Page 1

Letnik 6, {t. 27 / november - december 2011 30.000 brezpla~nih izvodov


4

UVODNIK

Ra~un za ples vampirjev

M

olekula zraka s severnega pola v dveh dneh prispe do Evrope, zato je jasno, da na planetu vse vpliva na vse. Z vrtanjem ledenih plasti in ugotavljanjem stanja za desettiso~e let nazaj smo ugotovili, kaj se je dogajalo prej. Rezultati so porazni, kljub temu, da nekateri vztrajno trdijo, da se ne dogaja ni~ posebnega.

Pi{e: Simon Tihec

Koli~ine ogljikovega dioksida in metana so v na{em stoletju posko~ile za ve~ kot 80%. Koli~ina teh dveh plinov pa je od leta 2000 posko~ila za 30%, kar pomeni, da se dogaja ravno nasprotno od tega, kar bi `eleli dose~i. Problem je v tem, da nam ne uspeva zmanj{evati izpustov, velik del denarja pa se namesto v sonaravne tehnologije `e preliva v odpravo posledic okoljskih sprememb, medtem pa dimniki veselo puhajo naprej. Z dimniki pa so mi{ljeni vsi viri onesna`enja, od namerne izdelave proizvodov namenjenih hitremu odmetavanju, do izjemno nevarnega metana, ki ga izlo~ajo mnogo prevelike ~rede klavnih `ivali. Povpre~ni Zemljan v svojem `ivljenju poje 8 krav, 33 svinj in 270 pi{~ancev, dolgoro~no pa takih `ivinorejskih obremenitev planet enostavno ne bo prenesel. ^lovek je res ~udna kreatura. Najprej se prena`ira in nato drvi v fitnes centre, kjer brezkoristno poganja telovadne naprave, vi{ek toplote in znoja pa odvaja skozi prezra~evalne in hladilne naprave, za kar porablja dodatno elektriko. Nato plane na ribi{ke ladje in besno lovi rake, ki jih nato izbranci, ki so `e tako siti vsega, po`irajo samo zato, da bi lahko drugim dokazali, da si kaj takega lahko privo{~ijo. Pri tem drugi, ki spoznavajo idiotskost tega po~etja ustanavljajo farme, kjer z velikim trudom gojijo morske `ivali, ki jim grozi izumrtje in jih nato spu{~ajo nazaj v morje. V ozadju vseh sedanjih kriz, od finan~ne do prehrambene v resnici stojijo klimatske spremembe, kar bo z vsakim dnem postajalo bolj o~itno. Obi~ajna izmenjava temperature med hladnimi in toplimi podro~ji planeta se je iz dosedanjih po~asnih procesov spremenila v hitre spremembe, ki so s stali{~a meteorologije bolj podobne eksplozijam, posledice pa gledamo vsak dan v poro~ilih. Vedno redkej{i prista{i teorije ohlajanja sicer opozarjajo, da smo podobne dogodke v preteklosti `e videli. To je res, vendar {e nikoli v tako hitrem zaporedju. Predvidevanje poplav, prilagajanje re~nih korit, izdelava nasipov ali postavljanje razbremenilnih razlivnih podro~ij, `e sedaj stanejo veliko davkopla~evalskega denarja. Nekaj nem{kih proizvajalcev bo sicer zaslu`ilo s prodajo oken in vrat, ki zdr`ijo pritisk poplavne vode, vendar bi bilo bolje, ~e tega proizvoda nikoli nebi potrebovali. V zadnjih letih se je tudi nara{~anje morske gladine pospe{ilo in zna{a trenutno 3 mm na leto. Je ena od komaj vidnih vendar najneprijetnej{ih posledic klimatskih sprememb, saj se veliko ljudi, tovarn in energetskih objektov nahaja tik ob morju. Dodatni problem je {e erozija, ki jo nevihte pospe{ujejo in obalo, skupaj s stavbami, dobesedno odplavljajo v morje. To poteka malo po~asneje vendar vztrajno, zato za objavo v poro~ilih ni zanimivo. Prepri~anje, da bodo znanstveniki zadnji trenutek na{li re{itev za vse probleme, ki so posledica brezumnega in tako imenovanega Âťstalnega razvoja in rastiÂŤ morda izhaja iz receptov scenaristov

ameri{kih akcijskih filmov, z resni~nim stanjem pa nima veliko skupnega. Ena od novej{ih re{ilnih idej ponovno sloni na napa~ni predpostavki, saj spet odpravlja posledice in ne vzrokov. To trditev {e najbolje ilustrira nova ideja o hlajenju planeta z umetnimi oblaki. Drobne kapljice vode bi brizgali na velike vi{ine in ustvarili oblake, ki bi lahko odbili do 52% son~nega sevanja ter tako pomagali ohlajati planet. Za tvorjenje oblakov bomo potrebovali veliko energije, ki bi jo lahko pridobili s fotovoltaiko. To pa ne bo delovalo, saj bodo oblaki zasen~ili module in elektrike bo premalo. Poleg tega je voda v ozra~ju eden od pospe{ujo~ih toplogrednih faktorjev. Na{i vnuki ne bodo mogli verjeti, kak{ni tepci so bili njihovi star{i in dedje. Vse svoje delovanje, transport, bivanje in ogrevanje so osnovali na nafti, ~eprav je bilo `e hitro jasno, da je ta vir energije in surovin kon~en. Ob spoznanju, da smo pred nekaj leti dosegli vrh ~rpanja nafte in da zaloge sedaj dokazano padajo, se ni ni~ spremenilo, saj se sistem kotali dalje, brez ozira na podatke in groze~e posledice. Naravni in fizikalni zakoni so nepremakljivi in jih ne bomo mogli prelisi~iti z nobeno tehniko. Zato bi bilo najpametneje, da spet in ~im prej prisluhnemo naravi, prilagodimo svoje `elje mo`nostim planeta, in to kljub vsem reklamam in nategom, ki nam jih v sekundnem taktu servirajo slu`abniki najbolj{ega dru`benega sistema. Re{itev je v spremembi pogleda na svet in vsakodnevni izvedbi velikega {tevila majhnih premikov, ki bodo planet spet zakotalili v sonaravno smer. Ples vampirjev, ki s svojimi dejanji in vsiljeno filozofijo stalne rasti in napredka neusmiljeno izsesavajo neobnovljive vire planeta se pribli`uje zaklju~ku, organizatorji pa se po~asi in ritensko umikajo proti svojim katakombam. Ra~un za odpravljanje posledic pa bodo pla~ali tisti, ki lahko {e vedno razmeroma mirne vesti stopijo na sonce, ki bo ~ez nekaj trenutkov zagotovo spet vz{lo. •


IZ SVETA

5

Okolju najprijaznej{e dr`ave

O

rganizacija OECD je pred kratkim sporo~ila, katere dr`ave namenjajo najve~ denarja za raziskave in ukrepe v zvezi z varstvom okolja. Revija ENERGETSKI SVETOVALEC VAR^UJEM Z ENERGIJO je v celoti brezpla~en. Izhaja 5 - krat letno. Naslednja, 28. {tevilka revije izide februarja 2012. Izdajatelj ~asopisa: Ekart marketing, Andrej Ekart s.p. Naklada: 30.000 brezpla~nih izvodov Avtorji: Simon Tihec, Jo`ica Ekart, Maja Tihec, Roman Toma`i~, Marjan Poto~an, Robert [kantelj, Vili Zabret, Franc Kalan, Yasin Jodeh, Jo`ef Babi~, Borut Švajger, Milan Poga~ar, Maja Gal [ehi}, Matja` Valen~i~, Jure Filipi~, Mateja Mauser, Bo{tjan Lesar, Borut Rep, Jurij Hrovat,Tadej Gruden, Marjeta Lutman, Ne`a Mo~nik, Iva Verbnik, Nu{ka Marn Glavni in odgovorni urednik: Jo`ica Ekart Lektoriranje: Maja Tihec

Prvo mesto je premo~no zasedla Nova Zelandija, saj je njihova vlada sklenila, da bodo za ta namen zagotovili kar 13,3% od celotnega prora~una. Na drugem mestu se nahaja Kanada s 4,3%, sledi Avstralija s 4,1%, Španija 4%. Njim sledijo Portugalska 3,6%, Mad`arska 3,5% Ter Ju`na Koreja s 3,3%, na dnu lestvice pa se nahaja Rusija z 0,1%. Napredne in urejene dr`ave, med njimi Švica, Nizozemska, ZDA in Japonska so za okoljevarstvo predvidele samo 0,9% svojih prora~unov.

Kljub vsemu ve~ja skrb Kljub zelo nizkim odstotkom, ki jih nekatere dr`ave namenjajo za vse okoljevarstvene aktivnosti, pa je potrebno vedeti, da se tudi nizki prora~unski odstotki od leta 1990 dvigujejo. To ka`e na to, da je sedaj `e vsem jasno da je uvajanje obnovljivih virov ter izbolj{av na podro~ju u~inkovite rabe energije nujno potrebno.

Strokovnjaki OECD ugotovljene {tevilke tudi komentirajo in ugotavljajo, da odstotki ne odslikavajo stanja zelenih tehnologij v posamezni dr`avi. Iz njih lahko le sklepamo, kak{na je `elja posameznih vlad, da uvedejo okolju prijazno delovanje. V poro~ilu je {e navedeno, da na ta razvoj lahko gledamo z velikim optimizmom, saj se vedno ve~ dr`av odlo~a in daje sredstva za razvoj tehnologij, s katerimi bomo lahko zavrli klimatske spremembe. Med glavnimi cilji in tehnologijami so navedeni ravnanje s komunalnimi odpadki, solarna energija, vodikove gorivne celice in prehod na avtomobile na elektri~ni pogon. • st

Tr`enje: Anja Mithans (031 350 461) Metka Stergulec (040 602 326) Distribucija: tel 041 971 324 Grafi~na priprava, tisk: LEYKAM TISKARNA d.o.o. Naslov uredni{tva: EKART MARKETING Andrej Ekart s.p. Prepolje 101, 2206 Marjeta Tel.: 02 686 10 81 Trans. ra~un: 9067 2000 0577 502 Dav~na {tevilka: SI20960166 E mail: energetski.svetovalec@siol.net Spletni energetski portal:

www.varcevanje-energije.si - Ponatis ~lankov dovoljen le s soglasjem uredni{tva. - Vse pravice pridr`ane. - Avtorji ~lankov izra`ajo lastna stali{~a in ne stali{~a uredni{tva revije. Distribucija revije poteka v trgovskih velecentrih MERKUR MOJSTER, specializiranih tehni~nih in gradbenih trgovinah ter aktualnih sejemskih prireditvah na sejmu Dom, Megra, Energetika, Obrtnem sejmu.

Kitajci proizvajajo najmanj komunalnih odpadkov v kilogramih na prebivalca, Danci in Norve`ani pa najve~

V 27. {tevilki energetskega svetovalca Var~ujem z energijo se predstavljajo: str. 1 Fibran str. 2 Merkur str. 3 Veto str. 6 ACV str. 7 Geri Computer str. 8 Keranova str. 12 Herz str. 13 Danfoss str. 14 Grundfoss str. 15 Danfoss str. 16 Istrabenz plini str. 17 Simer

str. 18 Tersus str. 21 Kramar solar str. 21 Bio planet str. 22 Soleg str. 23 Son~ni paketi str. 24 Sekirnik str. 25 Techaton str. 29 Klivent str. 30 Titan str. 31 KHD str. 32 Ream str. 33 Airius

str. 34 Armex armature str. 35 Henrik Hom{ak s.p. str. 35 Limnos str. 36 Koop str. 37 Ekom str. 38 Knut str. 39 Ellatron str. 43 Henkel Slovenija str. 47 Atlas Trading str. 50 Klivent str. 51 Creina

str. 53 Mitraka str. 55 Zimic skupina str. 56 Okna Kli Logatec str. 59 Salon oken str. 60 J . u . A . Frischeis str. 60 Cipro{ str. 61 France turbo str. 63 Zdru`enje pe~arjev str. 64 Inovateh str. 65 Kamini Imag str. 66 Ko~evar&sinovi str. 67 Abanka

str. 71 Xella porobeton SI str. 73 Ursa str. 75 Velux str. 76 Fibran str. 77 AJM str. 78 Kalcer str. 79 Son~ne hi{e str. 80 Atlas Trading


6

NOVICE

Smeti{~na bera leta 2010: 422 kg odpadkov na Slovenca Rast izvo`enih odpadkov je bila 14-odstotna Lani smo v Sloveniji “pridelali” 1,2 kilograma komunalnih odpadkov na prebivalca na dan. Kljub veliki {tevilki je to v skupnem se{tevku za 5,4 odstotka manj kot leto prej. Na posameznega prebivalca je tako lani odpadlo 422 kilogramov komunalnih odpadkov. Najve~ odpadkov je bilo odlo`enih na odlagali{~ih za nenevarne odpadke (75,5 odstotka). Od 863.877 ton komunalnih odpadkov je bilo 3.484 ton nevarnih komunalnih odpadkov - ti so se sicer v primerjavi z letom 2009 zmanj{ali za 2,6 odstotka.

Najve~ je bilo gradbenih odpadkov Z javnim odvozom je bilo lani zbranih 3,6 odstotka manj komunalnih in njim podobnih odpadkov kot predhodno leto. V proizvodnih in storitvenih dejavnostih pa je lani nastalo skoraj 5,4 milijona ton odpadkov oz. tri odstotke manj kot leta 2009.

Najve~ je bilo gradbenih odpadkov (36 odstotkov vseh nastalih odpadkov). Sledili so odpadki iz termi~nih procesov (27 odstotkov), iz naprav za ravnanje z odpadki, iz ~istilnih naprav in iz priprave pitne vode in vode za industrijsko rabo (sedem odstotkov) ter odpadki iz predelave in obdelave lesa.

Predelanih je bilo 16 odstotkov ve~ odpadkov kot 2009 Predelanih je bilo skupno ve~ kot 5,9 milijona ton odpadkov (16 odstotkov ve~ kot leta 2009), odstranjenih je bilo okoli 1,6 milijona ton odpadkov (sedem odstotkov manj), medtem ko je bila rast izvo`enih odpadkov 14-odstotna, so {e navedli na statisti~nem uradu. • VIR: MMC RTV SLO/STA

Tiso~ son~nih elektrarn 18. oktobra 2011 je bila v register deklaracij za proizvodne naprave elektri~ne energije iz obnovljivih virov vnesena tiso~a son~na elektrarna. Kapaciteta vseh tiso~ih son~nih elektrarn trenutno zna{a 61,4 MW in naj bi se do konca leta zvi{ala na 80 MW.

Navedene kapacitete pa bodo na letnem nivoju proizvedle 84 GWh elektri~ne energije oz. 0,6 odstotka celotne proizvedene elektri~ne energije. Son~ne elektrarne so prejemnik najmanj{ega dele`a, ki ga dr`ava namenja obnovljivim virom energije. Za namen izpla~ila podpor proizvodnji elektri~ne energije iz obnovljivih virov je bilo investitorjem v son~ne elektrarne v minulem letu izpla~ano 3.615.833 EUR oziroma 3,9 odstotka razpolo`ljivih sredstev. Skoraj 44 milijonov EUR lanskoletnih razpolo`ljivih sredstev pa je ostalo neporabljenih, zato so bila prenesena v leto{njo kvoto. Sonce kot dale~ najve~ji obnovljivi in za ~loveka neomejen energetski vir predstavlja potencial, kakr{nega nima noben drug energetski vir. Fotovoltaika oz. son~ne elektrarne so edini obnovljivi vir energije, ki se v Sloveniji razvija skladno s skupnimi usmeritvami Akcijskega na~rta za obnovljive vire energije in Evropske unije, kjer direktiva zahteva, da do leta 2020 iz obnovljivih virov pridobimo 25 odstotkov energije v strukturi kon~ne rabe. Ob vsem navedenem ne gre zanemariti, da fotovoltaika in na njo vezane dejavnosti trenutno omogo~ajo `e ve~ kot dva tiso~ delovnih mest, in kar je najpomembnej{e, to {tevilo se bo {e ve~alo. • vir: ZDRU@ENJE SLOVENSKE FOTOVOLTAI^NE INDUSTRIJE (ZSFI)


NOVICE

Veolia bo letno prihranila 400 tiso~ litrov goriva

N

aftna dru`ba OMV bo avtobusnemu prevozniku pomagala prihraniti pol milijona evrov na leto. Podjetje Veolia Transport Slovenija bo z vgrajenimi napravami v 300 avtobusih in izobra`evanjem voznikov porabo goriva zmanj{alo za pet do Predsednik uprave Veolie Transporta Slovenija Bo Karlsson deset odstotkov in in vodja prodaje OMV za srednjo Evropo Barbara Schatzker na leto prihranilo do sta sklenila dolgoro~no sodelovanje. Veolia na OMV polni avtobusov, OMV pa podjetju s sofinanciranjem naprav pol milijona evrov pri 300 za var~nej{o vo`njo pomaga zmanj{ati porabo goriva. gorivu, var~ne voznike pa nagradilo pri pla~i. Tak{en bo tudi primanjkljaj na ~rpalkah OMV , ki so projekt finan~no podprle, a hkrati zadr`ale kupca. »To ni v nasprotju z na{im poslom. Še ve~, OMV je dru`beno odgovorno podjetje, ki dela dolgoro~no in veliko vlaga v okolje,« je na vpra{anje, zakaj naftno podjetje podpira manj{o porabo goriva, odgovorila vodja prodaje OMV za srednjo Evropo Barbara Schatzker. Ob tem je dodala, da je Veolia njihov velik kupec, na leto na ~rpalkah OMV v Sloveniji nato~ijo za {est milijonov evrov goriva, kar daje poslu ve~ji smisel. OMV bo v projektu z Veolio Transportom, ki ima pri nas s 300 avtobusi na regionalnih progah 28-odstotni tr`ni dele` v tem segmentu prevozov, pomagal financirati pol milijona evrov vredno nalo`bo v nakup naprav za var~evanje pri vo`nji ter izobra`evanje voznikov avtobusov in in{truktorjev.

Var~ni vozniki bodo nagrajeni Po besedah Boja Karlssona, predsednika uprave Veolie Transporta Slovenija, bo prihranek pri porabi pokril nalo`bo v nekaj letih, poleg manj{e porabe in ni`jih stro{kov pa bo ekolo{ka vo`nja naju~inkovitej{im voznikom avtobusov prinesla stimulacijo pri pla~i, potnikom pa ve~ udobja. »Po podatkih ankete, narejene v poskusni fazi projekta med aprilom in oktobrom letos, se je udobje na avtobusih izbolj{alo za 60 odstotkov, saj je preudarna vo`nja tudi manj sunkovita,« je {e dodal Karlsson, ki za panogo avtobusnih prevozov sicer pravi, da je zelo zahtevna. Za njeno prihodnost pa se ne boji, saj bodo prevozi v prihodnje v regiji srednje in vzhodne Evrope rasli hitreje od drugih gospodarskih panog. O alternativnih pogonskih gorivih sogovornik pravi, da so na regionalnih progah {e neu~inkovita. Polovica prevozov pa bo {e leta 2035 potekala s fosilnimi gorivi.

Kako bi vlada izbolj{ala javni promet In kako bi lahko izbolj{ali slovenski javni promet? Karlsson pravi, da to lahko stori le vlada z dvema ukrepoma. Prvi je pove~anje subvencioniranega dele`a stro{ka prevoza, ki je s pribli`no 20 odstotki zelo majhen (v zahodnoevropskih dr`avah od 40 do 60 odstotkov). • Milo{ Mila~, vir Finance

7


Dobra izvedba, zadovoljna stranka ^asi so tak{ni, da je `e kar te`ko poiskati izvajalce, ki bi predvsem skrbeli za kakovost opravljenega dela manj pa za svoje osebne koristi. Med podjetja, ki jih ne moremo uvrstiti med slednje, bi zagotovo lahko uvrstili KERANOVO s.p. iz Smolnika pri Ru{ah, s poslovno enoto v Sokolski ulici v Mariboru. Lastnik podjetja David Repolusk, s petimi zaposlenimi je namre~ mnenja, da je edino merilo dobro opravljenega dela zadovoljna stranka. Zato se lahko pohvalijo z dejstvom, da letos na njihovo delo in vgrajene materiale {e niso prejeli nobene reklamacije. Morda je bil to poglavitni razlog, da so jim zaupali tudi v ugledni slovenski firmi Mercator Tehnika, ko so letos v za~etku leta z njimi podpisali dogovor o izvedbi storitev za kupljeno blago v teh trgovskih centrih. Tako so postali ekskluzivni poobla{~eni izvajalci storitev, ~e kupec to `eli ali potrebuje. Njihova dejavnost temelji na kerami~arskih storitvah, name{~anju talnih oblog in parketov, zaklju~nih gradbenih delih, postavitvi in obnovi fasad, ter oblaganju bazenov. Specializirani so za celotno izvedbo kopalnic in sanitarij na klju~, od odstranjevanja keramike z odvozom, namestitve instalacij na vodovodni, centralni in elektri~ni napeljavi, do vgradnje talnega gretja, zidarskih del, polaganja hidroizolacije in keramike ter kon~ne monta`e sanitarne in kopalni{ke opreme. Razen tega izvajajo {e vgradnjo notranjih vrat in po potrebi opravijo {e celoten oplesk objekta. Ve{~i so {e pri polaganju talnih oblog

Za morebitne ostale storitve, ki jih s svojo dejavnostjo ne pokrivajo, kot na primer izvedba kotlovnic, name{~anje solarnih kolektorjev, urejanje okolja in za druge storitve, posredujejo kakovostne izvajalce, ki ta dela opravijo.

