krompir stremo in dodamo koruzno moko v taki količini, da dobimo gosto maso. Po potrebi solimo in med stalnim mešanjem kuhamo vsaj 40 minut.

Piščanec ima na Pivškem posebno mesto Tradicija piščanca na Pivškem je bila nekdaj takšna kot po ostali Sloveniji: imeli so ga za kurjo juho za porodnice ter za praznična ali nedeljska kosila. Z obdobjem organiziranega gojenja piščancev pa so jedi iz piščanca postale reden gost jedilnikov, zato vam bodo danes z veseljem postregli s kakovostnim, hrustljavo zapečenim piščancem.

Dober kot kruh Tradicionalne dobrote iz krušnih peči po starodavnih recepturah iz pšenične, ržene, ovsene, ajdove, koruzne in pirine moke.

Češpovi Knedli

dke sa

n

Skuhan krompir stremo in nanj zrežemo tako sla volj! šemaslo, e si solimo, it ič t do n da se raztopi. NekolikoU ohlajeno maso s re več ko je i t s o dodamo jajca ter premešamo. žnse ohladi priloKo na sobno temperaturo, vanjo rahlo vmešamo moko, da dobimo enakomerno, kosmičasto maso. Šele nato jo na hitro vgnetemo v testo.

Manj časa mesimo, rahlejši bodo cmoki. Iz testa oblikujemo debelo klobaso in jo narežemo na kolobarje, v vsakega zavijemo nekoliko sladkano slivo. Kuhamo jih v slanem kropu, dokler ne splavajo na površje. Postrežemo jih z drobtinami, prepraženimi na maslu.

žbi ok bri dru i in o d v Počutje ljico. Po mer n o ka p z žlaht

9

Lonec zimskega veselja Že povsem preprosta jed iz ozimne zelenjave ogreje tudi najbolj hladen dan in prebudi v nas pristen okus po domu.

Koleraba ali kavra, fižol, zelje, repa, ohrovt in krompir so odličen odgovor na dolgo in hladno zimo zavetnih dolin Zelenega krasa. Kavra po notranjsko, krompir v zevnici, ješprenj ali ječmen in jota so najbolj prepoznavne enolončnice tega območja, navdušeni pa boste tudi nad drugimi dobrotami iz bogate ozimnice.

Krompir v rolu Enako velike krompirje po dolžini prerežemo in jih položimo na papir za peko s prerezano stranjo navzgor. Malo posolimo. Pečemo pri srednji temperaturi približno pol ure.

Pred koncem na krompir položimo rezino pancete in pečemo še pet minut.

Namig za ljubitelje krompirja Obiščite tradicionalno avgustovsko Krompirjevo noč na Velikem U beljskem, kjer domačini v enem večeru skuhajo, ocvrejo in spražijo kar 3000 kg krompirja.

10

Domača čebula in česen V poplavi uvoženega sta domača čebula in česen toliko bolj okusna in zdrava osnova ali dodatek marsikateri jedi.

Ribanje zelja za kisanje Na celotnem območju Zelenega krasa se prideluje in kisa zelje, še posebej pa so po njem znani v okolici Ilirske Bistrice.

Krompir v zevnici Krompir kuhamo v kosih in, ko zavre, dodamo kislo zelje in sol. Krompir med kuhanjem zaradi kisline zakrkne, tako da ne razpade in je zato okusnejši. Ko je jed gotova, odcedimo vodo, dodamo sol, poper in česen ter zabelimo z ocvirki.

i omlad ozne p virki, p o d v se i oc eni pa danim Od jes jedi, ki z do o za li klobas je čas slanino a šo! rejejo du g o a v o n ve d n o z

, dke sanje e tako sla š i s ! e lj it Uresnič kot dovo sti je več priložno

e okronajt i družbi r b o e d m v pa ti!

Počutje o meri in P . o ic lj p o ka z žlahtn

Koleraba po Notranjsko Za pripravo potrebujemo kolerabo, fižol, krompir, majaron, lovorjev list, čebulo, sol, sladkor ter domače ocvirke. Zelenjavo ter začimbe kuhamo skupaj približno 4 ure.

Ko je jed gotova, dodamo razbeljene ocvirke.

Ponudimo z na koščke narezano kožarico ali drugim svinjskim mesom.