Podpis pogodbe z Mercatorjem

Wellness center Zala, v Termah Topol{~ica.

Postavitev keramike v poslovnih prostorih Sovena, Selnica ob Dravi.

iz razli~nih materialov. Letos so k svoji dejavnosti vklju~ili {e name{~anje fasad in njihovo obnovo. Pri izbiri materialov za izvajanje njihove dejavnosti velik del teh nabavljajo pri prepoznavnem evropskem ponudniku MUREXINU, ki ga v Sloveniji zastopa MUREXIN d.o.o. iz Slovenske Bistrice. Zaradi tega tudi na vgrajene materiale nimajo reklamacij.

Eden od prostorov wellness centra Zala, kjer je Keranova s.p. izvajala kerami~arska dela.

@e prej so ob~asno sodelovali z Mercator Tehniko, ko so ti potrebovali izvajalce za vgradnjo pri njih kupljenega blaga. Ĺ e pred ~asom je bilo teh izvajalcev ve~. Ker pa se je Keranova s.p. dokazala s kakovostjo opravljenih storitev je Mercator v za~etku leto{njega leta, za poobla{~enega izvajalca storitev izbral prav njih in z njimi tudi sklenil pogodbo o sodelovanju. V trgovinah Mercator Tehnike lahko odslej kupci z Mercatorjevo kartico Pika kupijo blago in pla~ajo storitev tudi na 24 obrokov, brez obresti. Poleg tega pla~ajo za blago samo 8,5 odstotni davek, ker jim ga namesti poobla{~eni izvajalec.

Reference ^eprav izvajajo storitve v glavnem na individualnih objektih, je vrsta tak{nih, ki ka`ejo na izvedbeno sposobnost tega kolektiva. Med drugim ka`e omeniti izvedbo del pri opremljanju wellness centra Zala v Termah Topol{~ica, v pekarni Hleb~ek, trgovini Kalcer, apartmajih Bolfenk na Pohorju, hotelu Letan v Puli in vrsti drugih, ki so objavljene na njihovi spletni strani www.keranova.si. Na tej internetni strani lahko dobite {e ve~ drugih informacij ali vzpostavite kontakt. • F. Mithans

Polaganje gotovega parketa (hru{ka), v enem od {tevilnih individualnih objektov.

Oglasno sporo~ilo

8


AKTUALNO

9

Cene energentov v prvi polovici leta 2011

Z

akaj imamo elektri~no energijo cenej{jo in zemeljski plin dra`ji od povpre~ja v EU -27 skoraj za tretjino? Cene zemeljskega plina za gospodinjstva in elektri~ne energije za industrijo v Sloveniji so se v prvem polletju 2011 zni`ale za 2%. V istem obdobju so se zvi{ale cene zemeljskega plina za industrijo (2 %) in cene elektri~ne energije za gospodinjstva (1%).

v prvem polletju 2011 zna{ala 18 EUR/ GJ, to je za 2 % manj kot v drugi polovici 2010. Cena zemeljskega plina brez davka na dodano vrednost se je v Sloveniji v prvi polovici leta 2011 v primerjavi z drugo polovico leta 2010 za manj{e industrijske porabnike zni`ala za 6 %, za ve~je industrijske porabnike pa zvi{ala za 4 %. Povpre~na cena na ravni Slovenije se je zvi{ala za 2 % in je zna{ala 11 EUR/GJ. Mednarodna primerjava cen je zaradi dostopnosti podatkov drugih dr`av ~lanic EU trenutno mogo~a za drugo polletje 2010. V tem obdobju je cena elektri~ne energije za industrijo (skupina Ic) zna{ala 96 % povpre~ja v EU-27, cena elektri~ne

Povpre~na cena elektri~ne energije za gospodinjstva se je v Sloveniji v prvem polletju 2011 zvi{ala za 1 %. Povpre~na cena za industrijo pa se je za 2 % zni`ala. Povpre~na maloprodajna cena elektri~ne energije za gospodinjstva je v Sloveniji v prvem polletju 2011 zna{ala 14 EUR/100 kWh, to je za 1 % ve~ kot v drugem polletju 2010. Povpre~na cena elektri~ne energije brez davka na dodano vrednost za industrijo se je v obravnavanem obdobju zni`ala za 2 %, na 9 EUR/100 kWh. V strukturi cene brez davka na dodano vrednost je dele` za energijo zna{al 67 %, dele` omre`nine 23 %, dele` prispevkov in dodatkov pa 10 % kon~ne cene. Povpre~na maloprodajna cena zemeljskega plina za gospodinjstva je v Sloveniji Povpre~na cena zemeljskega plina za gospodinjstva se je v Sloveniji v prvem polletju 2011 zni`ala za 2 %. Povpre~na cena za industrijo pa se je za 2 % zvi{ala.

Grafikon 1: Gibanje povpre~nih cen elektri~ne energije, Slovenija.

Tabela 1: Cene elektri~ne energije za gospodinjstva (EUR/100 kWh), Slovenija, prvo polletje 2011 Porabni{ka skupina (interval letne porabe)

Cena z davki

Cena brez DDV

Cene elektri~ne energije v Sloveniji so bile tudi v drugi polovici leta 2010 ni`je od povpre~ja v EU-27, cene zemeljskega plina v Sloveniji pa so bile za 18 % oziroma za 26 % vi{je od povpre~ja v EU-27. energije za gospodinjstva (skupina Dc) pa 83 % povpre~ja v EU-27. Cene zemeljskega plina so bile v Sloveniji v drugem polletju 2010 tako za gospodinjstva (skupina D2) kot za industrijo (skupina I3) vi{je od povpre~ja v EU-27, in sicer cene za gospodinjstva za 18 %, cene za industrijo pa za 26 %. • Vir STATISTI^NI URAD RS Tabela 3: Cene zemeljskega plina za gospodinjstva (EUR/GJ), Slovenija, prvo polletje 2011

Cena brez davka

Porabni{ka skupina (interval letne porabe)

Cena z davki

Cena brez DDV

Cena brez davka

SLOVENIJA, povpre~no

14,37

11,98

10,81

SLOVENIJA, povpre~no

18,32

15,26

14,03

DA (< 1 000 kWh)

23,00

19,17

15,78

22,26

18,55

17,32

DB (1 000 < 2 500 kWh)

16,73

13,94

12,11

D1 (< 20 GJ; < 529 Sm3 (GCV))

DC (2 500 < 5 000 kWh)

14,41

12,01

10,79

D2 (20<200 GJ; 529 < 5287 Sm3 (GCV))

18,56

15,47

14,23

DD (5 000 < 15 000 kWh)

13,32

11,10

10,24

DE (>= 15 000 kWh)

12,59

10,49

9,90

D3 (>= 200 GJ; >=5287 Sm3 (GCV))

16,21

13,51

12,27

vir STATISTI^NI URAD RS

vir STATISTI^NI URAD RS

Tabela 2: Cene elektri~ne energije za industrijo (EUR/100 kWh), Slovenija, prvo polletje 2011

Tabela 4: Cene zemeljskega plina za industrijo (EUR/GJ), Slovenija, prvo polletje 2011

Porabni{ka skupina (interval letne porabe)

Cena z davki

Cena brez DDV

Cena brez davka

Porabni{ka skupina (interval letne porabe)

Cena z davki

Cena brez DDV

Cena brez davka

SLOVENIJA, povpre~no

11,09

9,24

8,30

SLOVENIJA, povpre~no

13,12

10,94

9,70

IA (< 20 MWh)

17,26

14,38

12,71

I1 (< 1 000 GJ)

17,56

14,63

13,39

IB (20 < 500 MWh)

13,77

11,47

10,58

I2 (1 000 < 10 000 GJ)

17,56

14,64

13,40

IC (500 < 2 000 MWh)

11,85

9,87

8,89

I3 (10 000 < 100 000 GJ)

14,91

12,42

11,19

ID (2 000 < 20 000 MWh)

10,19

8,49

7,55

I4 (100 000 < 1 000 000 GJ)

z

z

z

IE (20 000 < 70 000 MWh)

9,04

7,53

6,71

z

z

9,20

7,66

6,77

I5 (1 000 000 <= 4 000 000 GJ)

z

IF (70 000 <= 150 000 MWh)

vir STATISTI^NI URAD RS

z: statisti~no zaupno, vir STATISTI^NI URAD RS

Grafikon 2: Gibanje povpre~nih cen zemeljskega plina, Slovenija.


10

ELEKTRI^NA ENERGIJA

Spo{tljivo z elektriko

E

lektrika je sila, ki omogo~a delovanje sodobnega sveta in ne nafta, kot nam vsak dan napa~no zatrjujejo. Je najbolj vsestransko uporaben energent, ki je zaradi svojih lastnosti nekaj posebnega in ga ne moremo nadomestiti z nobenim drugim virom energije. Povpre~en Zemljan je sposoben s poganjanjem kolesa s prigrajenim generatorjem proizvesti do 200 W elektrike, kratkotrajno do 250 W. ^e bi hoteli nadomestiti elektrarno Mariborski otok, ki ima mo~ 60 MW, bi potrebovali 300.000 kolesarjev, ki bi no~ in dan pritiskali na pedale.

Vir elektrike je toplota Kljub stalnemu razvoju in novim ter obnovljivim virom elektri~ne energije, fotovoltaiki, vetru ali vodi, {e vedno okrog 80% svetovne elektrike pridobimo s pomo~jo toplote. Prihaja v glavnem iz neobnovljivih virov, premoga, plina, nafte in radioaktivnih izotopov. Med proizvodnjo in prenosom nastajajo izgube, s katerimi neposredno obremenjujemo okolje ter nepovratno spreminjamo obli~je planeta in svoj na~in `ivljenja. Zato je tudi var~evanje elektrike in njeno pretvarjanje v druge oblike energije s ~im vi{jimi izkoristki, naloga vseh, tistih ki jo proizvajajo in nas, uporabnikov. V Sloveniji dobimo tretjino elektrike iz termoelektrarn, tretjino iz nuklearke, tretjino pa iz hidroelektrarn.

Izkoristek povpre~ne termoelektrarne Razen hidroelektrarn imajo vsi drugi na~ini proizvodnje elektrike izredno slabe izkoristke. Zakoni fizike in termodinamike ne omogo~ajo u~inkovitej{ega delovanja naprav, ki smo jih izumili do sedaj. ^e za primer vzamemo obi~ajno `arnico in upo{tevamo vse izgube med generiranjem in distribucijo,

Hidroelektrarne imajo dale~ najbolj{i izkoristek ob proizvodnji elektrike

ugotovimo da smo samo 1% energije spremenili v svetlobo, 99% pa je izpuhtelo v proizvodni verigi. V termoelektrarni med zgorevanjem kuriva najprej izgubimo 10% energije, 90% pa jih prenesemo na paro. Ta zavrti turbino in generator, pri ~emer uspemo samo 40% vlo`ene energije spremeniti v elektriko. Pri tem je generator zelo u~inkovit stroj, saj njegov izkoristek zna{a do 99%, ostalih 60% vlo`ene toplotne energije je spremenjeno v toploto, ki nam uide v okolje. Prenos elektrike preko transformatorjev in omre`ja povzro~i dodatne 10% izgube, ki so v glavnem posledica upora elektri~nih napeljav. Nato nekaj energije izgubimo {e doma, v napravi, ki jo elektrika poganja. Najmanj energije izgubimo kadar je porabnik elektromotor, najve~ pa spet z obi~ajno `arnico, pri ~emer se samo 2% v hi{i porabljene elektrike spremeni v svetlobo.

Krhko ravnote`je Vodenje elektroenergetskega sistema je podobno hoji po vrvi, pri ~emer moramo stalno loviti ravnote`je. Primerjamo ga lahko {e z vodovodnim omre`jem, v katerega moramo na~rpati ravno toliko vode, kot je tisti trenutek porabimo. Ko so elektrarne in porabniki v ravnote`ju, zna{a frekvenca v omre`ju to~no 50 Herzov. ^e se poraba nenadoma pove~a, bo frekvenca padla, ~e se poraba zmanj{a, se bo pove~ala. Ker so vse elektri~ne naprave temu prilagojene, lahko dobro

U~inkovitost razli~nih virov elektri~ne energije v odstotkih

delujejo samo ob stalni frekvenci omre`ja. Elektrike ne moremo shranjevati v zalogovniku, zato je ravnote`je bistveno za delovanje sistema. Vzdr`ujemo ga tudi s prilagodljivimi hidroelektrarnami, saj so termo in nuklearne sposobne oddajati samo stalno koli~ino elektrike.

Var~evanje namesto novih termoelektrarn Proizvajalcem elektrike in distributerjem preveliko var~evanje zni`uje dobi~ke, zaradi ~esar je manj denarja tudi za obnovo in vzdr`evanje omre`ij. Kljub temu vzpodbujajo var~evanje in

uporabnikom priporo~ajo vrsto ukrepov, s katerimi lahko odjemalci vsoto na polo`nici za elektriko zmanj{ajo ali obdr`ijo na enakem nivoju. Napredek na podro~ju elektronike omogo~a var~evanje, saj sodobni ra~unalniki, TV sprejemniki ali razsvetljava porabijo veliko manj energije ob istem u~inku. Zato se nabava sodobnih var~nih naprav vseh vrst, kljub vi{ji ceni, zagotovo spla~a. Predvsem zato, ker zaradi slabih izkoristkov vseh vrst termoelektrarn sebi in okolju povzro~amo nepopravljivo {kodo. â&#x20AC;˘

Z generatorjem na kolesu lahko proizvedemo samo do 200 W elektrike

Tihec


ELEKTRI^NA ENERGIJA

11

Od var~nih ~im prej do led sijalk

V

ar~ne sijalke so v primerjavi z obi~ajnimi `arnicami za 80% manj{i porabnik energije ob podobni svetilnosti. @ivljenjska doba bolj{ih izdelkov dose`e do 19.000 ur, kar je veliko ve~ kot 1.000 ur obi~ajne `arnice. Primerjavo in test razli~nih proizvodov je pred ~asom izvedla nem{ka neodvisna organizacija Stiftung Warentest. Test je bil dolgotrajen, saj v tem primeru ne moremo simulirati pogojev hitrega staranja v klimatskih komorah, kot je to mo`no za druge izdelke.

Izklopi, vklopi in razlike Med preizkusom so sijalke gorele 165 minut, potem so jih za 15 minut ugasnili ter nato spet pri`gali. Od 27 svetil je 9 modelov zdr`alo ve~ kot 19.000 ur. Poleg uveljavljenih znamk Osram in Philips so testirali tudi druge izdelke. Merili so tudi svetilnost, ki je ob zaklju~ku povpre~no padla na 69%, pri dobrih izdelkih pa ostala na 94%. Najbolje so se odrezali izdelki Osram, saj so v primerjavi z drugimi proizvajalci najbolj odporni na pogosto uga{anje. Med testom je 12 `arnic zaradi izklopov pred~asno pregorelo, med njimi proizvodi Aldi, Bauhaus, Ikea, Isotronic, Luxx in TIP. Po 7000 hitrih izklopih se niso ve~ vklju~ile, vendar pa so bile ob nakupu cenej{e od bolj{ih izdelkov. Nakup slab{ih se je vseeno spla~al, saj po 6.800 urah delovanja povrnejo vlo`en denar.

Strupeno var~no sijalko `e nadome{~a hladno in var~no LED svetilo

Svetilnost in barve S prostim o~esom se tega ne da opaziti, merilne naprave pa so zaznale, da `arnice Ecopak, Aldi nord Varilux, Isotronic, Megaman in Osram Dulux `e po 3000 urah svetijo slab{e. Nasprotno pa je `arnica Philips PLED 20-23 W tudi po 10.000 urah svetila enako kot na za~etku, le pogosti izklopi ji ne ustrezajo. V spektru var~nih sijalk ni rde~e barve, rde~i predmeti pa postanejo rjavkasti in brez sijaja. Pozorno je potrebno pregledati oznake na embala`i in iskati izdelke z oznako »ekstra toplo bela« ali »toplo bela« (Warmweiss ali Warm White«). Njihov rumenkast sijaj je prijetnej{i kot od sijalk z oznako »dnevna svetloba«, ki daje predmetom bled in plavkast pridih, ter je za bivalne prostore manj primeren.

Najnovej{e kritike sijalk Sijalke vsebujejo `ivo srebro zato spadajo med posebne odpadke. Ugotovili so

tudi, da med delovanjem oddajajo pline, med njimi fenol, ki je mo`en povzro~itelj raka, ter stirol in tetrahidrofuran. Izhajajo {e aromati, ki lahko dra`ijo sluznico. ^eprav v zaprtih prostorih ne more priti do nevarne koncentracije, strokovnjaki trdijo da je za nevarne snovi vsaka koncentracija tveganje. Priporo~ajo, da sijalk med delovanjem nimamo blizu nosu, zato po mnenju nekaterih tak{na svetila niso primerna za mizne in delovne svetilke. Ko so ugotovitve predstavili proizvajalcem so ti skoraj enoglasno odgovorili, da so njihova svetila »higiensko neopore~na«. Kritiki trdijo {e, da korist sijalk ni tako velika, saj v resnici 80% prihranek pade na polovico, ~e upo{tevamo {e manj{o svetilnost sijalk. Navedbe na embala`i, da 11 W sijalka nadomesti 60 W `arnico na `alost ne dr`ijo.

LED svetila bodo zmagala Kljub vsemu ocenjujejo, da samo Nemci letno zaradi var~nej{ih svetil prihranijo za 5 milijard evrov elektrike. U~inek bo {e bolj{i, ko bomo popolnoma pre{li na LED svetila, ki so okoljsko neopore~na, trajnej{a, ob ve~ji svetilnosti pa porabijo {e manj elektrike. Do LED sijalke, ki bo poceni in bo oddajala tako prijetno svetlobo kot obi~ajna `arnica, je samo {e ~isto majhen korak. • Primerjalna tabela lastnosti in cen nekaterih var~nih sijalk

Tihec


12

REGULACIJE

Termostatski ventili â&#x20AC;&#x201C; var~no in udobno bivanje

P

ri HERZ-u smo na podlagi zahtev trga razvili {iroko paleto termostatskih ventilov za enocevne in dvocevne ogrevalne sisteme ter razli~ne vrste ogrevalnih teles vseh ve~jih proizvajalcev, hkrati pa nismo pozabili na sodobno obliko izdelkov.

Potreba po vgradnji termostatskih ventilov se pojavi takrat, ko centralna regulacija ne more ve~ u~inkovito opraviti svoje naloge bodisi zaradi nenatan~nega projektiranja ali bodisi izvedbe. Zato se poslu`ujemo lokalne regulacije na ogrevalih. Investicija v vgradnjo termostatskih ventilov se hitro povrne, dose`eni prihranki so lahko tudi do 20%.

Na temperaturo v prostoru vpliva ve~ dejavnikov:

tla~ne razmere in predvidel hidravli~no uravnote`enje. S tem bo vsakemu grelnemu telesu zagotovljena zadostna koli~ina ogrevne vode. Prav tako bo izvajalec del izbral ustrezen ventil in s tem prepre~il napake, kot npr. mote~e {umenje v ventilu ali neustrezno namestitev temperaturnega tipala.

Splo{ni napotki za vgradnjo termostatskih ventilov:

- zunanji vplivi: veter, temperatura okolice, toplotna prehodnost objekta, - notranji vplivi (notranji viri): toplota, ki jo oddajamo ljudje v prostor, son~no sevanje skozi okna, toplota razsvetljave in gospodinjskih aparatov.

- tipalo moramo vgraditi tako, da ga lahko neovirano obliva zrak iz prostora; - na tipalo ne sme vplivati toplota, ki jo oddaja grelno telo; - termostatske glave z vgrajenim tipalom morajo biti vgrajene vodoravno.