11

Žlahtni praznik vsakega obeda Sladke dobrote izhajajo iz tradicije velike noči, božiča ter drugih praznikov in praznovanj. Na mizi novega časa pa so nepogrešljiv zaključek še tako obilnega obeda.

Potica, tradicionalna slovenska sladica, ni zaobšla Zelenega krasa. Dobro se počuti v družbi rahlih piškotov, drugega drobnega peciva in celo - pršuta. Kot posladek vam bodo pogosto ponudili tudi štruklje, farške kapice, češpove knedle ali različne štrudlje. Še posebej vam bo teknil štrudelj iz pravih brkinskih jabolk.

12

Stare dobre šnite

Farške kapice

Štruklji z drobtinami

Pogost domač posladek . Kruh prejšnjega dne namočimo v mleko (ne sme se preveč napiti) in nato v stepena jajca.

Ocvremo na segretem olju. Postrežemo toplo, posuto s kristalnim sladkorjem.

Potrebujemo moko, jajce, sol, maščobo in mlačno vodo, za pripravo nadeva pa sezonsko sadje, vmešano jajce, skuto ali marmelado. Sestavine zmešamo v testo, ki ga razvaljamo, razrežemo na rombe, ki jim na sredini dodamo nadev. Robove po diagonali stisnemo skupaj in v slanem kropu kuhamo 10 minut. Ponudimo kot prilogo k mesu, kot samostojno jed ali kot sladico, prelito s toplo marmelado.

Iz žlice moke, razdrobljenega kvasa, sladkorja in malo mlačnega mleka naredimo kvasni nastavek (kvasec). Ko naraste, ga dodamo presejani moki, prilijemo preostalo mleko in razmešana jajca. Solimo in vgnetemo gladko testo, ki naj vzhaja do dvojnega volumna.

Nato ga še enkrat na hitro pregnetemo, pustimo, da malo vzhaja, in razvaljamo.

Namažemo z na maslu prepraženimi drobtinami, zavijemo v pomokan prtiček in kuhamo v slanem kropu približno 35 minut. Štruklji se lepo skuhajo tudi na pari.

sanje , sladke o k a t ite si še dovolj!

Uresnič sti je več kot o priložn

onajte žbi okr u r d i eti! r v dob i in pam Počutje ljico. Po mer n o ka p z žlaht

ume , ten Trä s e s s ü ug! ers als gen Ihre all r h ie e S m n n kliche nheite Ver wir Pehtranova potica Gelege s e t ib dafür g

Pri poticah je izbira bogata. Na Zelenem krasu boste poleg klasične orehove zagotovo želeli poskusiti tudi druge potico s suhim sadjem, rožičevo in pehtranovo potico.

Slednja ima med slovenskimi poticami posebno mesto, saj se pehtran v kulinariki običajno uporablja v slanih jedeh.

Za pripravo pehtranove potice potrebujemo moko, kvas, sladkor, mleko, sol, jajca, maslo, kislo smetano, skuto in pehtran. V moko zamešamo kvas, sladkor ter mleko. Dodamo jajca, maslo in sol. Zgnetemo, da se naredi testo, nato razvaljamo in namažemo z nadevom iz kisle smetane, terskute ter pehtrana. in guna enminut d Pečemo 50 in f e .temperaturi 170 °C. B

n Sie Ihr Tropfe Krönen aft mit edlen ! tig ch rnünf Gesells n d ve u l l o M a s sv

13

Na zdravje, za zdravje! Žlahtni napoji Zelenega krasa prihajajo iz sočnih sliv, jabolk in hrušk, pa tudi iz plodov narave, kot sta brin ali bezeg. Žganjekuha ima na Notranjskem in v Brkinih dolge korenine. Bogata tradicija rojeva alkoholne destilate, med katerimi zasedata najvišje mesto Kraški brinjevec in Brkinski slivovec, saj imata zaščiteno geografsko označbo in natančno predpisan način pridelave. S stiskanjem jabolk iz domačih sadovnjakov se pridobiva tudi dišeč sok in izvrsten kis.

Kraški brinjevec – naravno žganje z zaščiteno geografsko označbo Kraški brinjevec je edinstven proizvod v svetovnem merilu. Nastane z destiliranjem izključno brinovih jagod in se s tem bistveno razlikuje od gina, geneverja, borovičke, klekovače in drugih pijač, ki so z brinjem le aromatizirane. Leta 2003 je v postopku zaščite porekla tudi uradno postal povsem samostojna in samosvoja pijača.

Na območju med Krasom, Pivško dolino in Čičarijo se brinjevec pridobiva že več kot 200 let, vse od časa Ilirskih provinc, ko so Napoleonovi vojaki v te kraje zanesli destilacijski kotel. Brinove jagode se z udarjanjem po vejah nabira od konca poletja do prvih pozeb. Za liter te edinstvene pijače, ki v tradicionalni medicini velja za izjemno zdravilno pri želodčnih in prebavnih težavah, je potrebnih kar 17 kg jagod. Večtedenski fermentaciji strtih brinovih jagod sledi dvakratna destilacija, njen stranski produkt je zdravilno brinovo olje. Harmonično aromo doseže Kraški brinjevec šele po šestmesečnem zorenju, z leti pa se njegov okus še izboljšuje.

14

najte bi okro eti! ž u r d i v dobr i in pam Počutje ljico. Po mer n o ka p z žlaht

fe e

oder Co n m senso! il buon o d n a s u

te r n in gu efinde B n. r e f Ih Sie Trop Krönen aft mit edlen ! ch ünftig Gesells d ve r n n u l l o M a s sv

Brkinski slivovec – naravno žganje z zaščiteno geografsko označbo Proizveden je z destilacijo fermentirane drozge iz avtohtonih sort češpelj, pridelanih in predelanih na geografskem območju Brkinov. Zaradi značilne tehnologije in uporabe različnih avtohtonih sort češpelj ima Brkinski slivovec specifične senzorične lastnosti, ki se kažejo v prepoznavni cvetici prijetnega vonja in okusa.

15

Gostinska ponudba Jamski dvorec

q

re s t av ra c i j a Jamska c. 28, Postojna 05/700 01 00, 05/700 01 03 info@postojnska-jama.si Odprto: maj-sept 9.00-18.00 okt-apr 10.00-17.00; tudi po dogovoru sedeži (znotraj/zunaj): 400/60 Najava: ne Spanje: ne Priporočamo: Cesarjeve palačinke

Proteus

w

re s t av ra c i j a Titov trg 1a, Postojna 081 610 300, 05/700 01 03 info@postojnska-jama.si sales.dpt@postojnska-jama.si Odprto: 7.00-22.00 Sedeži (znotraj/zunaj): 60/60 Najava: ne Spanje: da Priporočamo: srna po postojnsko s kvašenimi štruklji

Špajza

e

gostilna Ulica 1. maja 1, Postojna 05/726 45 06 gostilna.spajza@gmail.com www.gostilna-spajza.com Odprto: 10.00-22.00 sob, ned, prazniki 12.00-22.00 Sedeži (znotraj/zunaj): 40/25 Najava: ne Spanje: ne Priporočamo: divjačinski file z brusnicami in polento

Čuk

r

gostilna in pizzeria Pot k Pivki 4, Postojna 05/720 13 00 pizza.cuk@siol.net www.pizza-cuk.si Odprto: 11.00-23.00 Sedeži (znotraj/zunaj): 100/50 Najava: ne Spanje: ne Priporočamo: domače jedi iz krušne peči

Erasmus

t

Herman

re s t av ra c i j a i n p iv n i c a Kazarje 10, Postojna 05/700 22 88 erasmus@epicenter-on.net Odprto: 7.00-22.00 Sedeži (znotraj/zunaj): 150/50 Najava: ne Spanje: da Priporočamo: srednjeveška pojedina

Na mostu

y

gostilna Reška cesta 18, Prestranek 05/754 23 80 gostilna.namostu@gmail.com www.na-mostu.si Odprto: 10.00-22.00 Zaprto: tor Sedeži (znotraj/zunaj): 80/0 Najava: ne Spanje: ne Priporočamo: srnin file s suhimi slivami in štruklji

Gostilna Požar

u

Predjama 2, Postojna 05/751 52 52 Odprto: čet-tor 10.00-22.00, jan, feb, mar ob vikendih Zaprto: sre Sedeži (znotraj/zunaj): 80/50 Najava: skupine Spanje: da Priporočamo: divjačinski golaž z domačimi njoki