Termostatski ventil je sestavljen iz tipala, ki zaznava temperaturo, regulatorja in ventila (termostatska glava in ventil). Naloga termostatske glave je, da toploto notranjih virov izkoristi za ogrevanje, saj `e za 1°C ni`ja temperatura prostora pomeni pri porabi energije prihranek 5-7%. @eleno temperaturo lahko prilagajamo vsakemu prostoru posebaj in je odvisna od ve~ dejavnikov, predvsem od namembnosti prostora (dnevna soba, kopalnica, kletni prostori,...), ter potreb posameznika.

Ker so grelna telesa vgrajena na razli~ne na~ine, je bilo potrebno razviti termostatske glave razli~nih izvedb, ki omogo~ajo namestitev tipala na ustrezno mesto.

Ob vgradnji priporo~amo Vgradnja termostatskih ventilov ni enostavna, saj lahko z zamenjavo povzro~imo kar nekaj te`av v ogrevalnem sistemu. Zato priporo~amo, da se pred zamenjavo posvetujete s strokovnjakom, ki bo preveril

Na trgu so dobavljive: - klasi~na termostatska glava, - termostatske glave z daljinskim tipalom, - termostatske z daljinsko nastavitvijo.

Vzdr`evanje Termostatska glava, kot regulator temperature ne potrebuje veliko vzdr`evanja. Priporo~amo da: - ob~asno o~istite prah z re` in s tem omogo~ite neoviran pretok zraka, - poleti odprite termostatski ventil do konca, saj s tem prepre~ite po{kodbe sede`a ventila. â&#x20AC;˘ Borut Ĺ vajger


OGREVANJE

13

Udobno in energetsko var~no

Sre~anje vzdr`evalcev na Rogli Od 13. do14. oktobra, je na Rogli potekalo dvodnevno, tradicionalno sre~anje vzdr`evalcev Slovenije. Nekaj jih je bilo tudi iz tujine, ki so svojo ponudbo s storitvami predstavili tudi na manj{em sejemskem prostoru v {portni dvorani tega turisti~nega centra. Hkrati z dogajanjem na sejemskem prostoru so potekala ~ez dan tudi posvetovanja in predstavitvene aktivnosti v predavalnici. Kot je bilo razbrati iz predavanj se lahko tudi v tej dejavnosti pohvalijo z razvojnimi dose`ki, ki ka`ejo na to, da se predvsem vzdr`evalci zavedajo dejstva o pomembnosti vzdr`evanja naprav in strojev. Manj se tega zavedamo uporabniki, saj vse preve~krat pozabljamo na rek, da kdor ma`e tudi vozi. • F. Mithans

Ogrevanje z radiatorji je najbolj raz{irjeno, vendar ga v novej{ih zgradbah ~edalje bolj izpodriva talno ogrevanje. Talno ogrevanje ima ve~ prednosti, glavne so ugodnej{a razporeditev toplote po vi{ini, kompenzacija hladnej{ih povr{in z veliko ogrevano povr{ino tal in ve~ja mo`nost uporabe nizkotemperaturnih virov energije. Zaradi prvih dveh vplivov se isto ugodje v prostoru dose`e z ni`jo temperaturo prostora, kar se neposredno odra`a v manj{ih toplotnih izgubah ter ni`ji porabi energije za ogrevanje. Danfossovi celoviti sistemi elektri~nega talnega ogrevanja imajo {e ve~ prednosti; fleksibilnost vgradnje z grelnimi preprogami razli~nih toplotnih mo~i, natan~ni termostati, ki z natan~nim vzdr`evanjem temperature prostora omogo~ajo najve~je mo`no udobje. Inteligentno krmiljenje zagotavlja ogrevanje natanko v obdobjih, ko ga potrebujete in tako skrbi za energetsko var~nost. Integriran brez`i~ni sistem skrbi tako za ogrevanje prostorov kot tudi za sen~enje prostorov in s tem za udobje tudi v poletnem ~asu.

Elektri~no talno ogrevanje je idealno tudi za komfortno dogrevanje tal, ki lahko prepre~uje ob~utek mrzlih tal tudi v hladnej{ih poletnih no~eh in jutrih. Zaradi svoje majhne vgradne debeline je idealno pri renovacijah, kjer je vi{ina talne konstrukcije omejena. • Milan Poga~ar, Danfoss d.o.o.

MAKING MODERN LIVING POSSIBLE

Prihranite do 20% energije pri ogrevanju. Danfoss sistemi celovitega električnega talnega ogrevanja z inteligentnim krmiljenjem so učinkoviti, zanesljivi ter energetsko varčni. Hkrati uporabniku ponujajo udobje in ugodje toplih tal.

Idealno za prenove – Danfossove električne grelne preproge lahko vgradimo pod vse vrste talnih oblog – od keramičnih ploščic do lesenega parketa.

10 letna

razširjena garancija.

250.000 zadovoljnih uporabnikov

v EU vsako leto.

www.ogrevanje.danfoss.com


14

IN[TALACIJE

Prihajajo~a EuP direktiva `e v Grundfos ~rpalkah

G

rundfos je globalno podjetje, ki sodi med vodilne proizvajalce ~rpalk v svetu. Ima ve~ kot 16.000 zaposlenih in letno proizvede okoli 16 milijonov ~rpalk. 134 podjetij iz 51 dr`av na vseh celinah pomaga pripeljati ~rpalke do vsakega koti~ka na svetu; od zagotavljanja pitne vode za odprave na Antarktiko, namakanja nizozemskih tulipanov, nadziranja podtalnice pod deponijami odpadkov v Nem~iji, pa vse do klimatizacije hotelov v Egiptu. Grundfos si nenehno prizadeva, da bi naredil {e bolj uporabniku prijazne, zanesljive ter obenem energetsko var~ne in u~inkovite izdelke, oziroma, da bi z izbolj{avami pridobili tako uporabniki kot tudi okolje. Grundfos ~rpalke so opremljene z najsodobnej{o elektroniko, ki omogo~a prilagajanje obratovanja trenutnim potrebam. To ne zagotavlja samo udobja uporabniku, temve~ tudi prihrani veliko energije. Za ohranitev vodilnega polo`aja posve~a Grundfos veliko pozornosti raziskavam

in razvoju, ki so usmerjeni h kon~nim uporabnikom, s katerimi se posvetuje pri razvijanju novih izdelkov in pri izbolj{evanju `e uveljavljenih. Pri raziskavah in razvoju novih, bolj{ih re{itev uporablja najsodobnej{o tehnologijo v ~rpalni industriji ter nenehno sodeluje z univerzami in uglednimi izobra`evalnimi institucijami.

Grundfos Alpha2 AUTOADAPT je pripravljena na prihodnost. Kaj pa vi?

Pripravljeni na EuP direktivo.

Nova EuP (energy using products) regulativa na na{e tr`i{~e prina{a veliko sprememb. Od 16. junija 2011 morajo vsi elektromotorji, torej tudi tisti, ki poganjajo ~rpalke, zadovoljiti IE 2 standard. Grundfos na svojih ~rpalkah take motorje vgrajuje `e od leta 2003. S 1. januarjem 2013 pa bodo morale imeti vse obto~ne ~rpalke indeks energetske u~inkovitosti* najve~ 0,27, kar pa danes Grundfos `e omogo~a s ~rpalkami Magna in Alpha. Od 1. januarja 2015 pa bodo morali vsi elektromotorji mo~i med 7,5 in 375 kW zadovoljiti IE 3 standard ali

pa biti pri IE 2 standardu opremljeni s frekven~nim pretvornikom. Ravno tako bodo morale imeti s 1. januarjem vse ~rpalke indeks energetske u~inkovitosti najve~ 0,23. Obetajo se nam torej klju~ne spremembe na podro~ju u~inkovite rabe elektri~ne energije, na kar pa so Grundfos proizvodi pripravljeni. • * indeks energetske u~inkovitosti je razlika v letni porabi med novim energijskim proizvodom in podobnim standardnim modelom Maja Gal [ehi}, univ. dipl. kom.

Ěr„Ov(„\RBOc¤ďĊí¤¹¤ùĊ AUBvorrBUBRRy\roUR„ocrUO orBvc[έ ¶vOͼorrBB\orRUcoB\Èr„\(cv AUTOADAPT ͼRBc[c9c\OOorB?r\Rͻ

ĚB\(cr[BOcB›URB?ocByB\ ͻ9r„\(cvͻvB


REGULACIJE

15

Nova elektronska termostatska glava pomeni la`je upravljanje – s stro{ki in udobjem

N

ova Danfossova elektronska termostatska glava living connect® dru`inam omogo~a reguliranje vseh doma~ih radiatorjev z ene same lokacije, pri tem pa skrbi za ugodne temperature, minimalizira ra~une za ogrevanje in zagotavlja optimalno notranjo klimo. living connect® vodi radiatorske termostatske glave v digitalno dobo in nudi natan~no in enostavno digitalno regulacijo ogrevanja va{ega doma. Brez`i~na komunikacija omogo~a regulacijo vseh radiatorjev va{ega doma naenkrat s pomo~jo ene same Danfossove centralne enote. Digitalni prikaz na vsaki termostatski glavi natan~no prikazuje `eleno temperaturo prostora, kar olaj{a optimirati udobje.

Optimalna temperatura ob vsakem ~asu, podnevi in pono~i Študije so pokazale, da je optimalna temperatura v spalnici 17 stopinj Celzija, medtem ko je najbolj udobna temperatura med delom, u~enjem ali po~itkom 21 stopinj. Do sedaj je nastavljanje razli~nih temperatur ob razli~ni uri zahtevalo precej truda. Z living connect® je mo`no za ~as va{e odsotnosti zni`ati nivo ogrevanja doma iz enega samega

mesta, pozno popoldne ob va{em povratku domov se prostori ponovno ogrejejo, pono~i pa se temperatura v spalnih prostorih zni`a na 17 stopinj Celzija.

Pametna tehnologija pomeni ni`je stro{ke ogrevanja Glede na {tudijo, ki jo je opravil profesor dr. Hirschberg z Visoke strokovne {ole iz Aachna, lahko zamenjava klasi~nih termostatskih glav z elektronskimi termostatskimi glavami living connect® zmanj{a porabo energije za ogrevanje za 23%. ^e pa se z njimi nadomesti ro~ne radiatorske ventile, so lahko prihranki tudi do 46%. Radiatorske termostatske glave so eden najpomembnej{ih elementov energetske u~inkovitosti, nova digitalna izvedba pa je spremenila termostatsko glavo iz ne~esa mehani~nega in funkcionalnega v inteligentno doma~o tehnologijo. Zdaj je mo`no poleg regulacije temperature prostora ogrevanje dóma tudi ~asovno optimirati. Nove elektronske termostatske glave so polne inovativnih funkcij, ena od njih je tudi sposobnost zaznati odprto okno in samodejno izklju~iti ogrevanje. Na ta na~in resni~no

optimirate porabo energije in stro{ke. living connect® je tudi najmanj{a elektronska termostatska glava na tr`i{~u in v letu 2010 je bila za svojo elegantno gladko obliko in funkcionalnost nagrajena s presti`no nagrado reddot design.

living connect® je del celotne dru`ine izdelkov living by Danfoss, ki jih sestavljata {e samostojna elektronska termostatska glava living connect® in klasi~na termostatska glava living design®. • Danfoss d.o.o. Milan Poga~ar, 041 781 051 www.ogrevanje.danfoss.com

MAKING MODERN LIVING POSSIBLE

Prihranki. Udobje. Stil. Prihranek energije in denarja. Poskrbite za višje udobje bivanja z novimi radiatorskimi termostatskimi glavami living by Danfoss. Izberite ustrezno rešitev in si zagotovite najvišje udobje bivanja in energijske prihranke.

3 rešitve glede na vaše potrebe TM

Living design je klasična termostatska glava modernega designa, living eco je progamabilna, uporabniku prijazna termostatska glava, living connect in Danfoss Link z brezžično komunikacijo nadzorujeta ogrevanje celotnega doma. TM

TM

TM

www.ogrevanje.danfoss.com


V rubriki Strokovnjaki odgovarjajo objavljamo odgovore strokovnjakov na prejeta vpra{anja bralcev. Rubriko pripravlja Simon Tihec. Matej: Pozdravljeni, zanima me super izolacija. Rad bi napravil dobro fasado in me zanima kako bi bilo, ~e bi okoli {palet uporabil super izolacijo in ka{na bi bila cena. Debelina fasade bo 16 cm, okoli oken pa imam samo 1,5 cm prostora, zato mislim, da bi bila tak{na izolacija dobra re{itev. Odgovor: V Sloveniji lahko vakuumsko izolacijo, imenovano VIP plo{~e naro~ite. Je tako u~inkovita, kot da bi debelino mno`ili z deset, torej 1 cm VIP izolacije ima u~inke kot 10 cm obi~ajne. Podjetje Kalcer daje pojasnila in naro~a plo{~e za vsakega porabnika posebej. Potrebno je navesti mere in koli~ino, najcenej{e pa so plo{~e standardnih dimenzij. Plo{~ ne moremo rezati, zato je potrebno posamezno povr{ino, ki jo `elimo izolirati, najprej natan~no izmeriti. Cena je odvisna od ve~ dejavnikov, zato vam jo bodo povedali {ele, ko bo natan~no znan obseg naro~ila. Vsa pojasnila lahko dobite v podjetju Kalcer. Miroslav: I{~em enostavni program za izris celotnega na~rta vodnega kolesa (za pogon male vodne elektrarne), ki je najbolje prilagojeno predvidenemu pretoku in padcu vode.

Odgovor: Na `alost nimamo na razpolago tak{nega programa. Obi~ajno ga imajo proizvajalci vodnih koles, ki so ga sami izdelali in prilagodili za svoje potrebe in ga ne ponujajo v splo{no uporabo. Andrej: V reviji ste objavili opis sistema fotovoltai~nih modulov, ki jih lahko kupec sam sestavi in namesti na primerno mesto. Kot proizvajalca sta nevadeni dve podjetji. Zanima me, kje se da te proizvode kupiti. Odgovor: Obe nastajajo~i podjetji sta bili nagrajeni za svoja prizadevanja na tekmovanju Green Challenge, nagrade pa financira nizozemska firma Postcode Lottery. Firma Veranda v tem ~asu nima svoje internetne strani, podjetje Armageddon Energy pa na svoji strani (www.armageddonenergy.com) vzpodbuja bodo~e kupce, naj se prijavijo kot interesenti. Trdijo, da bodo njihovi izdelki kmalu na razpolago po sprejemljivih cenah, ve~ od tega pa trenutno ne ponujajo. Ka`e, da pot od ideje, do prejete nagrade in po{iljanja izdelka na trg {e ni kon~ana, zato bo potrebno {e malo po~akati in videti, kaj se bo zgodilo.

Borut: Pohvala za revijo in spletni portal. Edino kar bi mogo~e pripomnil je, da precej ~lankov glede novosti pi{ejo tisti, ki to prodajajo in se normalno hvalijo. Rad bi ve~ ~lankov z neodvisnimi mnenji glede novosti in proizvodov. Ne glede na to nudite res veliko informacij. Pred kratkim sem obnovil fasado na starej{i Marlesovi monta`ni hi{i. Sedaj je skupne izolacije nekje trinajst centimetrov zunanje stene ter dvajset kamene volne s paropropustno folijo na tleh podstre{ja. Podstre{je ni pohodno in ni niti uporabno, ker je precej nizko. Hi{a je na obali. Do sedaj je bilo podstre{je zra~no, z obnovo fasade pa smo zra~ne re`e pod simsi zaprli. Zanima me, ali je potrebno narediti zra~enje podstre{ja ali je bolj{e, da je podstre{je tesno? Kako je z kondenzom v primeru zaprtja pozimi? Ali je poleti bolj{e prezra~evati? Zanima me {e koliko sme zna{ati temperaturna razlika zunaj in na podstre{ju, da se ne pojavlja kondenz. Odgovor: Pove~evanje debeline izolacije je dober poseg, zapiranje podstrehe pa ne. Z odprtinami na primernih mestih je potrebno spet omogo~iti dobro prezra~evanje. Temperatura okoli{kega zraka in stre{nikov mora biti ~im bolj izena~ena, druga~e bo


na njih kondenzirala vlaga in v notranjosti za~ela mo~iti izolacijo, zato je naravno prezra~evanje najbolj{a re{itev. Temperatura kaplji{~a se skupaj s temperaturo zraka ves ~as spreminja, zato jo lahko dolo~amo samo s stalnim merjenjem. Priporo~ena debelina izolacije podstrehe je med 20 do 40 cm, zato lahko izbolj{ave dose`ete s pove~evanjem debeline izolacije in ne z zapiranjem podstrehe. Andreja: Imamo centralno pe~ na trda goriva 36 kW, kurimo s smrekovimi drvi, 6 radiatorjev, dimnik je zidan (Schiedel), visok okrog 7m in 2m ni`ji od slemena. Ko zakurim imam pe~ znotraj mokro, dimnik pa ne vle~e, tako da imam kurilnico vso v dimu. Kaj lahko naredim sama in katerega strokovnjaka naj pokli~em, da nebi bilo vse skupaj predrago. Odgovor: Pogoji za delovanje va{e pe~i niso preve~ dobri, vzrokov za slabo delovanje pa je ve~. Vrh dimnika, ki sicer niti ni tako nizek, bi verjetno moral segati vsaj malo preko slemena hi{e, zato slab{i vlek. Za prikaz potrebne vi{ine nad streho si oglejte skice na www.schiedel.si. Pe~ je ve~ kot enkrat prevelika za 6 radiatorjev, zato je stalno podhlajena, posledica je kuri{~e, mokro od kondenza in prehladen dimnik, ki tudi ne dose`e primerne delovne temperature in

vleka. Re{itve, ki bi bila hitra in poceni ni. Del re{itve je manj{i, okrog 15 kW mo~an, sodoben kotel na drva in prilagoditev vi{ine dimnika. Les smreke zaradi smolnatosti in slabega vleka oddaja veliko saj, zato najprej potrebujete dimnikarja. Elementov razvoda ne poznamo, temperaturo povratka v kotel je potrebno dvigniti (regulacijski ventil ali termostat, ki krmili obto~no ~rpalko), kar lahko predlaga instalater centralnih kurjav ob ogledu. Delna re{itev je lahko {e polaganje izolacijskih {amotnih opek ali plo{~ na rob spodnjega dela kuri{~a, ~e je to mo`no, ki bodo omogo~ile vsaj delen dvig temperature v obmo~ju zgorevanja, na re{etki. Tak{ne opeke so la`je od obi~ajnih {amotnih, so bolj luknji~ave, podobne plinobetonskim blokom, in so obi~ajno vgrajene v kuri{~a kovinskih sobnih pe~i na drva. Za bolj natan~ne predloge je potrebno imeti vse podatke o sistemu in stavbi, v katero je vgrajen. Bla`: V nizko energijski hi{i so nam montirali sistem rekuperacije vezan na toplotno ~rpalko Stiebel Eltron LWZ 303 SOL (0,44 Wh/m3). Ob pregledu sva ugotovila, da sta v kuhinji, dnevnem prostoru, spalnici in kopalnicah narejene cevi za dovod in odvod zraka, medtem, ko v je v eni od otro{kih sob narejen le dovod, v drugi odvod zraka, enako

v pritli~nem WC-ju in utily-ju, torej v WC-je samo odvod, v utily-ju dovod zraka. Po informacijah, ki sva jih dobila bi moralo biti v vsakem prostoru zagotovljen tako dovod kot odvod zraka. Prosiva za mnenje. Odgovor: Napeljava je bila verjetno izvedena na osnovi projekta, v katerem so izra~unane potrebne koli~ine zraka glede na namembnost in prostornino prostora. Pri tem se projektant odlo~a med ve~ mo`nostmi, ki so delno odvisne tudi od razporeditve prostorov, tako da bi najbolj to~en odgovor lahko dobili pri njem. Na~eloma ni potrebno, da ima vsak prostor oba priklju~ka, saj se zrak giblje tudi skozi pripire pod vrati in â&#x20AC;&#x17E;izpiraâ&#x20AC;&#x153; vse prostore skozi katere struja, dokler ga na eni to~ki spet ne odsesamo. V kuhinji na primer pri~akujemo, da bo koli~ina vonjav in temperatura zraka najvi{ja, zato zrak od tam tudi odsesavamo, enako velja za WC in kopalnico. V otro{ki sobi pa zadostuje samo dovod, saj bo zrak nato izstopal pod vrati v hodnik in v smeri najbli`je odsesalne to~ke. Tudi v WC zrak vstopa skozi re`o pod vrati, dovodi pa morajo biti tako uravnote`eni, da v prostor pred WC doteka dovolj zraka iz drugih virov. Zato je za otro{ko sobo z odvodom verjetno predvideno, da bo sve` zrak vstopal pod vrati iz prostora pred njimi.