Pri Marti

i

gostilna Vilharjeva 1, Pivka 05/757 10 13 veronika.grzelj@gmail.com Odprto: pon-pet 7.00-22.00 ned 9.00-16.00 Zaprto: sob Sedeži (znotraj/zunaj): 60/40 Najava: ne Spanje: ne Priporočamo: svinjska prata z belo polento

o

Gostišče Mašun

gostilna in pizzerija Kolodvorska cesta 39, Pivka 05/757 10 95 info@pizzeria-herman.com www.pizerria-herman.com Odprto: pon-sre 7.00-22.00; pet, sob 7.00-23.00; ned, prazniki 12.00-22.00 Zaprto: čet; Sedeži (znotraj/zunaj): 70/0 Najava: ne Spanje: da Priporočamo: jota z domačo klobaso

Ka-Ra

1=

gostilna Radohovska pot 5, Pivka 05/757 24 84, 041 589 403 gostilna.kara@gmail.com Odprto: 8.00-22.00 Sedeži (znotraj/zunaj): 150/50 Najava: ne Spanje: ne Priporočamo: krompir v zevnici s pečenico

Gostilna Špelca

1!

Gornja Košana 4, Košana 05/753 04 13 info@gostilna-spelca.si www.gostilna-spelca.si Odprto: 10.00-23.00 Zaprto: pon Sedeži (znotraj/zunaj): 50/20 Najava: skupine Spanje: da Priporočamo: domače suhe mesnine

Pri Zotlarju

1"

gostilna Buje 3a, Vremski Britof 05/762 10 20, 031 380 406 prizotlarju@gmail.com www.prizotlarju.si Odprto: 10.00-22.00 Zaprto: pon, tor Sedeži (znotraj/zunaj): 60/40 Najava: skupine Spanje: da Priporočamo: pohan piščanec

1#

gostišče Mašun 1, Knežak 051 661 611, 031 623 053, 031 832 596 info@masun.si www.masun.si Odprto: 7.00-22.00 Sedeži (znotraj/zunaj): 86/120 Najava: skupine Spanje: da Priporočamo: divjačinske jedi

Pod gradom

1$

gostilna Gornja Bitnja 2, Prem 05/714 72 05, 040 520 049 kaja.maljevac@gmail.com Odprto: 12.00-22.00 Zaprto: sre Sedeži (znotraj/zunaj): 60/40 Najava: ne Spanje: ne Priporočamo: gratinirani jurčki

Škorpijon

1%

gostilna-pizzeria Rečica 1a, Ilirska Bistrica 05/714 13 32 rajko.jenko@gmail.com Odprto: 10.00-22.00 Zaprto: tor Sedeži (znotraj/zunaj): 100/30 Najava: ne Spanje: ne Priporočamo: žrebičkovo meso

Pri Špehu

1&

okrepčevalnica Gubčeva 32, Ilirska Bistrica 05/714 60 98 aleksander.perkan@gmail.com Odprto: 7.00-22.00 Zaprto: sob Sedeži (znotraj/zunaj): 40/28 Najava: ne Spanje: ne Priporočamo: krompir v zevnici

Trnovo

1'

okrepčevalnica Vilharjeva c. 2, Ilirska Bistrica 05/714 12 07, 041 424 974 simon.urbancic@gmail.com Odprto: od 1. apr. do 15. okt. 7.00-23.00; okt-mar po dogovoru Sedeži (znotraj/zunaj): 60/0 Najava: skupine Spanje: ne Priporočamo: piščančja rolada po brkinsko

Turistične kmetije Hotel Rakov Škocjan

1(

Rakov Škocjan 1, Rakek 01/707 14 64, 041 693 124 info@rakov-skocjan.si www.rakov-skocjan.si Odprto: 11.00-22.00 Zaprto: pon Sedeži (znotraj/zunaj): 70/120 Najava: ne Spanje: da Priporočamo: jelenovi medaljoni z zelišči in štruklji

En krajcar

1)

gostišče Podskrajnik 24, Cerknica 01/709 36 16, 031 789 074 info@enkrajcar.si, www.enkrajcar.si Odprto: 6.30-23.00 Zaprto: ned Sedeži (znotraj/zunaj): 113/52 Najava: ne Spanje: da Priporočamo: divjačinske jedi

Pri Stani

2=

okrepčevalnica in pizzerija Žerovnica 3, Grahovo 01/709 13 00, 041 733 340 Odprto: 10.00-23.00 Sedeži (znotraj/zunaj): 120/50 Najava: skupine Spanje: da Priporočamo: jota z domačo klobaso

Mlakar

2!

gostišče Markovec 15a, Stari trg pri Ložu 01/705 86 86, 041 582 081 mlakar@mlakar.info www.mlakar.info Odprto: sob, ned 12.00-22.00; med tednom po dogovoru Sedeži (znotraj/zunaj): 80/50 Najava: ne Spanje: da Priporočamo: ocvirkova potica

Miklavčič

2"

gostilna Velike Bloke 14, Nova vas 01/709 80 40, 031 305 153 miklavcicdejan@gmail.com Odprto: 10.00-22.00 Zaprto: pon Sedeži (znotraj/zunaj): 100/30 Najava: ne Spanje: ne Priporočamo: koline (v zimskem času), divjačina

Knavs

2#

Tekavča ograda

kmetija z nastanitvijo Runarsko 6, Nova vas 01/709 88 82, 041 564 193 knavsbranko@gmail.com Odprto: po dogovoru Sedeži (znotraj/zunaj): 60/0 Najava: da Spanje: da Priporočamo: kavra

Žnidarjevi

2$

turistična kmetija Kožljek 1, Begunje pri Cerknici 01/705 63 59, 031 317 607 sabina.becaj@siol.net www.žnidarjevi.si Odprto: vse leto Sedeži (znotraj/zunaj): 20/10 Najava: da Spanje: da Priporočamo: koline

Levar

2%

kmetija odprtih vrat Dolenje Jezero 33, Cerknica 01/709 19 14, 041 504 375 kmetija.levar@gmail.com www.turisticnekmetije.si/levar Odprto: vse leto Zaprto: pon, tor Sedeži (znotraj/zunaj): 50/20 Najava: da Spanje: senik Priporočamo: farške kapice

Logar

O bisk po pred hod nem d ogovoru

2&

turistična kmetija Žerovnica 16, Grahovo 01/709 20 71, 01/709 60 71, 031 784 232 logar.katarina@volja.net www.tk-logar.com Odprto: vse leto Sedeži (znotraj/zunaj): 40/15 Najava: da Spanje: da Priporočamo: skutini štruklji s sadnimi omakami

2'

kmetija z nastanitvijo Lipsenj 32, Grahovo 01/709 21 91, 051 261 322 tekavca.ograda@gmail.com www.tekavca-ograda.com Odprto: vse leto Sedeži (znotraj/zunaj): 50/20 Najava: da Spanje: da Priporočamo: zeliščna juha

Hudičevec

2(

2)

Pri Malnarjevih

3=

turistična kmetija Slavina 36, Prestranek 05/754 24 57, 031 552 937 malnarjevi@siol.net Odprto: pet 15.00-22.00 sob, ned 10.00-22.00; ostale dni po dogovoru Sedeži (znotraj/zunaj): 70/30 Najava: da Spanje: da Priporočamo: jota

3"

turistična kmetija Juršče 1, Pivka 05/757 80 82 tkcunar@gmail.com Odprto: 13.00-22.00 sob, ned 13.00-24.00 Zaprto: tor Sedeži (znotraj/zunaj): 60/0 Najava: da Spanje: senik, šotor Priporočamo: pečeni jagenjček

Ivankotovi

turistična kmetija Sajevče 8, Hruševje 05/756 20 22 dolencevi@gmx.net www.dolencevi.si Odprto: sob, ned, ostale dni po dogovoru Sedeži (znotraj/zunaj): 45/20 Najava: da Spanje: da Priporočamo: jedi z gobami

3!

turistična kmetija Narin 107, Pivka 05/753 20 70, 041 536 094 info@andrejevi.si www.andrejevi.si Odprto: vse leto Sedeži (znotraj/zunaj): 60/40 Najava: da Spanje: da Priporočamo: gluhi štruklji

Pri Cunarju

turistična kmetija Razdrto 1, Hruševje 05/703 03 00, 041 626 990 info@hudicevec.si www.hudicevec.si Odprto: vse leto Sedeži (znotraj/zunaj): 60/20 Najava: da Spanje: da Priporočamo: jedi iz jagnjetine