Alojz: Prebral sem ~lanek g.Tihca o napravi Winflip za zapiranje oken, pa me zanima kdo je proizvajalec in kje je mo`no kupiti mehanizem. Odgovor: proizvajalca mehanizma nismo mogli ugotoviti, zato pa ve~ prodajalcev. Kljub temu, da opis proizvoda najdemo tudi na nem{kih straneh firme Baumax, pa ga {e nimajo v prodajnem programu. Zaenkrat je mo`en nakup preko spleta na straneh www.fensterversand.com ali http:// www.amazon.de , od koder vam ga po{ljejo brez pla~ila po{tnine. Na Amazonu je bila cena 90,70 â&#x201A;Ź. Damjan: pred ~asom sem postavil manj{o solarno elektrarno (130W panel, 225 Ah akumulator) katere namen je poganjati nekaj razsvetljave in manj{i hladilnik. Podjetje, ki je pripravilo ponudbo ni upo{tevalo `elje po napajanju manj{ega hladilnika in so mi poslali preslab (trapezni) inverter (mo~ 300 W, v {pici najve~ 600 W). Ko sem na inverter (razsmernik) priklopil hladilnik je napeljava mrknila, inverter pa je piskal in svetil rde~e. Ko sem se pozanimal, sem ugotovil, da je to zaradi velikega zagonskega toka, ki ga imajo hladilniki. Hladilnik je sicer manj{i (visok 80 cm) in brez zamrzovalnega dela -> razred A . Z merjenjem z merilcem sem ugotovil, da porabi med delovanjem cca 50 do 60 W (ob zagonu je prikazalo najve~ 161 W, a vpra{anje ~e je merilec utegnil prikazat prvi sunek). Ko sem kontaktiral prodajalca je ta rekel, da rabim o~itno mo~nej{i razsmernik (600 W) in sicer sinusnega. Ko sem kontaktiral elektri~arja, ki mi je sestavil omarco (sodeluje z omenjeno trgovino), pa je rekel, da sicer rabim mo~nej{i inverter, a da bo v redu tudi trapezni. Po forumih sem na{el en kup izjav. Eni pravijo, da za hladilnike potrebuje{ sinusni inverter, saj da hladilnike na trapezni napetosti porabijo do 20% ve~ energije, se pregrevajo in brnijo, drugi pa da brez te`av uporabljajo trapezne razsmernike in da nimajo omenjenih te`av. Bil sem `e v ve~ tehni~nih trgovinah, a nih~e se ne spozna dovolj na to temo, da bi mi lahko jasno rekel: rabi{ tak{en inverter s tako nazivno mo~jo! Ker pa je razlika v ceni med sinusnimi in trapeznimi inverterji precej{nja ne bi rad kupoval stvari, ki jih ne rabim. Vi ste moje zadnje upanje. Hvala. Odgovor: V va{em primeru je problem zagonski tok. Asinhronski elektromotor, ki poganja kompresor hladilnika ima kratkosti~no kletko, ob startu je indukcija najve~ja zato je njegov zagonski tok veliko vi{ji kot nazivni. Poleg tega starta pod obremenitvijo in mora premagati {e upor kompresorja. Ĺ pico zagonskega toka

lahko izmerimo samo z osciloskopom, saj so obi~ajni elektronski ali analogni ampermetri prepo~asni, da bi zaznali tako kratek tokovni sunek. Projektanti praviloma ra~unajo, da je zagonski tok 6 krat ve~ji kot mo~, navedena na tablici motorja, kar velja tudi za va{ primer. Razsmernik mora biti dovolj mo~an, in imeti sinusni izhod, saj je le ta primeren za pogon hladilnikov in vseh vrst elektromotorjev. Trapezni razsmerniki so primerni samo za napajanje osvetlitve, napajalnikov za prenosnike, TV ali igralne konzole. ^e va{ hladilnik med delovanjem porabi 60 W, to pomeni, da potrebujete sinusni razsmernik mo~i najmanj 360 W. Ludvik iz Kranja spra{uje o pravilni menjavi oken in o pogojih subvencije Eko sklada. Sedaj so v starej{i stavbi vgrajena stara {katlasta okna z notranjimi roletnimi {katlami. Odgovor: Okna naj bodo kvalitetna, zatesnjena, izolacijska, z lesenimi okviri, s toplotnoza{~itnimi okenskimi stekli s plinskim polnjenjem in z IR kovinskim nanosom. Pravica do nepovratne finan~ne spodbude Eko sklada se dodeli na podlagi originalnega predra~una izvajalca nalo`be za zamenjavo obstoje~ega zunanjega stavbnega pohi{tva, t.j. oken, balkonskih vrat in fiksnih zasteklitev pri obnovi stanovanjske stavbe, z vgradnjo energijsko u~inkovitega lesenega, s toplotno prehodnostjo celotnega okna U ď&#x201A;Ł 1,2 W/m2K (zasteklitev in okvir skupaj). Okna, balkonska vrata in fiksne zasteklitve morajo biti vgrajene po na~elu tesnjenja v treh ravninah, kar opredeljuje RAL smernica za na~rtovanje in izvedbo monta`e zunanjega stavbnega pohi{tva. Nepovratna finan~na spodbuda je lahko dodeljena le za zamenjavo oken v stanovanjskih stavbah, za gradnjo katerih je bilo gradbeno dovoljenje izdano pred 1. 1. 2003. Vi{ina nepovratne finan~ne spodbude zna{a najve~ 25 % priznanih stro{kov nalo`be, vendar ne ve~ kot 100â&#x201A;Ź na m2 oken, balkonskih vrat in fiksnih zasteklitev, za najve~ 30 m2 zamenjanega zunanjega stavbnega pohi{tva na posamezno stanovanjsko enoto. Pravilna vgradnja oken, npr. po principu smernic RAL upo{teva: 1. difuzijska zapornost izolacije okenske rege z notranje strani, 2. toplotno in zvo~no izoliran obod okna, 3. vodotesnost vgradnje okna - difuzijsko odprto izolacije okenske rege z zunanje strani, 4. zadostno sidranje oz. primerna razdalja in razporeditev ter globina sider,


5. primerna velikost in obdelava odprtine - rega odvisna od velikosti elementa, {paleta naj bo pred vgradnjo okna fino ometana. Sen~ila za prepre~evanje vdora toplote naj bodo zunanja. Sodobna okna so dobro zatesnjena in imajo malo ventilacijskih izgub. Zato je tudi naravna ventilacija prostorov manj{a in je potrebno prostore intenzivneje prezra~evati ali pa vgraditi sistem mehanskega prezra~evanja. Energijsko naju~inkovitej{a je vgradnja prezra~evanja z vra~anjem energije. Centralni prezra~evalni sistem z vra~anjem energije zagotavlja bivalno ugodje in kvaliteten zrak v bivalnih prostorih ob minimalnih teko~ih stro{kih. Javni poziv Eko sklada za nepovratne finan~ne spodbude ob~anom je objavljen na www. ekosklad.si. Lenart iz Ljubnega bi rad zamenjal star kombiniran kotel za centralno radiatorsko ogrevanje in elektri~ni bojler za sanitarno vodo. Spra{uje, na kaj mora biti pozoren ob izbiri nove kurilne naprave za ogrevanje in grelnika sanitarne vode. Odgovor: Osnova energijsko u~inkovitega objekta je ustrezna velikost, oblika in orientacija zgradbe, razpored prostorov, primerna zunanja toplotna za{~ita, tesnost ovoja zgradbe in energijsko u~inkovita zasteklitev, prezra~evanje, ogrevanje ter raba obnovljivih virov. Ukrepi naj bodo uravnote`eni. Svetujemo, da pripravite plan energijske sanacije hi{e tako, da bo potrebno manj energije za ogrevanje in pripravo sanitarne vode, hkrati pa se bodo zbolj{ali bivalni pogoji. Prioriteto ukrepov dolo~ite glede na nujnost ukrepa, stanje zgradbe in vra~ilo investicije. Toplotna izolacija zunanjega ovoja hi{e naj bo znatna, vsaj po kriterijih Eko sklada za nepovratna sredstva. Poleg tega je pomembna raba obnovljivih virov energije, prezra~evanje z vra~anjem energije odpadnega zraka, energijsko u~inkovita okna, uporaba var~nih gospodinjskih aparatov, energijsko u~inkovita priprava in raba sanitarne vode, pasivni princip rabe son~ne energije, zmanj{evanje toplotnih izgub ter podobni ukrepi. Cenovno najugodnej{a so drva, vendar je potrebno vsakodnevno ro~no poslu`evanje, sekanci in peleti pa omogo~ajo avtomatsko obratovanje kurilnih naprav. Investicija v primerno kotlovsko postrojenje je visoka, vendar se jo da zni`ati z ob~insko in dr`avno finan~no pomo~jo. Sodobnih kotlov na lesno biomaso ni mogo~e primerjati s klasi~nimi kotli na trdna goriva, saj imajo ve~jo u~inkovitost, manj{o emisijo {kodljivih snovi in uporabniku prijaznej{e rokovanje.

Za ogrevanje z biomaso izberite specialno kurilno napravo. Kotli na drva: Drva se obi~ajno dostavljajo kot metrske cepanice. V kotlih se uporabljajo v dol`inah do 50 cm. Za doseganje dobre kakovosti je potrebno skladi{~enje vsaj 6 mesecev v pokritem zra~nem prostoru. Zgorevanje poteka v dveh stopnjah, v prvi fazi se gorivo segreje in uplini, v drugi pa popolno zgori. Enostavni kotel na drva obratuje pri nazivni mo~i in ima ro~no nastavitev dovoda primarnega in sekundarnega zraka, avtomatski kotel pa ima samodejno regulacijo dovoda primarnega in sekundarnega zraka glede na parametre dimnih plinov in temperaturo kotla. Zaloga drv v kotlu obi~ajno zado{~a za celodnevno porabo. Ob gorenju se spro{~a ve~ toplote, kot je trenutno potrebno za ogrevanje/ pripravo sanitarne vode. Vi{ek toplote je hranjen v vzporedno vgrajenem velikem hranilniku toplote. HT je izoliran vodni rezervoar, ki prevzema prese`no toploto iz kotla in jo po kon~anem zgorevanju dovaja v ogrevalni sistem. V praksi to pomeni, da pri enkratnem kurjenju dnevno ogrevamo objekt in sanitarno vodo cel dan. Velikost hranilnika je odvisna od velikosti zalogovnika goriva, nazivne mo~i kotla in toplotnih potreb objekta. Osnovno vodilo je, da je volumen hranilnika najmanj 50 l/kW nazivne toplotne mo~i kotla. Priprava sanitarne vode naj bo v lo~enem centralnem hranilniku. V poletnem ~asu naj bo ogrevana z energijo sonca. Izjemoma, ~e lokacija in orientacija stavbe ne omogo~a rabe son~ne energije, svetujemo rabo toplotne ~rpalke sanitarne vode zrak/voda. Med ogrevalno sezono naj bo sanitarna voda dogreta s pomo~jo kotla. Velikost bojlerja je odvisna {tevila in navad stanovalcev ter od na~ina ogrevanja. Direktna raba elektrike za segrevanje sanitarne vode ni primerna. Marjan iz Polj~an `eli zamenjati energent, namesto kurilnega olja `eli uporabljati pelete. Spra{uje, na kaj naj bo pozoren pri izbiri kurilne naprave in grelnika sanitarne vode. Odgovor: V urbanih naseljih ima prihodnost ogrevanje na pelete, lesno biomaso, ki je stisnjena v miniaturne valje. Zgorevanje je okolju prijazno, dovod goriva in odvod pepela pa je lahko ro~en ali avtomatiziran. Ro~no kurjenje pomeni, da je potrebno ro~no napolniti dnevni ali tedenski zalogovnik ob kotlu, avtomatiziran pa pomeni, da podajalna naprava avtomatsko zajema gorivo iz shrambe goriva. Kotlovsko postrojenje je sklop naprav za skladi{~enje, transport, avtomatsko kurjenje in odstranjevanje

pepela. Peleti omogo~ajo enostavno rabo, za skladi{~enje pa potrebujete relativno majhen prostor. Za centralno ogrevanje manj{e hi{e so primerni eta`ni toplovodni kamini na pelete, pri katerih ni potrebna kurilnica. Na ta na~in lahko centralno ogrevate celo hi{o, radiatorsko ali talno. Paziti je potrebno le, da je izbran toplovodni kamin primeren za vgradnjo v bivalni prostor (dovod goriva in odvod pepela brez spro{~anja prahu in dimnih plinov) in da je brezhibno urejen dovod zraka za zgorevanje in odvod dimnih plinov. Peleti omogo~ajo enostavno in udobno rabo, za skladi{~enje pa potrebujete relativno majhen prostor. Dobavljajo jih v razsutem stanju ali v manj{ih vre~ah. Najmanj je dela s peleti v razsutem stanju, ki jih dobavitelj vpiha v zalogovnik, iz zalogovnika pa se avtomatsko dozirajo v kurilno napravo na principu zra~nega transporta (malo robustnej{i sesalec za prah). Mo`no jih je hraniti v prostoru ob kurilnici, na prostem v pokritem za{~itenem hranilniku ali v podzemeljskem hranilniku. Zanimiv je odvzem peletov iz hranilnika z zgornje strani, s peletnim krtom. Prednost odvzema peletov s peletnim krtom je tudi v ve~ji izkori{~enosti prostora, v katerem hranite pelete. Ne glede na na~in ogrevanja naj ima stanovanje mo`nost lokalnega ogrevanja, ki zanesljivo deluje tudi ob izpadu elektri~ne energije. Sanitarna voda naj bo ogrevana z obnovljivim virom energije, prednost dajemo rabi son~ne energije s plo{~atimi sprejemniki, vgrajene na ju`ni. V stavbah, ki imajo manj ugodno lego ali pogoje za rabo son~ne energije, v~asih zado{~a, da namesto plo{~atih sprejemnikov son~ne energije uporabite vakuumske, {e primernej{e pa so toplotne ~rpalke. Oba sistema priprave tople vode, tako energija sonca kot raba toplotne ~rpalke, imata dolgo uporabno dobo, preko 20 let. Investicija v toplotno ~rpalko je ni`ja kot v solarni sistem, vra~ilna doba je podobna, obratovalni stro{ki pa so vi{ji, zato naj ima prednost raba son~ne energije.


Mateja iz Dravograda gradi nizkoenergijsko hi{o s talnim ogrevanjem in spra{uje za izbiro toplotne ~rpalke za ogrevanje. Odgovor:Toplotna ~rpalka (T^) jemlje toploto iz toplotnega vira (zunanji zrak, voda, zemlja), jo s pomo~jo elektri~ne energije dvigne na vi{ji temperaturni nivo in odda toploto v ogrevalni sistem. V povpre~ju daje T^ trojno koli~ino toplote glede na koli~ino porabljene elektrike (z eno kilovatno uro elektri~ne energije odda tri kilovatne ure toplote), odvisno od razmerij vstopne in izstopne temperature. Temperatura ogrevne vode v novogradnjah je dovoljena do 35°C, kar pomeni, da so T^ primerne za nizkotemperaturno (talno) ogrevanje energijsko var~nih hi{ in ogrevanje sanitarne vode. Energijski u~inek T^ je zelo ugoden. Okoljska primernost T^ je vpra{ljiva, ~e T^ uporablja za svoje delovanje elektriko, ki ni proizvedena iz obnovljivih virov. Finan~ni u~inek je odvisen od razmerja cen razpolo`ljivih energentov (elektrika, zemeljski plin, naftni plin, kurilno olje, drva…) in ni enak energijskemu. Ob sedanjih cenah energije in strojne opreme je investicija v T^ ekonomsko upravi~ena predvsem

v povezavi s subvencijami. T^ potrebuje vir toplote, ki je obi~ajno: talna voda, zelo primeren vir toplote, saj ima temperaturo med 8 in 10°C, neodvisno od zunanje temperature. Ta toplotni vir lahko uporabljate celo leto (monovalentno obratovanje). Pridobiti morate koncesijo za izkori{~anje vodnega vira. Potrebujete dve vrtini, pribli`no 25 m narazen, iz prve ~rpate talno vodo, v drugo pa vra~ate ohlajeno, neonesna`eno vodo. Dovolj izdatni in primerni vodni viri so redki. Za ogrevanje dobro izolirane stanovanjske hi{e potrebujete stalni pretok okoli 0,5 l/s. Talne vode ni ekonomi~no ~rpati iz ve~jih globin. energija zemlje, primeren vir toplote za celoletno energijsko oskrbo hi{e (monovalentno obratovanje). Uporabljeni so razni na~ini odvzema toplote: ploskovni kolektorji, kjer je cevni razvod polo`en v globini 1 do 2 m in zasut. Pribli`na povr{ina zemlji{~a, pod katerim je cevni razvod, je 1,5 do 3 krat ve~ja od ogrevne povr{ine hi{e. Na tem zemlji{~u ni priporo~ljivo sajenje dreves, nekoliko kasni vegetacija. kanalski kolektorji so cevi, polo`ene v stene kanalov, globokih do 3 m. Dol`ina cevi je podobna kot pri ploskih kolektorjih, vendar je potrebna manj{a povr{ina zemlji{~a. Podobne so kolektorske ko{are. kolektorske vrtine so vrtine, globoke do pribli`no 100 m, v katere sta vlo`ena po dva para cevi za odvod toplote zemlje. Vrtine je mo`no narediti v urejenem vrtu in ne potrebujejo veliko prostora. zunanji zrak, toplotni vir, ki je vedno na voljo, uporaben zlasti v prehodnem obdobju, vendar je ob nizkih zunanjih temperaturah energijsko manj primeren. Obi~ajno se uporablja v bivalentnih sistemih, kar pomeni, da ob ni`jih temperaturah obratuje drug na~in ogrevanja (plinski kotel, elektrika, biomasa…). Sistem je primeren za naknadno vgradnjo,

{e posebej za milej{e klimatsko podro~je. Pri T^ zrak/voda je potrebno paziti tudi na zvo~no za{~ito okolice. Uveljavljene so tri izvedbe toplotnih ~rpalk, deljena, kompaktna zunanja in kompaktna notranja izvedba. Glede na va{e potrebe in mo`nosti svetujemo, da izberete kompaktno zunanjo izvedbo toplotne ~rpalke zrak/voda, v stavbi pa vgradite kombinirani hranilnik toplote/bojler. Tovrstna kombinacija potrebuje najmanj prostora v hi{i. Pred nabavo preverite reference za izbrani proizvod. Slavko iz Celja ima dve vpra{anji. Prvo: brunarico, ki jo bo uporabljal le ob koncu tedna, `eli stalno ogrevati tako, da ne bo nevarnosti po{kodbe instalacij zaradi zmrzali. Drugo: na starej{em stre{nem oknu otro{ke sobe, velike 6 m2, `eli odpraviti kondenzat. Odgovor: Brunarica je zgrajena iz brun debeline 8 cm in bo z notranje strani toplotno izolirana. Ne glede na dejstvo, da bo le ob~asno uporabljana, jo bo potrebno toplotno izolirati v skladu z veljavno zakonodajo, to pomeni pribli`no 15 cm obi~ajne toplotne izolacije v stene in 25 cm toplotne izolacije v toplo streho. To~ne vrednosti toplotne izolacije so odvisne od lastnosti izbranega materiala. Potrebno je skrbno polo`iti toplotno izolacijo brez prekinitev in parno oviro na toplo stran konstrukcije, s tem se prepre~i pojav toplotnih mostov. Na notranji strani parno oviro prekrijete z oblogo. Brunarica je v sen~ni legi, zato raba son~ne energije ni mo`na. Za ogrevanje in temperiranje izberite enostaven ogrevalni sistem, ki rabi obnovljive vire energije in samodejno obratuje. Svetujemo toplozra~ni kamin na pelete, z ve~jim zalogovnikom, z daljinsko vodenim termostatom in z daljinskim nadzorom. Na ta na~in boste z mobilnim telefonom krmilili in nadzirali delovanje ogrevalne naprave. Na stre{nem oknu nastaja pozimi kondezat zato, ker

je notranja temperatura stekla nizka, vlaga v prostoru pa visoka. Sanacija tega stanja je na~elno enostavna: zamenjava zasteklitve okna z energijsko u~inkovito in zagotavljanje ni`je vlage v prostoru z rednim zra~enjem (prepih petkrat dnevno po pet minut) ali vgradnjo mehanske prezra~evalne naprave. Do izvedbe teh tehni~nih ukrepov svetujemo, da pu{~ate ~ez no~ vrata otro{ke sobe proti sosednji dnevni sobi odprta (na ta na~in se bo relativna vlaga v prostoru manj pove~ala) in okna preko no~i zastirate z izolacijsko blazino, navodilo o zra~enju 5x5 pa ostaja. Ale{ iz Šmartnega spra{uje, s katerimi tehni~nimi ukrepi lahko zni`a nivo hrupa sosedove toplotne ~rpalke zrak/voda, ki je vgrajena pribli`no 20 m od njegove hi{e.