Dolenčevi

Pri Andrejevih

3#

kmetija Prem 65, Prem 05/714 74 20, 040 573 003, 041 824 557 ivankotovi.turizem@gmail.com Odprto: pet 17.00-23.00 sob, ned 12.00-22.00 Sedeži (znotraj/zunaj): 60/30 Najava: da Spanje: ne Priporočamo: jedi z gobami

Domačija Bubec

3$

Brce 10, Ilirska Bistrica 05/714 66 17, kmetija.bubec@volja.net Odprto: maj-okt Sedeži (znotraj/zunaj): 102/0 Najava: da Spanje: da Priporočamo: dimljena postrv

Peternelj

3%

ekološko turistična kmetija Brce 10a, Ilirska Bistrica 041 584 193, 041 622 359, 05/714 4429 kmetija.peternelj@gmail.com Odprto: pet 17.00-22.00 sob, ned, prazniki 11.00-22.00 Sedeži (znotraj/zunaj): 60/60 Najava: da Spanje: ne Priporočamo: telečja pečenka z jurčki

PONUDNIKI p r i d elkov in izdel kov z znamko Zel eni k ras Ileršič

3&

Jernuclevi

ekološka kmetija Cesta pod Srnjakom 23, Rakek 041 256 678 eko.ilersic@gmail.com Ponudba: zeliščni sirupi (trpotec, jeglič, pljučnik, lapuh, smrekovi vršički, bezeg, rman), likerji, grenčica, bezgovo vino, jabolčno-hruškov sok, aperitivi (astramontana, šipek, arnika, dren, brinove jagode, bezeg)

T’Dolenj

3'

kmetija Laze pri Gorenjem Jezeru 1, Grahovo 01/709 11 41, 041 363 421 kmetija.tdolenj@gmail.com Ponudba: likerji (borovnice, žajbelj, regrat, črni trn, drnulje), regratov med, marmelade iz gozdnih sadežev

Karel Simčič

3(

čebelarstvo Ul. Dolomitskega odreda 16, Postojna 05/726 25 88, 031 607 503 Ponudba: Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo, medeni liker

Branko Peternelj

3)

čebelarstvo Zalog 4, Postojna 041 724 031 branko.peternelj@studioproteus.si Ponudba: Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo, cvetni prah, propolis, medeni liker s propolisom

Ernest Penko

4=

čebelarstvo Studeno 1a, Postojna 05/751 51 06 Ponudba: Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo

Štefetova kmetija

4!

Petelinje 11, Pivka 05/911 62 55, 041 925 050 stefetova.kmetija@gmail.com Ponudba: sir iz kravjega mleka, jogurt, skutni namazi, sirotka, mladi sir

TurističnE INFORMACIJE

4"

TIC Cerknica

kmetija Petelinje 27, Pivka 05/757 22 80, 041 985 994 milena.penko@gmail.com Ponudba: sir iz kravjega mleka, jogurti, albuminska skuta

Morelj

4#

sadjarska kmetija Buje 6a, Vremski Britof 05/762 10 27, 041 583 344 kmetija-morelj@buje.net www.kmetija-morelj.buje.net Ponudba: Brkinski slivovec – žganje z zaščiteno geografsko označbo

Biščak

4$

družinska kmetija Buje 5, Vremski Britof 05/726 01 43, 041 518 805 anton.biscak@buje.net www.biscak.buje.net Ponudba: Brkinski slivovec – žganje z zaščiteno geografsko označbo, likerji (orehov, jabolčni, žajbljev), žganja (borovničevo, češpovo, jabolčno), jabolčni krhlji, jabolčna marmelada

Hribar - Svetlin

4%

zeliščarska kmetija Kuteževo 14a, Ilirska Bistrica 05/714 80 13, 051 838 036, 051 376 700 verganmetka@gmail.com Ponudba: pirini medenjaki, medenjaki, čaji, smrekov sirup

Mojca Brožič

4(

Tabor 42, Cerknica 01 709 3636 ticerknica@cerknica.si

TIC Lož

4)

Cesta 19. oktobra 49, Lož 08 160 2853 tic.loz@kabelnet.net

TIC Bloke

5=

Nova vas 46, Nova vas 031 326 158 tic@bloke.si

TIC Postojna

5!