Odgovor: Hrup se prena{a v okolico na razli~ne na~ine: preko zraka (zvok), strukturnega prenosa (tresljaji) in preko membranskega efekta. V osnovi so uporabni trije na~ini, kako lahko zmanj{ate neza`elen hrup: zmanj{ate energijo hrupa v bli`ini poslu{alca (soba, bivali{~e, dvorana), recimo z vgradnjo zvo~no za{~itnih oken, postavite zvo~ne ovire med izvor hrupa in poslu{alcem (protihrupne ograje), zmanj{ate mo~ oddajanja hrupa pri samem izvoru. Najbolj u~inkovit je zadnji na~in, saj je najla`je izvedljiv, z najmanj{imi posegi in najmanj{o investicijo. Vendar v va{em primeru ni mo`en, ker sosed ni pokazal razumevanja za va{e nezadovoljstvo. Zato svetujem kombinacijo prvih dveh na~inov, z vgradnjo zvo~no za{~itnih oken v va{o stavbo in z izdelavo protihrupne ograje. Delno se hrup omili tudi s posaditvijo zimzelene `ive meje, ~eprav traja kar nekaj let, da se `iva meja dovolj razraste. • Na vpra{anje sta odgovarjala Simon Tihec in Matja` Valen~i~


SOLARNA ENERGIJA

21

Prednosti uporabe vakuumskih kolektorjev Kramar Solar Z dolgoletnimi izku{njami na podro~ju ogrevanja sanitarne vode stanovanjskih in poslovnih prostorov, smo z unikatnim vakuumskim kolektorjem Kramar Solar KD20/58/1800 HEAT PIPE dosegli, da kolektorji optimalno delujejo tudi v zimskem ~asu. Kolektorje priporo~amo zmontirati na idealno mesto, kjer je absorber 100%, s ~imer dosegamo, da nam sonce ogreva sanitarno vodo 365 dni v letu, ob tem pa tudi hi{o. Dose`emo lahko prihranek pri ogrevanju in sicer od 50 do 85%. Ustrezna postavitev kolektorjev z izbiro mesta je zelo pomembna, saj nepravilno postavljeni izgubijo tudi do 50% mo~i, predvsem v zimskem ~asu, ko so dnevi zelo kratki. Kolektorji so edinstveni, posebnost je v barvnem nanosu na vakumski cevi, s ~imer je mo`no, da sam kolektor zaznava potrebno mo~ delovanja. Za~etna barva vakuumske cevi je ~rno srebrne barve, ko jo obsije svetloba pa za~ne spreminjati barvo v svetlo do temno modro. Testi so pokazali da je v zimskem ~asu ve~ja mo~ segrevanja za 12 %. Vakuumske cevi so lasersko gravirane z logotipom pod-

jetja. Solarne sisteme, za pridobivanje sanitarne vode in dogrevanja stanovanjskih in poslovnih prostorov montiramo na klju~, z 10 letno garancijo na kolektorje in hkrati monta`o. â&#x20AC;˘ Kramar Jo`e

Kako izbrati kolektorje? Ko se odlo~amo za nakup son~nih kolektorjev, se takoj znajdemo pred vpra{anjem katere izbrati. Na trgu je izbira velika. Ve~ina kupcev pa ni strokovnjakov, ki bi lahko ugotavljala razkorak med obljubami ponudnikov in dejanskimi zmo`nostmi razli~nih tipov kolektorjev, ki so na voljo. V grobem lahko kolektorje razdelimo na tri skupine: plo{~ate, cevne in vakuumske. Pravi vakuumski kolektor je namre~ le tisti, ki ima absorber dejansko v vakuumu, to pa lahko dose`emo le kadar ima kolektor le eno plast debelega stekla. Vakuum je pomemben zaradi prepre~evanja izgub, kar je zlasti pomembno v slabih vremenskih pogojih, ko je razpolo`ljive energije malo. Tehni~ne re{itve kako prepre~evati izgubo vakuuma so

`e nekaj let znane in visokokvalitetni kolektorji danes ne trpijo ve~ za izgubo vakuuma. Ker so son~ni kolektorji trajno izpostavljeni atmosferskim vplivom, kot so: de`, sonce, prah, oksidacija, sneg, led, to~a, ekstremne temperature in njihove hitre spremembe, veter, UV sevanje itd, je zelo pomembno iz ka{nih materialov so narejeni. Najsodobnej{a proizvodna tehnologija in uporaba najkvalitetnej{ih materialov kolektorjem GreenLand Systems zagotavlja dolgo `ivljenjsko dobo brez zmanj{anja u~inkovitosti {e desetletja po namestitvi. Vakuumske cevi so narejene iz borosilikatnega stekla debeline 2,5 mm z visoko prepustnostjo svetlobe. Steklo je enojno, tako da je v vakuumu celotna notranjost cevi.

Segrevate lahko stanovanje ali le sanitarno vodo

Tesnjenje med stekleno cevjo in kovinsko plo{~o je izvedeno z najnovej{o tehnologijo, brez uporabe tesnil, kar zagotavlja dolgoletno zanesljivost spoja kovine s steklom. Ogrodje kolektorja je narejeno iz nerjave~ega jekla. Pritrditev cevi na ogrodje je izvedena brez uporabe umetnih mas. Kolektorji GreenLand Systems so vrhunski produkt, ki zagotavlja dolgoletno zadovoljstvo tako individualnim kupcem, kakor tudi uporabnikom v ve~jih komercialnih sistemih. â&#x20AC;˘ RS, Bio Planet


22

FOTOVOLTAIKA

Soleg prevzema odslu`ene module

N

Razmišljamo sonēno • Veleprodaja opreme za fotovoltaiko • Izvedba solarnih parkov • Veleprodaja solarnih sistemov in ogrevanje na drva • Oprema za profesinalne Inštalaterje in storitve ProĮ-oprema: SunEye 210 – ponujaa ekskluzivno soleg soleg l GmbH b pisarna Ljubljana Tel. +386 59 012 838 Mob +386 41 786 100 simon.frumen@soleg.si

www.soleg.si

em{ko podjetje Soleg ve~ kot desetletje deluje na podro~ju sistemov pridobivanja energije iz obnovljivih virov. Specializirani so za na~rtovanje in vgradnjo fotovoltai~nih in vetrnih elektrarn ter sistemov za ogrevanja na sonce in biomaso. V leto{njem letu pa so svoje delovanje raz{irili {e na prevzem in recikliranje fotovoltai~nih modulov. Prvi so `e zastarali Recikliranje fotovoltai~nih modulov postaja vse bolj zanimiv posel za {tevilna podjetja, saj se bo `ivljenjska doba prvih modulov iztekla v naslednjih desetih letih. Z novimi odkritji in tehnologijami bo mo`no stare module reciklirati in ponovno uporabiti. V ta namen je bila leta 2007 ustanovljeno zdru`enje PV Cycle, ki vzpodbuja fotovoltai~no industrijo, da uvede program v katerem posamezna podjetja postanejo tudi to~ke za prevzem in recikliranje odslu`enih modulov. S tem fotovoltai~na industrija zaklju~uje `ivljenjski krog modulov, od njihovega

nastanka preko recikliranja do ponovne uporabe. Soleg je v ta program vstopil letos in brezpla~no sprejema odslu`ene module. Prevzemajo module raznih proizvajalcev, ki so `e ~lani programa PV Cycle. V podjetju poudarjajo, da je vstop v ta program logi~no nadaljevanje njihove dejavnosti, saj `e petnajst let delujejo na podro~ju fotovoltaike in si prizadevajo za trajnostni razvoj na tem podro~ju. • Mag Roman Toma`i~


FOTOVOLTAIKA

Temna ogledala za ve~ elektrike Temna ogledala in elektronika pove~ujejo u~inkovitost fotovoltai~nega sistema za 20 do 50 odstotkov

Nov ameri{ki ponudnik fotovoltaike, TenKsolar, trdi, da lahko z dvema njihovima novostima pove~a u~inkovitost stabilnih solarnih polj za 20 do 50 odstotkov. S tako pove~anim izkoristkom pa se cena solarne elektrike pribli`uje tisti iz termoelektrarn, pri ~emer uporabimo obi~ajne module, ki jih danes najdemo na trgu.

Prva je RAID tehnologija Izraz je znan iz ra~unalni{tva in ozna~uje na~in povezovanja ve~ trdih diskov, ki bodo uspe{no delovali naprej, tudi ~e kateri od njih izpade zaradi okvare. Sistem so prilagodili in module enega polja povezali na nov na~in, zato lahko elektriko zajemajo po ve~ razli~nih linijah. Krmilna elektronika takoj prepozna slab{e delujo~e module, pri ~emer ni pomembno, ali je krivo osen~enje, umazanija ali okvara modula, ter jih takoj izklju~i in elektriko preusmeri po drugih vodnikih. Ker vemo, da najslab{i ~len sistema dolo~a u~inkovitost celotne naprave, s tem ukrepom pomembno pove~amo izkoristek, saj se bo v nasprotnem primeru drasti~no zmanj{al, kljub zadostnemu oson~enju. Dodaten stro{ek za o`i~enje in krmiljenje se zato hitro povrne. Sistem postane redundanten, kar pomeni, da okvare posameznih delov ne morejo povzro~iti izpada celote.

Obi~ajna ogledala so nekoristna Na prvi pogled bi bilo logi~no, da bi na hrbtno stran modulov v prednji vrsti namestili obi~ajna ogledala, ki bi odbijala dodatno svetlobo v naslednjo vrsto modulov in s tem pove~ala izplen elektrike. Poizkusi so pokazali, da se to ne zgodi, saj se zaradi pregrevanja modulov zmanj{a njihov u~inek. Ogledala odbijajo v modul tudi valovne dol`ine son~nega spektra, ki jih sedanji moduli ne znajo pretvoriti v elektriko, zato so neu~inkovita. Kljub temu pa ima zapiranje hrbtnih strani `agasto name{~enih modulov na ravnih strehah eno prednost. S preizkusi v vetrnem tunelu so dokazali, da zaprta oblika lahko brez {kode kljubuje vetrovom celo do hitrosti 145 km/h. Pri tem je potrebno vedeti, da so moduli na ravnih strehah praviloma samo obte`eni, ne pa priviti v podlago.

Druga izbolj{ava â&#x20AC;&#x201C; temna ogledala Proizvajalec je re{itev za dodatno zajemanje svetlobe za module na{el v posebni foliji, ki jo proizvaja firma 3M. Folija je prevle~ena s snovjo, ki zmanj{uje odboj vidne svetlobe in odbija samo valovne dol`ine svetlobe, ki jih lahko silicijeve rezine v modulu spremenijo v elektriko. Ta folija vpije skoraj ves infrarde~i, torej toplotni spekter sevanja, zaradi ~esar bodo moduli ostali bolj hladni in zato u~inkovitej{i. Se{tevek obeh izbolj{av, o`i~enje s krmiljenjem in prigradnjo temnih ogledal, lahko povi{ata u~inek do 50%, s ~imer fotovoltaika postane {e pomembnej{i vir elektrike. â&#x20AC;˘ Tihec

Sistem zdr`i mo~an veter, sneg pa zdrsne v odprtino med modulom in ogledalom

23


24

AKTUALNO

Zaklju~evanje vgradnje delilnikov V Sloveniji bi morali s prvim oktobrom opustiti pav{alno obra~unavanje porabe in preiti na obra~unavanje s pomo~jo delilnikov ali merilnikov stro{kov toplote. Nov na~in obra~unavanja je predpisan za ve~stanovanjske stavbe s centralnim ogrevanjem, ki se oskrbujejo s toploto iz sistemov daljinskega ogrevanja ali iz skupne kurilne naprave. Rok za namestitev delilnikov in merilnikov je `e potekel, kljub temu pa jih vsem {e ni uspelo namestiti in vzpostaviti sistema obra~unavanja. Predvidene globe zna{ajo za lastnike stanovanj 200 €, za dobavitelje toplote pa 1200 €. Po navedbah raznih virov, pristojni in{pektorji do novega leta {e ne bodo izdajali kazni, ampak bodo na nepravilnosti le opozarjali.

Zni`anje porabe toplote Uvedba novega obra~una je v resnici dokaj obse`en projekt, saj v njem sodelujejo dobavitelji toplote, lastniki in najemniki stanovanj, upravljavci stavb, instalaterji ter izvajalci monta`e delilnikov in obra~unov delitve stro{kov. Po namestitvi

delilnika izvajalec ugotovi mo~ posameznega radiatorja ter lego prostora v katerem je name{~en, in to glede na strani neba in na polo`aj v stavbi. Podatke vpi{e v formular, rezultat ugotovitev pa je {tevilo, ki bo upo{tevano v formuli obra~una za delitev porabe. So~asno monter opravi elektronsko programiranje delilnika, ki traja nekaj sekund in postopek je zaklju~en. Sodobne delilnike od~itavajo brez`i~no, zato ponoven vstop v stanovanje ni potreben. Po ocenah Direktorata za energijo je delilnike potrebno namestiti {e v pribli`no ~etrtini stanovanj v Sloveniji, ki morajo preiti na nov na~in obra~unavanja. V stavbah, kjer so name{~eni kalorimetri, pa porabo energije neposredno od~itavajo ter obra~unavajo glede na resni~no porabljeno toploto v posameznem stanovanju. Kalorimetri so obi~ajno dostopni brez vstopa v stanovanje, sodobnej{e izvedbe pa lahko od~itavajo tudi daljinsko. Nakup, namestitev in obra~unavanje porabe merilnikov in delilnikov pa pla~ajo lastniki stanovanj.

NAPREDNI VAKUUMSKI SONČNI

KOLEKTORJI 5

razlogov zakaj izbrati vakuumske kolektorje Thermics

r nova generacija vakuumskih cevi r največji izkoristerk prenosa toplote r hitra in modularna namestitev r konkurenčna cena r v celoti narejno v EU

Nova generacija vakuumskih cevi Nova generacija vakuumskih cevi in patentirana geometrija paraboličnega odsevnika zagotavljata večji izkoristek energije v vseh klimatskih razmerah skozi vse leto. Podjetje Thermics je za uporabo sončne toplote razvilo kolektorje, ki združujejo največje izkoristke ter največjo trdnost in vzdržljivost.

Name{~anje in programiranje delilnika traja samo nekaj minut

Potrebni {e drugi ukrepi Vgradnja delilnikov in merilnikov pa je samo del ukrepov za zmanj{anje porabe toplote. Na radiatorje je potrebno namestiti termostatske ventile, ki prepre~ijo nepotrebno pregrevanje prostorov in u~inkovito zmanj{ujejo porabo. Stavbe pa je potrebno {e toplotno izolirati ter vgraditi sodobna okna in vrata. Zadnja dva ukrepa sta razmeroma draga, vendar bosta stanovalcem dolgoro~no omogo~ila ugodno bivanje in ~im manj{e ra~une za ogrevanje. Predvidevajo, da bomo s temi in podobnimi ukrepi dosegli zni`anje porabe toplote za ogrevanje za najmanj 20% ter dosegli dolgoro~ni cilj, ki je 20 odstotno zni`anje porabe energije v Sloveniji do leta 2020. • mag. Roman Toma`i~

Napredna tehnologija vakuumskih kolektorjev Thermics Son~ni kolektorji iz serije 10 DTH-CPC so rezultat dolgoletnih prizadevanj podjetja Thermics na podro~ju odli~nosti. Podjetje Thermics je v son~nih kolektorjih 10 DTH-CPC zdru`ilo vse svoje strokovno znanje o toplotnem in`eniringu in izku{nje s tega podro~ja ter stalnega tekmovanja z najnaprednej{imi proizvajalci s podro~ja uporabe solarne energije. Nova generacija vakuumskih cevi in patentirana geometrija paraboli~nega odsevnika zagotavljata ve~ji izkoristek energije v vseh klimatskih razmerah skozi vse leto, ne le poleti. Podjetje Thermics je s stalnimi raziskavami na podro~ju vakuumske tehnologije za uporabo son~ne toplote razvilo kolektorje, ki zdru`ujejo najve~je izkoristke (zaradi absorberja s troslojnim selektivnim premazom, name{~enega na notranji cevi), najve~jo trdnost in vzdr`ljivost (zaradi uporabe posebnega, debelej{ega stekla z ve~jo odpornostjo proti to~i do fi 40mm). Med kakovostjo koncepta ter kakovostjo vodenja in proizvodnje je neposredna povezava. Podjetje Thermics ima certifikat ISO 9001:2008 za projektiranje in proizvodnjo son~nih toplotnih kolektorjev in sistemov, kolektorji DTH pa certifikat EN 12975 za kakovost in u~inkovitost ter oznako SOLAR KEYMARK, ki potrjuje doslednost kakovosti pri proizvodnji.

Vakuumski kolektorji z neposrednim pretokom 10 DTH CPC Zastopa in prodaja: W: www.ekovivendi.si E: info@ekovivendi.si T: +386 40 517 771

P.S. Ne pozabite. Tudi jesen je primerna za namestitev vakuumskih kolektorjev!

Najnovej{i vakuumski kolektor 10 DTH-CPC je bil zato razvit v eni velikosti za popolno modularnost, monta`a pa je mogo~a tako v majhnih hi{nih sistemih kot v velikih industrijskih. Ve~ na www.ekovivendi.si. •


FOTOVOLTAIKA

25

Razcvet solarnih elektrarn Letos smo Slovenci postavili `e ve~ kot petsto son~nih elektrarn Son~ne elektrarne do`ivljajo pravi razcvet. Samo v leto{njem letu so jih investitorji v Sloveniji postavili ve~ kot 500, njihova mo~ se je v primerjavi z lanskim letom skoraj podvojila, proizvodnja elektri~ne energije iz tega vira pa se je potrojila. Kje so razlogi za tako visoko rast? Enega od razlogov nedvomno predstavlja dejstvo, da so vlaganja v son~ne elektrarne letos bolj donosna kot v prej{njih letih, saj je razmerje med odkupnimi cenami elektri~ne energije, ki jih zagotavlja dr`ava, in vi{ino investicije precej bolj{e, kot je bilo lani ali predlani. Kot je namre~ znano, se zaradi vse ve~jega povpra{evanja, cene son~nih elektrarn v zadnjih letih zelo hitro zni`ujejo, medtem ko se zagotovljene odkupne cene elektri~ne energije, za katere jam~i dr`ava, v leto{njem letu niso zni`ale toliko, kot so se investicijski stro{ki. Odkupne cene so trenutno med najbolj ugodnimi v Evropi. Investitorji so to hitro izra~unali, zato se zanimanje za postavitev novih son~nih elektrarn hitro pove~uje.

Nakup in namestitev zaupajte strokovnjakom Ob tej priliki opozorimo na nekatere najpogostej{e napake, ki jih lahko naredijo investitorji, ~e ti izberejo napa~nega izvajalca oziroma strokovnjaka, ki jim

SE Fon 005 – 50 kW son~na elektrarna v okolici Tolmina. (Avtor fotografije: Pavel Rupnik)

pripravi izra~un donosnosti. Med najbolj »usodnimi« napakami je lahko denimo ta, da se izvajalci kot pijanec plota dr`ijo navodil, da je najbolj idealna usmeritev strehe obrnjena natanko proti jugu z naklonom 33 stopinj. Zato izvajalci tistim, ki nimajo najbolj idealne strehe, svetujejo, da son~ne celice na streho montirajo na posebne nosilce, s katerimi lahko »lovijo« omenjeni naklon. To v praksi pomeni, da so son~ne celice na strehi pod druga~nim kotom, kot je streha. Poleg vizualnega u~inka taki »strokovnjaki« investitorju lahko povzro~ijo velik izpad dohodka, saj vgradnja son~nih modulov pod druga~nim kotom, kot je celotna streha, pomeni precej manj{o povr{ino, prekrito s son~nimi celicami. Kon~ni u~inek pa je manj{a nazivna mo~ take elektrarne in tudi manj{i prihodki od prodane elektrike za celotno obratovalno obdobje son~ne elektrarne (30 do 40 let). V primeru, ~e naklon strehe ni najbolj idealen, je kon~ni izkoristek (pla~ilo) ve~ji,

~e je celotna streha prekrita s son~nimi celicami, kot ~e so te name{~ene pod druga~nim naklonom (zaradi sen~enja je v tem primeru na enaki povr{ini name{~enih manj modulov in posledi~no dose`ena manj{a nazivna mo~ elektrarne). Zato vsem investitorjem svetujemo, naj bodo pri tem {e posebno previdni. Prav tako investitorjem svetujemo, naj bodo zelo previdni pri izbiri ponudnikov fotonapetostnih modulov in ostale opreme ter pri izbiri izvajalcev. Nikar naj se ne zana{ajo na prepri~ljivost prodajalcev (ti hvalijo predvsem tisto, kar prodajajo), na ceno, videz, rok izvedbe in podobno. Kupci naj se ob tem zavedajo, da so prodajalci in izvajalci velikokrat zares zelo prepri~ljivi in za povpre~nega investitorja zelo strokovni, a v poplavi najrazli~nej{ih ponudnikov, ki so v zadnjih letih zrasli kot gobe po de`ju, je ogromno neznanja, nestrokovnosti. • Jure Filipi~


26

BIVANJE V ZATESNJENIH ZGRADBAH

Prepre~evanje posledic zatesnjenosti

V

gradnja prezra~evanja z vra~anjem toplote je poseg, ki ni poceni, vendar je ve~kratno koristen. Vgradimo lahko prezra~evanje posameznega prostora ali celotnega stanovanja ter hi{e, vgradnja pa bo zaradi sodobnih vrtalnih naprav opravljena hitro in brez prevelikega razbijanja. Dokler pa se ne odlo~imo za ta poseg imamo na razpolago nekaj re{itev, ki niso preve~ drage in bodo vsaka zase ali vse skupaj zagotovo vsaj nekoliko izbolj{ale stanje. V prepre~evanje nastanka plesni se spla~a vlo`iti nekaj truda, saj so lahko stro{ki za odpravljanje mnogo vi{ji.