Notranjski muzej Postojna Kolodvorska c. 3, Postojna 05 721 1090 info@notranjski-muzej.si

TIC Predjama

5"

parkirišče pri Predjamskem gradu Odprto: VI-IX - vsak dan, 10.00-18.00

TIC Pivka

5#

Park vojaške zgodovine Pivka Kolodvorska c. 51, Pivka 05 721 2180 031 775 002 tic.pivka@pivka.si

TIC Grad Prem

5$

Prem 39, Prem, Ilirska Bistrica 051 674 352 tanja.sajina@ilirska-bistrica.si

4&

sirarna Jablanica 4, Ilirska Bistrica 05/714 61 21, 041 450 023 brozic.mojca1@gmail.com Ponudba: ovčji sir, ovčji sir v oljčnem olju

Turn

4'

ekološka kmetija in sirarna Gornja Bitnja 13, Prem 05/714 25 31, 041 928 823 irena.penko13@gmail.com Ponudba: ovčji sir (ekološki)

Kulinarika Zelenega krasa 1 : 2 5 0 .0 0 0

a

Borovnica

Logatec

Ajdovščina

Škrilje

Ljubljana

Col

A1

Nova Gorica

Zapotok Podkraj Laze

Vipava

Sveti Vid

4=

u5"

H4

Planina

Studeno

Rakek

Predjama

q 1( Postojnska jama trwe3(5!

3) 2( Postojna 2) y 3= 4!4" io1= Pivka 5# 1!

3" 1"4#4$ 3!

Podskrajnik Rakov Škocjan

Veliko Ubeljsko

Sajevče

Otok

Gor. Jezero

Laze pri Gorenjem Jezeru

Stari trg pri Ložu

Slavina

A3

Markovec Nadlesk

Petelinje

Volče

2# Runarsko

Lipsenj

Orehek

Senožeče

Nova vas

Žerovnica

Prestranek

Trst

Velike Bloke

Dolenje Jezero

Razdrto Dolenja vas

Begunje pri Cerknici

1)4( Cerknica 2"5= 2% 2=2& 2' 3' Lož4) 2!

Šmihel

Štorje

2$

3&

Kozarišče

Palčje

Kal

G. Košana

Škocjan Škofije A1

Juršče

Buje

Suhorje Ostrožno Brdo

Kozina Hrpelje

Prelože Rijavče Pregarje

Koper

Narin

Knežak

5$3#1$4'

Mašun

Koritnice

Gornja Bitnja

Prem

Šembije

3$3% 1% 1&1'Ilirska Bistrica Brce

Rečica

Harije

Markovščina

MMP Babno Polje

Zagorje

Vrbovo Dolnji Zemon

Hrušica

Sviščaki

4&

Jablanica

4%

Kuteževo

Podgrad Zabiče

Račice Jelšane

Reka MMP Starod

Slovenija

MMP Jelšane

prika zano o b m o č j e

Brinove jagode (Juniperus communis) Vir dragocenega brinjevca in dodatek divjačinskim jedem.

RDO

Okusi prvinskega, kulinarika Zelenega krasa Izdajatelj: RDO Postojnska jama - Zeleni kras, Postojna • Brošura je sofinancirana iz skladov Evropske skupnosti. Produkcija: RRA Notranjsko-kraške regije in Pisarna (Andrej Rijavec, Sonja Dolenc, Boštjan Martinjak) • Viri: Stanislav Renčelj, Knjiga o notranjski kuhinji in drugih rečeh; Brkinske dobrote an buot in denes • Svetovanje: Notranjski muzej Postojna • Slikovni material: Boštjan Martinjak, arhiv RRA Notranjsko-kraške regije (Tomaž Penko, Simon Avsec), arhiv Notranjskega regijskega parka, Sonja Dolenc • Priprava jedi za fotografiranje, pa tudi za vsakega, ki ju obišče: Rihard Baša (Priprava hrane pri vas doma, Jasen pri Ilirski Bistrici) in Jolanda Levar (Kmetija odprtih vrat Levar, Dolenje Jezero pri Cerknici) • Tisk: Littera Picta, Ljubljana 2012

Edicija je tiskana v slovenskem, angleškem, nemškem in italijanskem jeziku • © Zeleni kras, 2012