Za~ne se `e poleti Visoke temperature poleti pomenijo, da je v zraku lahko tudi velika koli~ina vlage. @e takrat se lahko na hladnej{ih severnih ali kletnih stenah, za pohi{tvom, pod plastjo barve in pod tapetami za~nejo pripravljati pogoji za nastanek plesni. V Nem~iji so ocenili, da je najmanj tri milijone stanovanj obremenjeno z vidno plesnijo, vsako peto stanovanje pa s sporami, ki se ne razvijajo na vidnih mestih. Prisotne pa so v zraku, ki ga dihajo stanovalci in so zaradi tega zdravstveno ogro`eni. Zagotovo je glavni vzrok zatesnitev in var~evanje energije za ogrevanje, zara-

Zra~ni kolektor deluje samodejno, ko posije sonce za~ne delovati ventilator

di ~esar pozimi vlaga v prostorih skokovito naraste. V {tiri~lanskem gospodinjstvu lahko dnevno oddamo do 10 litrov vode, ki v obliki zra~ne vlage ne more ve~ zapustiti zaprtega stanovanja in kondenzira na najhladnej{ih delih sten.

Aktivno zra~enje in pripire pod vrati Namensko zra~enje je bilo nepotrebno, dokler so netesna vrata in okna omogo~ala stalno in samodejno prezra~evanje, vendar pa tudi veliko izgubo toplote. Sodobna zatesnjena stanovanja je potrebno ob~asno sunkovito prezra~iti, hitro zamenjati vla`en zrak z zunanjim, bolj suhim in nato spet zapreti okna. Potrebno je omogo~iti tudi pretakanje zraka med prostori. Zato je priporo~ljivo

Grelni kabel pritrdimo na hladne zidove za pohi{tvom da prepre~imo plesnenje

odstraniti pragove, da re`a pod vrati omogo~i gibanje zraka, tudi ~e ne prezra~ujemo. Odpiranje posameznega okna ali vrat, kratkotrajna vklju~itev WC ventilatorja ali odpiranje vrat shrambe, ki je povezana z zra~nikom v stavbi, povzro~ijo mini prepihe, ki zaradi re` pod vrati omogo~ijo gibanje zraka v predelih, kjer se to prej zagotovo nebi zgodilo. Re`o lahko pove~amo z vlaganjem podlo`k (podlo`ka za spono) v te~aj vrat, ~e pa imamo na tleh debele obloge pa bo potrebno dodatno od`agati kak{en centimeter spodnjega roba. Centimeter {iroka re`a pod 90 cm {irokimi vrati je enake povr{ine kot 9 x 9 cm velika kvadratna luknja, zato je prezra~evanje omogo~eno. Stro{ek za to dodelavo je malenkosten, podlo`ke stanejo nekaj centov, odrezovanja vrat pa se lahko loti vsak sam, z ro~no ali elektri~no `ago.

Kompresorski su{ilec zraka bo izlo~il vlago vendar za to porabil nekaj elektrike


BIVANJE V ZATESNJENIH ZGRADBAH

27

Zmanj{anje stro{kov za ogrevanje ~e prezra~ujemo in vra~amo toploto

Samodejni zra~ni kolektor

Re`o pod vrati lahko pove~amo z vstavljanjem podlo`k ali `aganjem

Grelni kabli za omarami Elektri~ni grelni kabli, ki jih polagamo v `lebe ali pod keramiko so lahko koristni tudi v borbi s plesnijo. ^e omare odmaknemo od hladnih zidov, da omogo~imo kro`enje zraka in damo plesnim manj mo`nosti, bomo s tem ob~utno zmanj{ali uporabno povr{ino stanovanja. Grelni kabel, name{~en 10 cm nad tlemi in s sponkami pritrjen na zid v vsej dol`ini omare se segreje na okrog 50 °C in zaradi konvekcije, podobno kot radiator, povzro~i kro`enje ogretega zraka za omaro. S tem za malenkost ogreje steno ter mo~no poslab{a pogoje za razvoj plesni, omaro pa lahko spet bolj pribli`amo zidu. Na ta na~in lahko delno re{imo tudi zimske probleme z zunanjim podhlajenim zidom, kljub temu pa zra~enje stanovanja {e vedno ostaja zapoved {tevilka ena. Grelni kabel s

prigrajenim vtika~em se napaja iz najbli`je vti~nice, lahko ga naro~imo pri proizvajalcu (glej reklami Koop ali Devi), na meter dol`ine pa porabi za okrog 16 W elektrike. V tujini opremljen kabel grelne dol`ine okrog 2 m stane pribli`no 60 €, dobavljajo pa kable do dol`ine 10 m.

Kompresorski su{ilnik zraka Ena od mo`nosti za su{enje zraka v prostorih, dokler energetsko ugodnej{a re{itev ni mo`na. Naprava je zelo u~inkovita, vendar je tudi porabnik elektrike. Povpre~na cena tak{nih naprav je okrog 200 €, poraba elektrike okrog 380 W. Naprava vsesa vla`en zrak, ga osu{i in ga ogreje za stopinjo ali dve nad temperaturo prostora in vrne v prostor. Su{ilnik je uporaben tudi za pospe{evanje su{enja perila v zaprtih prostorih v zimskem ~asu.

Klimalogger za internet Švedski izdelek je opremljen z GSM modemom in bo vsakih 12 ur poslal izmerjene in shranjene podatke o klimi dolo~enemu serverju ali osebnemu ra~unalniku uporabnika. Naprava je tovarni{ko nastavljena na od~itavanje vsakih 15 minut in meri temperaturo (od -20 do +50%C) in vlago (od 0 do 100%). Nima baterij in je priklju~en na majhen polnilec z napetostjo 5V. Nastavljanje ni potrebno, zato bo za~el delovati takoj po priklju~itvi. Podatke lahko predstavi v tabelari~ni ali grafi~ni obliki, ima tudi alarmno funkcijo v primeru prestopanja izbranih vrednosti, pri ~emer uporabniku po{lje SMS sporo~ilo. Vse nastavitve so za{~itene z geslom, ogled trenutnega stanja mo`en tudi z mobilnim telefonom, naprava ComfortLog, www.bmc.de •

Prostore lahko posku{amo pozimi osu{evati z vpihavanjem ogretega zraka, ki prihaja iz zra~nega solarnega kolektorja, name{~enega na zunanji ju`ni steni prostorov. Ta re{itev ni mo`na v vsakem okolju in je dra`ja, saj kolektor stane okrog 1300 €, nato pa deluje brezpla~no, ker ventilator poganja majhen fotovoltai~ni modul v kolektorju. Na nasprotni strani prostora ali stanovanja naredimo izstopno odprtino za vla`en odpadni zrak. Zunanji suh zimski in ogret zrak bo izpral vlago iz prostora v dnevnem ~asu, kadar tudi nastaja najve~ vlage, miroval pa bo pono~i. Dodaten topel zrak bo zmanj{al tudi porabo energije za ogrevanje. V tehniki so stvari v bistvu enostavne. ^e kaj odvzame{ na enem koncu, se to bo takoj poznalo na drugem. Zato je tehtanje med prihranki in posledicami vedno pomemben del vseh odlo~itev. Najve~krat pa var~evanje ne pomeni odrekanja ampak samo prilagoditev `ivljenjskih navad. • Tihec


28

BIVANJE V ZATESNJENIH ZGRADBAH

Ustrezno prezra~evanje za ve~jo kakovost bivanja

Z

izbolj{animi izolacijskimi materiali, skoraj neprodu{nim tesnenjem oken, kot posledico potrebe po energetski var~nosti, je za zagotovitev zadostne koli~ine zraka postalo prisilno prezra~evanje bivalnih prostorov nujno potrebno. Energetsko u~inkoviti rekuperatorji vra~ajo 90% toplote Edino primerno prezra~evanje teh hi{ je z napravo z rekuperacijo odpadne toplote, ki zagotavljajo visoko kakovost zraka bivalnih prostorov in optimalne razmere za bivanje in delovanje. Napredni in energetsko u~inkoviti prezra~evalni sistemi skrbijo za prijetno in ~isto klimo v stanovanju, prav tako pa privar~ujemo pri ogrevanju. Energetsko u~inkoviti rekuperatorji imajo energetski izkoristek tudi ~ez 90%. Naprava prav tako vsebuje filtre, s katerimi zunanji zrak pre~istimo (cvetni prah, pr{ice, mr~es). Tako omogo~amo tudi bolj{e bivanje ljudem, ki bolehajo za alergijami, ter drugimi dihalnimi te`avami.

Izkoristek, poraba in druge prednosti Prezra~evalne naprave z protito~nim rekuperatorjem imajo izkoristek vra~anja toplote 90 % in ve~. Imajo EC ventilatorje z izredno nizko porabo el. toka, ki omogo~ajo izbiro ve~ hitrosti. Vgrajen je predgrelnik za odtaljevanje zamrznjenega kondenza, ki se ustvarja pri zunanjih temperaturah pod -5°C. Naprava ima vgrajen filter dovodnega zraka F7, ki v veliki meri odstrani tudi najdrobnej{i cvetni prah. Vgrajena avtomatika omogo~a nastavljanje razli~nih re`imov obratovanja, za vsako posamezno uro dneva.

tilator zadostuje, da v ~asu segrevanja dimnika ne bo neprijetnega uhajanja dima iz kamina po prostoru. Pri toplotnih izmenjevalcih obstaja tudi izbira entalpi~nega, ki vam povrne del vlage iz odvedenega zraka. Hi{a se bo v tem primeru pozimi veliko manj izsu{evala, kar bo pripomoglo k primerni stopnji vlage v prostorih.

Cevni razvod prezra~evalnega sistema Cevni razvod prezra~evalnega sistema mora biti primerno izveden, da dose`emo ustrezne pretoke zraka. Za zagotavljanje kvalitete zraka v prostorih morajo biti te cevi antistati~ne, antibakterijske, ne smejo trohneti in oddajati nobenih vonjav. Z samo razporeditvijo dovodov in odvodov dose`emo, da je celotna hi{a primerno in kvalitetno prezra~ena, torej ne pu{~amo nobenih neprezra~enih prostorov. Dovodni zrak pa je ~imbolj izkori{~en. Tok zraka se vedno pomika iz ~istej{ih prostorov kot so spalnica, otro{ka soba, kabinet, dnevna soba, proti bolj obremenjenim, vla`nim prostorom kot so kopalnica, kuhinja, utility in pralnica. S tak{nim kontroliranim prezra~evanjem so potrebne manj{e koli~ine zraka in seveda s tem dose`emo tudi manj{e toplotne

Omogo~eno tudi hlajenje Omogo~a tudi prosto hlajenje, ko s tipanjem temperatur prostora, zunanjega in dovodnega zraka z vklopom motornega bypassa dovaja v hi{o zunanji hladnej{i zrak, ko je la ta na voljo (pono~i). S tem tudi v novej{ih hi{ah odpade potreba po hladilni klima napravi.

Dobra kombinacija s kaminom V primeru uporabe kamina imate na voljo izklop odvodnega ventilatorja za ~as 15 min. Nadtlak, ki ga ustvari dovodni ven-

Vpihovalna komora nad oknom

Rekuperacijska naprava

izgube. Cevi lahko polagamo na plo{~o, v izolacijo, pod estrih, enostavno jih je polo`iti tudi v spu{~eni strop. Pri sodobnih prezra~evalnih sistemih s povratkom energije je dobro, da jih ne primerjamo s klasi~nimi kanalskimi prezra~evalnimi sistemi, kot jih imamo v poslovnih prostorih. V nasprotnem primeru smo lahko po nepotrebnem obremenjeni s {tevilnimi predsodki o prepihu in {umenju. Dobro izvedeni sistemi so popolnoma nesli{ni na vseh dovodih in odvodih, zaradi visokih temperaturnih izkoristkov izmenjevalca ne ~utimo razlike v temperaturi med notranjim in sve`im dovodnim zrakom. Prezra~evanje v hi{ah je trenutno {e vedno tretitano kot nadstandard, vendar se nam obetajo {tevilni ukrepi za zmanj{evanje rabe energije in izbolj{anja u~inkovitosti stavb. Takrat bodo prezra~evalni sistemi rekuperacijo odpadne toplote ume{~eni v vsako hi{o skupaj z ostalimi in{talacijami kot sta voda in elektrika. â&#x20AC;˘ Ve~ podatkov na www.klivent.si


30

OGREVANJE - HLAJENJE

Termi~no aktivni sistemi v zgradbah Stro{kovno in energijsko u~inkovito ogrevanje in hlajenje za poslovne zgradbe Napredna kombinacija sistema ogrevanja in hlajenja za ve~nadstropne zgradbe ^e na~rtujete projektiranje zgradbe s pisarnami ali poslovno zgradbo, boste morali v projekt vklju~iti prezra~evanje, klimatske naprave in ogrevanje. Za vgradnjo vsakega od teh sistemov je potrebno veliko dela, vsak od njih pa predstavlja samostojno investicijo. Zaradi tega je vredno razmisliti: zakaj ne bi integrirali sisteme za notranjo klimatizacijo `e na za~etku? Uponorjev TAB sistem uporablja betonsko termi~no maso preko vgrajenih in zalitih cevi, v katerih kro`i voda za ogrevanje in hlajenje betonske konstrukcije. Na ta na~in stropi, tla ali stene prvenstveno pripomorejo k senzibilnemu hlajenju in drugotno k osnovnemu ogrevanju zgradbe. Vstavljene cevi aktivirajo

^ez dan

^ez no~

^ez dan ohlajena stropna konstrukcija akumulira toplotne dobitke iz prostora ali direktnega son~nega obsevanja.

^ez no~ se betonsko jedro ohlaja s pomo~jo hladilne naprave ali drugega vira hladu.

betonsko jedro mase zgradbe za shranjevanje in oddajo toplotnih obremenitev.

najbolj{ega mo`nega notranjega okolja. Sistemi so nevidni, nesli{ni in ne ustvarjajo prepiha. To je inovativnost jedra.

Medtem, ko Uponor TAB sistem ni klimatska naprava in ni zamenjava za prezra~evalne sisteme, je naloga konvencionalnih tehnologij zmanj{ana na minimum – kar pripomore k zagotovitvi

Kratkoro~ne in dolgoro~ne prednosti Udobje je zagotovljeno z optimalnimi temperaturami, ki jih omogo~a nesli{ni

Termično aktivni sistemi v zgradbah Stroškovno in energijsko učinkovito ogrevanje in hlajenje za pisarniške in poslovne zgradbe Delovanje pri temperaturah, ki so blizu temperaturi okolice. Idealno za uporabo obnovljivih virov energije in prostih hladilnih površin – to je dokazljivo odlična kombinacija! V skladu z ustreznimi gradbenimi certifikati, kot so LEED, BREEAM in DGNB. Enostavna kombinacija s konvencionalnimi sistemi ogrevanja, hlajenja in prezračevanja. Uponor nudi tehnično podporo, od idejne faze vašega projekta naprej

Za več informacij: TITAN d.d. T (01) 8309 170 prodaja (01) 8309 168 tehnična služba F (01) 8309 171 E pc5@titan.si W www.titan.si www.uponor.si


OGREVANJE - HLAJENJE

sistem in kateri ne povzro~a kro`enja zraka: brez prahu, brez prepiha – zagotavljujo~ zdravo notranje okolje. Ta nevidni sistem omogo~a svobodo prostora in fleksibilnost pri notranjem dizajnu. Zanesljivost Uponor TAB sistema je bila, od leta 1997, potrjena v ve~ kot 1.000-ih projektih – z varno prekritimi toplotnimi izmenjevalci v gradbenih konstrukcijah. Majhna poraba energije je dose`ena s srednjo obratovalno temperaturo vode (18-28°C), ki je zelo blizu obdajujo~e okolice (temperature notranjega ambienta). Slednji pove~a u~inkovitost vira toplote in omogo~a uporabo obnovljivih

31

1.

TAB sistem Contec – visoko u~inkovit energijski koncept za perfektno notranjo klimo

2.

Contec ON – TAB sistem, ki je blizu povr{ine: koncept hitrega odzivnega ~asa in visoke u~inkovitosti

3.

Talno hlajenje in ogrevanje – zagotavlja perfektno notranjo klimo poleti in pozimi

4.

Contec TS – TAB sistem s termi~nimi dozami: koncept za nadaljnjo priklju~itev dodatnih hladilnih panelov

• Nizki stro{ki vgradnje: 30-50% prihranka zaradi manj{ih hladilnih agregatov, manj{ih ogrevalnih enot in manj{ih dimenzij prezra~evalnih kanalov (bolj higieni~no). • Nizki stro{ki vzdr`evanja in obratovanja: do 50% prihranka v primerjavi s konvencionalnimi prezra~evalnimi sistemi! • Hitra vgradnja in izbolj{ana kontrola kvalitete zaradi tehnike predfabriciranih elementov. • Odli~no za integriranje obnovljivih virov energije. • Idealno za sodobno zasnovane zgradbe, v katerih je upo{tevana u~inkovita izolacija in sen~ila. • Zmanj{anje vi{ine zgradbe in manj{a poraba materiala zaradi neuporabe vise~ih stropov. • Nevidni sistem, ki daje maksimalno svobodo arhitekturnemu in notranjemu dizajnu. • Izognite se sindromu »bolne zgradbe«: Uponor TAB sistem ne ustvarja nobenega {uma, prepiha ali prahu.

in brezpla~nih hladilnih virov v skladu s principom nizkoenergijskega dizajna. Nenazadnje: Uponor TAB sistem je stro{kovno u~inkovit. Za~ne se `e v fazi gradnje in traja skozi celotno `ivljenjsko dobo zgradbe.

Zaklju~ek Uponor nudi gradbenim profesionalcem brezkompromisno kakovost, najbolj{e strokovno znanje in dolgoro~no partnerstvo. Za dodatne tehni~ne informacije se lahko obrnete na podjetje TITAN d.d., ki je uradni zastopnik dru`be Uponor v Sloveniji. • Vili Zabret, TITAN d.d.


32

BIVANJE V ZATESNJENIH ZGRADBAH

Var~no ogrevanje s toplotno ~rpalko ECODAN in prezra~evanje s toplotnim izmenjevalcem LOSSNAY Ecodan Mitsubishi Electric Gradite ali le obnavljate? Potrebujete energetsko u~inkovit ogrevalni sistem in prezra~evanje z visokimi prihranki?

ne razmere in omogo~a enostavno namestitev v vse vrste objektov. Preverjena kakovost – najbolj{a izbira za ogrevanje va{ega doma.

Toplotni izmenjevalci Lossnay Mitsubishi Electric vam omogo~a var~no ogrevanje prostorov in ogrevanje sanitarne vode s sistemom Ecodan. Glede na zna~ilnosti objekta je mo`no sisteme Ecodan popolnoma prilagoditi va{im zahtevam. ^e bi radi naredili nadgradnjo va{ega ogrevalnega sistema, ali ste se odlo~ili menjati star sistem ogrevanja z novim in `elite obdr`ati obstoje~i bojler za vodo, vam re{itev ponujamo z zunanjo enoto Mitsubishi Electric inverter tehnologije, ki jo pove`emo z notranjo enoto Hydrobox. V primeru namestitve novega celovitega sistema vam ponujamo drugo re{itev s patentirano notranjo kompaktno enoto, visoko le 1,6 metra, a opremljeno z 200 l bojlerjem z ogrevalnim krogom, ki hkrati zagotavlja ogrevanje prostorov in proizvaja toplo vodo z najvi{jo energetsko u~inkovitostjo. Zunanjo enoto lahko izberemo glede na potrebno mo~ delovanja. Ecodan je enostaven za uporabo, ima mo`nost priklju~ka son~nih kolektorjev, brez`i~no upravljanje, samodejno prilagajanje na optimalno delovanje glede na temperatur-

Da bi v svojem domu ~im bolj prihranili z energijo, se odlo~ite in poleg u~inkovite Ecodan toplotne ~rpalke, namestite prezra~evalni sistem, ki bo vseboval prezra~evalno napravo LOSSNAY, saj omogo~a var~no prezra~evanje prostorov va{e hi{e ali stanovanja. Lossnay prezra~evalne naprave z vgrajeno rekuperativno papirno kocko zni`ujejo porabo elektri~ne energije in s tem stro{ke. Delujejo po sistemu izmenjave notranjega odpadnega zraka z zunanjim sve`im zrakom. Pri tem procesu se glede na sezono lahko zunanji zrak ohlaja oziroma ogreva s prostorskim odpadnim zrakom. Prezra~evalno enoto Lossnay lahko pove`emo s kanalsko klimatsko napravo Mitsubishi Electric, kar vam omogo~a pohlajevanje prostorov v poletnem ~asu, vklju~no z razvla`evanjem, v prehodnih hladnih obdobjih pa vam sistem omogo~a enostaven in poceni na~in dogrevanja va{ega celotnega objekta.

Toplotni izmenjevalec Lossnay

Toplotni izmenjevalec stenske izvedbe V prostore, kjer ni mogo~e namestiti celotnega prezra~evalnega sistema, je namestitev prezra~evalne enote stenske izvedbe odli~na re{itev. Naprava s pomo~jo izmenjave zraka lokalno prezra~uje va{ prostor, hkrati pa je enostavna za uporabo in namestitev. K la`ji odlo~itvi za nakup prezra~evalne naprave Mitsubishi Electric Lossnay vas obve{~amo, da slovenski Ekosklad prispeva dele` – subvencijo k va{i nalo`bi. Ve~ na www.ream.si Pokli~ite na brezpla~ni telefon 080 98 98, pi{ite na info@ream.si, obi{~ite nas v na{ih poslovnih prostorih v IOC Trzin, Špruha 19. Predstavili vam bomo re{itve, ki omogo~ajo velike prihranke na dolgi rok. • Mateja Mauser

Stenski toplotni izmenjevalec Lossnay

T! S O V NO VARČNE TOPLOTNEE Č ČRPALKE RPALKE MITSUBISHI ELECTRIC www.ream.si info@ream.si REAM d.o.o. • Špruha 19, 1236 Trzin • t. +386 (0)1 5637 057 • f. +386 (0)1 5622 414


33

Namestitev v spu{~eni strop - knji`nica

Namestitev v trgovini

Vi{ji izkoristek, manj{e izgube in ve~ji prihranki z Airius ventilacijskim sistemom Termi~na stratifikacija – oblikovanje plasti razli~nih temperatur zraka v zaprtih prostorih – je naravni pojav, ki nastane zaradi dviganja toplej{ega zraka pod strop prostora. Temperaturne razlike zlahka dosegajo vrednosti 2°C vsake 3m vi{ine prostora, glede na tip ogrevanja, gradnje in {tevilo ljudi v prostoru pa lahko tudi ve~. V tipi~ni situaciji v delovnem prostoru vi{ine 6-7m (npr. avtosalon) dose`emo temperaturo v pritli~ju 20°C, na galeriji pa imamo ob tem 25-26°C. Povsem o~itna je razlika med delovnimi pogoji, obenem pa moramo za doseganje znosne temperature v pritli~ju prostor izdatno ogrevati – in

to le {e pove~uje razliko, kakor tudi izgube toplote skozi strop. Medtem ko so navedene razlike v ve~ini prostorov predvsem neprijetne in drage, so lahko v dolo~enih dejavnostih tudi velika ovira – denimo v temperaturno nadzorovanih skladi{~ih (farmacija, `ivilska industrija), kjer so vi{ine navadno ve~je, dopustne razlike pa strogo omejene. AIRIUS je ventilatorski sistem, ki se osredoto~a na odpravo plastovitosti. Z ne`nim in nemote~im delovanjem izravna tempe-

raturo v celotnem prostoru, kar dosega s po~asnim, usmerjenim stolpcem zraka, ki ob dotiku s tlemi tvori drobne vrtince in neprekinjeno me{a zrak. Posledica je vi{ja temperatura v spodnjem delu prostora, kar prina{a mo`nost zmanj{anja ogrevanja, to pa pomeni neposredni prihranek pri stro{kih ogrevanja. Poleg tega gibajo~i se zrak prina{a izbolj{ano po~utje ljudi v prostoru, saj se zmanj{ajo tudi druge posledice temperaturnih razlik in stati~nega ozra~ja, tudi kondenzacija. Visok izkoristek in nizki stro{ki, obenem pa prihranki pri stro{kih ogrevanja, ki zlahka dose`ejo 30% in ve~, pomenijo zelo kratek ~as povratka investicije; ta je lahko glede na razmere tudi le nekaj mesecev. Dodatni prihranki se izka`ejo z zmanj{ano obrabo vgrajenih grelnih in hladilnih sistemov, s katerimi AIRIUS odli~no sodeluje in jih dopolnjuje. AIRIUS se je `e izkazal v razli~nih prostorih – od rastlinjakov, teni{kih {otorov, pisarn in knji`nic, trgovin, bazenov, servisnih in prodajnih prostorov, do zahtevnih temperaturno nadzorovanih farmacevtskih skladi{~. Na voljo so razli~ni modeli za prostore vi{in 3,5 – 32m ter moduli za nadzor vrtljajev, s katerimi {e dodatno optimiziramo u~inek. Podrobnej{i podatki in priporo~ila so na voljo na spletni strani www.airius.si. • Dare Radelj, RD d.o.o., 10/2011


34

RABA VODE

^istilna lisica za odplake Clearfox je ime bio~istilne naprave za ~i{~enje odplak. Na eni strani vanjo vstopa vse tisto kar smo spustili v odtoke, na drugi strani pa izstopa tako ~ista voda, da jo brez zadr`kov lahko spustimo v okolico, ponikalnico ali bli`nji potok. Zaradi varovanja okolja je ~i{~enje odplak predpisano z zakonom, zato se z vgradnjo re{imo pla~evanja kazni ter stro{kov za odvoz fekalij, okolje pa za{~itimo pred na{imi lastnimi odpadki. V mestih to nalogo opravijo velike ~istilne naprave, za stavbe, ko~e, vikend hi{ice ali po~itni{ka naselja, ki se nahajajo dale~ od urejene kanalizacije pa je to zagotovo najbolj{a re{itev.

Brez ra~unov za elektriko V napravi Clearfox Nature ~i{~enje odplak poteka v treh stopnjah. Goste odplake prite~ejo najprej v pred~istilno komoro, se umirijo, te`ji delci pa sedejo na dno. Blatna brozga na dnu nemoteno razpada in se {e bolj sesede. Na izstopu v drugi prekat odplake ste~ejo v zibelki podoben prekucni zadr`evalnik, ki se po dolo~enem ~asu napolni, odplake pa prelije v bioreaktor pod njim. Ta enostavna naprava samodejno regulira koli~ino dotoka sve`ih odplak in omogo~a naslednji stopnji, bioreaktorju, da v miru opravi svojo ~istilno nalogo. Sestavljajo ga prezra~evalni elementi in posebni nosilci, na katerih se nahajajo ~istilni mikroorganizmi. Odplake se od zgoraj navzdol kaskadno prelivajo ~ez ~istilne stopnje, pri ~emer se tako o~istijo, da jih lahko brez pomislekov spustimo v okolje. Majhno koli~ino blata, ki prispe v ta del naprave, bakterije popolnoma razgradijo. Kljub temu, da predelane ostanke, v katerih plavajo mikroskopsko majhne lupinice odmrlih ~istilnih mikroorganizmov, zajame tok iztekajo~e o~i{~ene vode, je slednja veliko bolj ~ista, kot to zahtevajo predpisi.

Za male in velike Zmogljivosti naprave v tej obliki ni mo`no pove~evati, saj so deli in pretoki med seboj ugla{eni ter prilagojeni ~istilni hitrosti

Prekat je lahek zato ga lahko premikamo in vkopljemo brez pomo~i dvigal ali drugih priprav

mikroorganizmov. Ena enota lahko pre~isti odplake od 1 do 8 oseb, kapaciteta pa se nato dviga, ko dodajamo nove enote. Za ve~je pretoke zato postavimo ve~ enakih naprav in odplake razdelimo med njimi. Dovod odplak in {tevilo nosilcev mikroorganizmov sta preizku{ena in uravnove{ena, zaradi ~esar bo sposobnost ~i{~enja nespremenjena, ne glede na to, ali je naprava pod- ali malo preobremenjena. ^e primerjamo desetletno delovanje podobnih bio~istilnih naprav in se{tejemo stro{ke delovanja ter ~i{~enja se izka`e, da bodo stro{ki delovanja bio~istilne Clearfox dolgoro~no najni`ji. Bio~istilna naprava bo po prvem zagonu zelo hitro dosegla zahtevano ~istilno u~inkovitost. Kadar pa je potrebno zagon in poln ~istilni u~inek dose~i v zelo kratkem ~asu, lahko nosilce ~istilnih mikroorganizmov obogatimo z encimi, ki mo~no skraj{ajo ~as do polne ~istilne zmogljivosti.

^e je potrebno pomaga sonce Kadar samodejen odtok o~i{~ene vode zaradi majhnih padcev ni mo`en, lahko dogradimo {e fotovoltai~ni modul ki poganja majhno ~rpalko, ki bo o~i{~eno vodo pre~rpala na vi{ji nivo ali na `eleno mesto. ^rpalko pa lahko poganja tudi elektrika iz omre`ja, ~e je ta na razpolago. ^e bo {tevilo naprav in oseb ustrezalo dovoljeni obremenitvi, bo na izstopni strani iztekala tako ~ista voda, da jo lahko brez pomislekov izpustimo v okolje, potok, reko ali jezero, njena ~istost pa bo ustrezala najvi{jim zahtevam veljavnih standardov in normativov. â&#x20AC;˘ Tihec


RABA VODE

35

Magnetni meh~alec vode EKOMMAG za popolno za{~ito pred vodnim kamnom Vodni kamen se odlaga na vodovodne cevi, pipe, ventile in jih ma{i, tvori obloge na grelcih – `e 1 mm obloga pove~a porabo elektri~ne energije za 10%. Kvari pralne stroje ter vlakna tkanin, pove~a porabo detergentov (slab{e penjenje)… Odstranjevanje vodnega kamna je zahtevno opravilo z dragimi, zdravju in okolju {kodljivimi ~istili. Magnetni meh~alec vode EKOMMAG s permanentnimi magneti na naraven-nekemi~en na~in meh~a vodo. Magnetno jo obdela, s ~imer prepre~i odlaganje kalcitov na vodovodnih

napeljavah, strojih, grelcih, umivalnikih. Iz vode odstrani rjo, pesek, blato in druge delce, s cevi priklju~enih naprav in grelcev pa tudi 30% starih oblog vodnega kamna. Vse to prina{a velik energijski prihranek in podalj{a `ivljenjsko dobo naprav. Prednost magnetnega meh~anja vode pred ostalimi na~ini meh~anja vode: voda ostane naravna, kemi~no nespremenjena - v njej ostaneta za zdravje zelo pomembna minerala kalcij in magnezij. Ve~ o pomembnosti kalcija in magnezija si lahko preberete na www.ionizirana-voda.net •

Rastlinske ~istilne naprave – prava re{itev za ~i{~enje odpadnih komunalnih voda 4-~lanske dru`ine se potrebuje okoli 10 m2 povr{ine. •

Rastlinske čistilne naprave LIMNOWET® tQSPKFLUJSBOKF tJ[HSBEOKB tOBE[PS tNPOJUPSJOH tVQSBWMKBOKFJOW[ESäFWBOKF

Hočko Pohorje 6PE (2009)

Med klju~nimi prednostmi rastlinskih ~istilnih naprav so: delovanje brez elektri~ne energije ter enostavno in poceni vzdr`evanje sistema. Vzdr`evanje rastlinske ~istilne naprave vsebuje: redno odstranjevanje mulja iz usedalnika, pregledovanje cevi in ja{kov ter 1-krat letno jesensko ko{njo rastlin. Rastlinske ~istilne naprave hkrati dodatno obogatijo krajinski izgled bivalnega prostora okoli hi{e

in omogo~ajo nov habitat. Za u~inkovito ~i{~enje odpadne vode iz gospodinjstva

LIMNOS d. o. o. 1PEKFUKF[BBQMJLBUJWOPFLPMPHJKP Požarnice 41, 1351 Brezovica pri Ljubljani LIMNOWET® Moličnik (2011)

Rastlinske ~istilne naprave, ki temeljijo na uporabi razli~nih vrst mo~virskih rastlin, me{anic peska ter mikroorganizmov omogo~ajo u~inkovito ~i{~enje odpadnih komunalnih voda in ponovno uporabo pre~i{~ene vode za namakanje, zalivanje zelenic, rekreacijskih povr{in, splakovanje sanitarij itd. Uporabne so tako za manj{a naselja kot tudi individualne hi{e. Najve~jo vlogo ~i{~enja prevzamejo mikroorganizmi (80 %), ki se naselijo na koreninske cone zasajenih mo~virskih rastlin v sistemu, skozi katerega se odpadna voda pretaka pod povr{ino gravitacijsko.

t: + 386 (0)1 505 74 72 web: info@limnos.si mail: www.limnos.si


36

OGREVANJE

Stenski radiatorji Elektri~ni stenski var~ni radiatorji Stenski radiatorji predstavljajo obvezni del bivalnih ali poslovnih prostorov, vendar klasi~ni radiatorji s svojim videzom in obliko ne navdu{ujejo arhitektov, ki skrbijo za interier. Novost na tem podro~ju so radiatorji {panskega proizvajalca Climastar, ki so zelo privla~ni po obliki in tehnolo{ko zelo izpopolnjeni. V osnovi gre za aluminijaste konvektorje, ki imajo ~elno stran prekrito s plo{~o, imenovano Dual - Kherr. Narejena je po posebnem postopku iz me{anice termomineralov. Posebna lastnost plo{~e Dual-Kherr je zmo`nost akumuliranja velike

koli~ine toplote v ~asu delovanja konvektorja. Ĺ e dolgo po izklopu radiatorja toploto s sevanjem enakomerno oddaja v prostor, kar daje zelo prijeten ob~utek toplote. U~inkovitost in ekonomi~nost zagotavljajo z na~inom kombiniranega sistema gretja - konvekcijo, akumulacijo in sevanjem toplote, kot tudi z zelo natan~nim krmiljenjem preko elektronsko nadzorovanega termostatskega programatorja. S takim na~inom ogrevanja so Climastar radiatorji za pribli`no 25 odstotkov bolj u~inkoviti (porabijo manj energije), kot ~e bi ogrevali samo konvektorsko. S ponosom poudarjamo, da so radiatorji Climastar uvr{~eni v razred var~nih in okolju prijaznih ogrevalnih sistemov. ^elne plo{~e Dual-Kherr imajo videz marmorja, granita ali skrilavca, lahko so gladke, ~esane ali kot lomljeni kamen.

Talno ogrevanje Elektri~ni grelni kabli in grelne folije Elektri~no talno ogrevanje v zelo dobro izoliranih objektih zadostuje kot osnovni na~in ogrevanja, sicer pa kot dodatno ogrevanje ter za ogrevanje povr{in, kjer `elimo ugodje toplih tal. Na voljo sta dva sistema: Polo`en laminat na grelni foliji GRELNI KABLI - za ogrevanje tal v kopalnicah, hodnikih, bivalnih prostorih, povsod, kjer `elimo ugodje toplih tal. Polagamo jih na~eloma na estrihe, finalni tlak pa je lahko keramika, granit, laminat, PVC obloga ali parket. Grelni kabli so pritrjeni na nosilno mre`o iz steklenih vlaken, kar omogo~a enostavno polaganje in pri tem zmanj{a mo`nost napak. Posebne izvedbe grelnih kablov lahko uporabimo za ogrevanje zunanjih povr{in, in sicer za taljenje snega in ledu na dovozih oziroma klan~inah. GRELNE FOLIJE - za talno ogrevanje bivalnih povr{in, ~e je polo`en laminat, saj je grelna folija zelo tanka (okoli 0,2 mm).

Ogrevanje zunanjih povr{in Elektri~ni grelni kabli Posebne izvedbe grelnih kablov lahko uporabimo za odmrzovanje zunanjih povr{in, in sicer za taljenje snega in ledu na stopni{~ih, pred vhodom v hi{o, gara`o, delavnico, na dvori{~ih, dovozih oziroma klan~inah.

Polo`ena keramika na grelnih kablih


RABA VODE

Magnetni nevtralizatorji za vodo Trda voda je vzrok okvar in po{kodb razli~nih napeljav in naprav doma, v obrti in industriji. Kitajci so `e pred tiso~letji ugotovili da voda, ki te~e preko magnetnih kamenin, spremeni svoje lastnosti, ta pojav pa lahko koristno uporabimo tudi doma.

Na~in delovanja magnetov V naprave je vgrajena vrsta visokoenergetskih trajnih magnetov, ob katerih te~e voda. Ve~je {tevilo zaporednih magnetnih polj deluje brez {kodljivih posledic in vodi ne spremeni kemi~ne sestave, povzro~i pa spremembo lastnosti mineralov raztopljenih v njej. S tem onemogo~i odlaganje vodnega kamna na stene cevi, prepre~uje korozijo `eleza in onemogo~a vstop feromagnetnih delcev v napeljave in naprave za vodo. Najbolj viden prihranek je pri elektri~nih bojlerjih, saj se vodni kamen ne odlaga na grelniku in s tem pa ni zmanj{ana njegova u~inkovitost, kar je ponavadi pomeni okvaro, da ga moramo prehitro zamenjati.

MANO – EKOMMAG za dom in industrijo MANO – EKOMMAG filter vgradimo v dovodno napeljavo takoj za vodomerom, manometra pa prikazujeta vhodni in izhodni tlak v filtru, s ~imer la`je ocenimo, kdaj je potrebno filtrni vlo`ek menjati. Magnetni nevtralizator se nahaja v podolgovatem podalj{ku v sredini kombiniranega vlo`ka z aktivnim ogljem. Vlo`ek filtra z aktivnim ogljem slu`i kot za{~ita pred snovmi kot so klor, pesticidi, insekticidi, le-ta zadr`i vse trdne delce v vodi ve~je od 5 mcr. ter izbolj{a vonj in okus vode. Visokoenergetski trajni magneti zmanj{ujejo odlaganje vodnega kamna, korozijo `eleza in hkrati razkrajajo obstoje~i vodni kamen v napeljavah in napravah, priklju~enih na vodovod. V ve~jih sistemih pred nevtralizator vgradimo mehanski filter, ~e pa ga pravilno montiramo ga ni potreb-

Magnetni nevtralizator za pipo in prizmati~na magnetna naprava za namestitev na vodovodno cev

MANO – EKOMMAG – kombinirani filter za vodo z vgrajenim nevtralizatorjem vodnega kamna

no vzdr`evati ali servisirati. V hi{i ga lahko vgradimo tudi pred posameznega porabnika, lahko je name{~en v kopalnici, na vstopu hladne vode v bojler, pred pipami, tu{i, pomivalnimi in pralnimi stroji, ter kotli za centralno kurjavo.

Drugi nevtralizatorji Za monta`o na pipo je primeren standardni nastavek s perlatorjem in navojem za pipo, v kompletu pa se nahaja {e reducirni vmesnik za pipe z drugimi navoji. Z njim lahko porabo vode zmanj{amo za polovico in posredno {~itimo tudi vse naprave, v katere prelivamo vodo iz te pipe. Namenjen je delovanju do tlaka 6 bar in temperaturo do 90°C. Brez predelave instalacije pa lahko namestimo prizmati~no fizikalno magnetno napravo. Napravo Prizmamag namestimo na zunanji del cevi in jo rahlo privija~imo. Lahko se nahaja neposredno pred bojlerjem, pralnim ali pomivalnim strojem. • Tihec

37


38

OGREVANJE

Optimalne re{itve ogrevanja za ve~je starej{e hi{e

O

b sanacijah starih objektov se poraja vpra{anje kak{en sistem izbrati, da bodo stro{ki ogrevanja optimalni. Tako je na {vedskem, od kod izhaja na{ sogovornik, kot drugod po svetu. Velike stare zgradbe dobijo nove lastnike, najdejo se investitorji, ki vidijo prilo`nost v tem, da lahko na pode`elju za enako vrednost kot je stanovanje v mestih dobijo dom z »wowefektom«; seveda pa ob tem naletijo na problem izjemnih stro{kov ogrevanja. Ola Bredell, ki je zaposlen pri NIBE in stanuje v Katrineholm-u, je bil v zadnjih letih pri~a izrednemu razvoju celotne doline Mälardalen. Zemlji{~a na pode`elju se na {vedskem, od kod izhaja proizvajalec Toplotnih ~rpalk NIBE, prodajajo mladim lastni-

TOPLOTNE ČRPALKE |

www.nibe.si

NIBE™ SPLIT 8

NIBE™ SPLIT 12

NIBE™ F2300

SUBVENCIONIRANE TOPLOTNE ČRPALKE NIBE™

zrak/voda | NIBE™ SPLIT

zrak/voda | NIBE™ F2300 - nova, še učinkovitejša toplotna črpalka zrak/voda F2300 - 1.500,00 € subvencije - delovanje do -25°C

- razširjena paleta toplotnih črpalk NIBE SPLIT - paketni izbor ustrezne velikosti in namembnosti

zemlja/voda | NIBE™ F1245 / F1145

NIBE™ F1145

NIBE™ F1245

- nova, barvna regulacija - moči med 6 in 12kW (17kW 1145) - 2.000,00 € subvencije...

KNUT d.o.o. | 20 let izkušenj preko 1000 sistemov!

KNUT d.o.o. | tel: 01 / 788 99 16 | info@knut.si www.knut.si | www.nibe.si | www.contura.si | www.kamini-contura.si

Grad Toronsborg [vedska

kom preprosto zato, ker `elijo iz mestnega vrve`a, veliko teh pa se tja seli tudi zaradi neizkori{~enega potenciala pridobitne kmetijske dejavnosti. Tako obnove potrebne zgradbe in ve~je pode`elske kmetijske posesti pridobijo nove lastnike, s tem pa se hkrati skrbi za poselitev pode`elja. Pogovarjali smo se z direktorjem {vedskega proizvajalca toplotne tehnike kaj jim lahko ponudijo. G. Ola pravi, da so na pode`elju zgradbe, ki so se v starih ~asih ogrevale na povsem druga~en na~in kot so bili navajeni novi lastniki v mestih. Potrebe po toplotnem ugodju so nekajkrat zrasle. V povpre~ju lahko ra~unamo da danes potrebujemo 85 W/m² toplotne energije, ~e `elimo dose~i temperature na katere so navajeni »mestni« ljudje. Ola kot dober primer omenja grad Torönsborgs. Celoten objekt, pode`elska hi{a Toronsborg (prikazana na sliki) s velikosti 1.800 m² ima samo srednje nadstropje ogrevano v velikosti 600 m². To pomeni, da objekt potrebuje ogromno, cca. 150.000 kWh potrebne letne energije za ogrevanje.

T^ NIBE z razvodom zemeljskega kolektorja - optimalna re{itev z nizkimi stro{ki ogrevanja Lastniki podobnih objektov s pode`elja se pogosto odlo~ajo za velike centralne pe~i z razvodi v razli~ne objekte. Spet drugi razmi{ljajo o ogrevanju s peleti, vendar je potrebno vedeti, da bo potrebnih cca. 30 ton peletov na leto, ter velik skladi{~ni prostor, stro{ki bodo visoki in po ekonomski plati niso v prednosti pred ogrevanjem s toplotno ~rpalko. Dejstvo je, da bi v vsakem primeru bila toplota zemlje najbolj efektivna in optimalna re{itev, saj prostor na velikih kmetijskih povr{inah ni vpra{ljiva. Velikosti tega objekta ustrezajo ve~je t.i. industrijske toplotne ~rpalke in ne obi~ajne, ki se vgrajujejo v klasi~ne stanovanjske hi{e. Toplotna ~rpalka mo~i 30 kW ni ni~ neobi~ajnega. V takem primeru priporo~amo, da se vgradi toplotna ~rpalka tipa NIBE F1330 oziroma NIBE F1345 – ki spada med toplotne ~rpalke nove generacije, {e dodaja Ola.


OGREVANJE

39

Odli~ne toplotne ~rpalke zrak voda za radiatorsko ogrevanje v starih zgradbah Druga opcija je vgradnja toplotne ~rpalke zrak/voda – F2300 14 ali 20 vezane v t.i. kaskado. Ta tip toplotne ~rpalke je bil `e v osnovi zasnovan za vgradnjo pri obnavljanju starih ogrevalnih sistemov z visokotemperaturnim radiatorskim ogrevanjem. Toplotna ~rpalka F2300 namre~ do -15°C zunanje temperature dosega 65°C na ogrevalni strani in {e vedno 63°C od -15 do -25°C zunanje temperature. Ola meni da je serija F1330/F1345 absolutno najbolj{i izbor. Sistem z dvokompresorsko toplotno ~rpalko omogo~a majhne koli~ine hladiva, pod 3kg na sistem. Vgradnja F1330/F1345 vam napram drugi enokompresorski toplotnih ~rpalki prihrani obvezne letne kontrole hladiva v toplotnih ~rpalkah. Obenem stranka prihrani dodatnih 500 do 1000 € na leto (Vir, Proffs Nytt 2011/01). Od oktobra 2011 je v Sloveniji na voljo omenjena toplotna ~rpalka F2300, ki pri Eko Skladu pridobi do 1.500,00 € nepovratne subvencije in je idealna re{itev tudi za tiste z ve~jo porabo kurilnega olja (med 2.500 in 3.500 litrov) saj lahko izbirajo med 14 in 20 kW izvedbo. V primerih, ko je porabe kurilnega olja ve~ja, je mo`no v serijo povezati do 9 toplotnih ~rpalk z enim krmiljenjem.

Toplotna ~rpalka NIBE F2300

Toplotna ~rpalka NIBE F2300 do -15°C zunanje temperature dosega 65°C na ogrevalni strani in {e vedno 63°C od -15 do -25°C zunanje temperature, zato je idealna re{itev za visokotemperaturno ogrevanje. Pri zunanji temperaturi -15°C/55°C ogrevalne vode ima grelno {tevilo 1:2, kar pomeni da za kilovat vlo`ene energije pridobimo dva kilovata toplotne energije. Ve~ informacij lahko pridobite na sede`u uvoznika – podjetja KNUT d.o.o. ali na telefonski {tevilki 01/788 99 16. • Robert Škantelj, KNUT d.o.o.


40

NOVOSTI ZA STROKOVNJAKE

Avtor: Simon Tihec

Dremel trio

Re{evalni hotmobil

Z novim orodjem lahko `agamo, brusimo in rezkamo les, kovine, keramiko, les, mav~ne plo{~e, plastiko in podobne materiale. Pri tem menjavamo samo nastavke, orodje ostane isto. Omogo~a hitro in natan~no obdelavo ter rezanje. Ro~ico lahko v tri polo`aje zavrtimo za 90°, vsak polo`aj je blokiran z velikim modrim gumbom. S tem je omogo~eno natan~no vodenje v vseh polo`ajih. Vbodno `ago izberemo z ozirom na material ki ga re`emo, brusilne nastavke in rezkarje prav tako. Ima sesalni priklju~ek za prah in pali~ni podalj{ek za rezkanje ve~jih okroglih lukenj. Nastavljivo {tevilo, do 20.000 vrtljajev, te`a 1,2 kg, v naboru dodatnih orodij se nahaja preko 20 brusilnih in rezalnih nastavkov, Dremel Trio, www.dremel.com •

Premi~ni elektri~ni kotel, uporaben za kratkotrajno zasilno ogrevanje ob okvarah kotla, med popravili dela grelnega sistema, za prepre~evanje zamrznitev v ~asu nizkih temperatur, za ogrevanje sanitarne vode in kot nadomestno ogrevanje. Omogo~a hiter priklop na obstoje~ razvod ter su{enje stavb, kadar drugih energentov, razen elektrike, ni na razpolago. Temperaturo vode predtoka med 20 do 90°C brezstopenjsko regulira vgrajeno krmilje, ter ima vgrajeno popolno grelno postajo z obto~no ~rpalko, raztezno posodo in varnostnim ventilom. Opremljen je s spojkami za hiter priklop in dvojno fleksibilno cevjo dol`ine 10 m. Najamemo ali kupimo lahko enote z mo~mi 9, 15, 22, 28 in 36 kW, vse enote so velike 60 x 55 x 110 cm, te`ke okrog 50 kg, prevozne, www.hotmobil.de •

Okno za invalide

Kljub rasto~emu {tevilu gibalno omejenih oseb se {e premalo oziramo na njih. Glavnina izdelkov je namenjena mlaj{im, mo~nim in hode~im ljudem, zato je obi~ajno okno nemogo~e odpreti iz vozi~ka. Z novim okovjem lahko okno odpremo v nagib ali na obi~ajen na~in v sede~em polo`aju. Zaradi podalj{ane kljuke je sila za obra~anje majhna, okno v nagib lahko odpremo za 10 cm in ga nato samo z vrtenjem kljuke spet zapremo. Mehanizem ima prigrajene tudi vse protivlomne varnostne elemente, ki jih imajo tudi obi~ajna okna. Okovje s kljuko spodaj je primerno tudi za obi~ajne uporabnike, kadar pod oknom stoji pohi{tvo, za okna do 1,4 x 1,6 m, okovje Multi – matic proizvaja firma maco, www.maco.de •

Oja~an merilni trak Sve~asto tipalo Na pogled obi~ajno tra~no merilo dol`ine 8 metrov je namenjeno ljudem, ki veliko delajo na gradbi{~ih in ve~inoma sami. Najprej je proizvajalec pove~al zatikalni kavelj na za~etku, ki sedaj zanesljivo vprijema, in to iz obeh strani. Nato je prisluhnil uporabnikom, ki so trdili, da jih ni~ ne razjezi bolj, kot meter ki se »zlomi« in povesi, ko `elijo z njim dose~i za~etek deske. Ta meter lahko vodoravno izvle~emo za 4 metre, kar bo zdr`al brez pove{anja. To so dosegli s pove~anjem {irine in debeline ter s termoplasti~nim filmom proizvajalca 3M, ki prekriva prve {tiri metre traku, zaradi ~esar je neob~utljiv na drgnjenje, natisnjene in pove~ane oznake pa ostanejo dobro vidne. Trak je {irok 16 mm in zelo malo ukrivljen, kar olaj{uje merjenje. Meter DWHT 33385, proizvajalec DeWalt, cena okrog 26 €, www.protoolreviews.com •

Nov izdelek je majhen in ozek, zato ga lahko postavimo v prezra~evalni kanal ali v ra~unalnik, neposredno na plo{~o z elektronskim vezjem. Izdelan je iz osnovne okrogle plo{~e in stenju podobnega podalj{ka. Zaradi svoje majhnosti ne povzro~a dodatnih turbulenc in je tako natan~en, da omogo~a meritve naravne konvekcije. Z njim hkrati merimo temperaturo od -30 do +150°C in hitrost gibanja zraka od 0 do 50m/s z natan~nostjo 2%. Zaradi tega ne more priti do napak, ki se pojavijo pri meritvah z lo~enimi tipali za temperaturo in hitrost. Postavimo lahko mre`o merilcev in z njimi natan~no izmerimo razmere na dolo~enem podro~ju. Zaliti so v plastiko, da onemogo~ajo kratke stike, vi{ina 9,12 in 20 mm, premer osnove 10 mm, pritrditev z dvostranskim lepilnim trakom, proizvaja Advanced Thermal Solutions, www.qats.com •


NOVOSTI ZA STROKOVNJAKE

41

Tester z izvle~nim kontaktom

Dr`alo Cycloc

Eden od izdelkov, za katere smo mislili, da so jih `e davno izdelali. Prva novost je posebni dvoplastni elektri~ni vodnik, ki spremeni barvo, ~e je povr{ina zunanjega silikonskega ovoja po{kodovana zaradi obrabe ali druge mehani~ne po{kodbe. Kljub temu vodnik brez {kode prenese do 30.000 zvijanj. Druga posebnost je kontaktna konica s prilagodljivo dol`ino. Z vrtenjem patentiranega ro~aja testerja se kontakt pomika ven in noter, s tem pove~a varnost in dosegljivost. Konica se pomakne od dol`ine 4 mm do 19 mm ter s tem izpolnjuje nove varnostne zahteve na podro~ju elektrike, s ~imer je omogo~eno tipanje elektri~nih vodnikov brez nevarnosti povzro~itve nehotenega kratkega stika, izdelek TL175 Twist Guard, www.fluke.co.uk •

Na kongresu predelovalcev plastike je dobilo prvo nagrado za inovativen, uporaben in zelo enostaven izdelek. Z njim lahko kolesa vseh oblik in velikosti obesimo na zid, v votli del spravimo ~elado in rokavice, vse skupaj pa zaklenemo z obi~ajno klju~avnico za kolesa. Na zid je pritrjen s tremi vijaki, pred zategovanjem pa nosilni del obrnemo v primeren polo`aj. Dodani distan~nik omogo~a tudi obe{anje koles z zelo {iroko balanco. Kolesa lahko obe{amo vodoravno, navpi~no ali pod `elenim kotom, enako uspe{no bo dr`al mo{ka, `enska, obi~ajna ali zlo`ljiva kolesa. Izdelek je primeren za dom in trgovine s kolesi, sti~ne ploskve so oblo`ene z gumo, da ne po{kodujejo okvirja, izdelan pa je iz reciklirane plastike, izdelujejo ga v Londonu, cena okrog 80 €, www.cycloc.com •

Tu{ Hansaclear

Putzmaus – krta~a za kotle

Osvetljevanje vodnega curka smo videli pri ve~ proizvajalcih, ki to utemeljujejo s terapevtskimi u~inki, ki jih imajo barve na ljudi. Na novo oblikovana prosojna izto~na rozeta tu{a svetlobno obarva iztekajo~e kapljice, ki po`ivljajo ali pomirjajo kopalca. Rde~ curek vznemirja, rumen izbolj{uje kreativnost, modri toni pomirjajo. Tu{ lahko vodo obarva belo, rumeno, oran`no, rde~e, vijoli~no, modro ali zeleno, kar dose`emo vrtenjem kolesca, ki se nahaja v ro~ki in s tem kro`imo skozi nastavljen barvni spekter. Drugi gumb je namenjen izbiri oblike curka, izbiramo lahko med masa`nim in obi~ajnim na~inom iztekanja. Potrebno elektriko tu{ dobi od akumulatorja, vgrajenega v ro~aju, ki ga ob~asno polnimo s prilo`enim polnilcem, cena okrog 190 €, www.hansa.com •

Odli~en izdelek namenjen ~i{~enju ve~jih dimocevnih kotlov. Deluje na stisnjen zrak, celoten sistem pa spravimo v obi~ajen kov~ek. Uporabnik namesti krta~o primernega premera, priklju~i cev za stisnjen zrak, ki je temperaturno odporna in ~istilno mi{ porine v za~etek cevi. Naprej se naprava premika samodejno, se na koncu cevi tudi sama zaustavi in s kratkimi in hitrimi gibi spet vrne v izhodi{~ni polo`aj. Pomika se podobno kot gosenica, ostruga stene cevi, vklju~en dimni ventilator kotla pa med ~i{~enjem nesnago potegne v filter. Kotlovnica ostane ~ista, o~i{~en kotel ima visok izkoristek, delo je opravljeno popolnoma brez napora. Kotla ni potrebno ohlajati, saj dovodna cev za zrak zdr`i temperature do 400°C. Zagotovo vrhunski izdelek za svoj namen, www.putzmaus-america.com •


42

VZDR@EVANJE

Pomen za{~ite pred korozijo

Z

a{~ita pred korozijo je zelo pomemben dejavnik na vseh podro~jih, kjer so prisotne kovine. Namen tovrstne za{~ite, je pove~ati obstojnost kovin in njihovo funkcionalnost, kot tudi izbolj{ati rezultat povr{inskih obdelav. Glede na to da se pribli`uje zimski ~as, je poglavje korozijske za{~ite {e posebej zanimivo, saj se nekateri elementi uporabljajo v zimskem okolju, drugi pa najdejo mesto v zimski konzervaciji in ~akajo na ponovno uporabo v spomladanskih dneh. Pri koroziji kovin gre dejansko za spajanje atomov, ki so na povr{ini kovine z kisikom, ki je prisoten v zraku, pri ~emer se tvorijo kovinski oksidi, ki so opazni kot korozija. Pri `elezu se tako pojavlja nastanek rje, pri barvnih kovinah (aluminij, baker), pa so ti oksidi opazni v obliki spremembe barve oziroma, kot nastanek hrapave bele povr{ine pri aluminiju. Pri vseh kovinah zato prihaja do korozije, njena intenzivnost pa je odvisna od medija kateremu je kovina izpostavljena. Zato je sama za{~ita pred korozijo izrednega pomena, je pa na~in izvedbe za{~ite lahko tako pasiven kot aktiven. Pri pasivni za{~iti pred korozijo, obi~ajno mislimo na razli~ne barve in premaze, ki se na povr{ini kovine posu{ijostrdijo. Oprimejo se same povr{ine,

Pi{e: mag. Marjan Poto~an

in tako ne dopu{~ajo nekaterim medijem (voda, zrak), da prihajajo v neposreden stik z povr{ino kovine. Pasivna za{~ita se obi~ajno uporablja za preventivno delovanje, kar pomeni da premaze nanesemo na ~isto {e ne-korodirano povr{ino. Pri ponovni uporabi premazov moramo temu posledi~no povr{ino ponovno mehansko o~istiti in odstraniti vse delce starih premazov in korodirane delce. Pri aktivni za{~iti pred korozijo, pa uporabljamo premaze, ki po nanosu na povr{ino kovine, le ti kemijsko reagirajo z povr{ino (oziroma atomi na povr{ini). Po zaklju~ku reakcije je tako povr{ina oz. atomi nevtralizirana in nima mo`nosti nadaljne oksidacije in vezave v razli~ne oblike oksidov. V sled poteka reakcije, lahko na tak{ni povr{ini opazimo spreminjajo~o barvo premaza. Prednost tovrstne aktivne za{~ite je predvsem pri ponovni uporabi premaza, saj le ta prodre v mikro pore korozije, in s pomo~jo kemijske reakcije za{~iti `e korodirano povr{ino in jo pretvori v stabilno kovino, ki nima ve~ mo`nosti nadaljne korozije. Pri tem pa niso potrebni mehanski postopki ~i{~enja kovine.

Henkel Slovenija ima za tak{ne namene za{~ite kovin posebej namensko narejene izdelke kot je Loctite 7500. Omenjen izdelek se lahko uporablja tudi kot temeljna barva oz. premaz pred nanosom drugih dekorativnih premazov. Prav tako, so na voljo {e drugi izdelkov, ki se uporabljajo pri korozijski za{~iti, kot so razli~ni izdelki v obliki pr{ila in masti. Bistven pomen je seveda v pravilni uporabi izdelkov, da lahko dose`emo ~im ve~ji u~inek le teh. Ciljna skupina izdelkov za korozijsko za{~ito, so tako ve~ji industrijski objekti, ko so: Termo in hidro-elektrarne, tovarne kjer se izvajajo razli~ni transporti teko~in ali prahov, `ivilska industrija, premogovniki, proizvodnja vozil, rafinerije kot tudi seveda manj{a podjetja z razli~nimi dejavnostmi in uporaba pri hi{hih opravilih. Za namen la`jih predstavitev in uporabe izdelkov je Henkel â&#x20AC;&#x201C; Loctite izdal vsestransko uporaben vodnik, s katerim si lahko pomagate pri re{evanju te`av. V njem je predstavljeno re{evanje posami~nih problemov, skupine izdelkov, ki omogo~ajo odpravljanje te`av in katalo{ka {tevilka Loctite izdelka. Na spletni strani www.henkel.si, najdete podrobnej{e predstavitve in obrazlo`itve glede izdelkov za za{~ito pred korozijo. â&#x20AC;˘


4 x Loctite 55 ÂŽ

Gratis

nahrbtnik za prosti Ä?as

Kompleti naprodaj od 2. novembra 2011. Akcija traja do razprodaje zalog!

Henkel Slovenija d.o.o., Industrijska ulica 23, SI-2506 Maribor

tel.: 02 22 22 288, fax.: 02 22 22 275

www.loctite.si


44

DOGODKI

Novosti iz podjetja Henkel Slovenija Henkel Slovenija iz Maribora, je oktobra v sodelovanju z dru`bo ASO iz Celja, pripravil izobra`evanje za vzdr`evalce vozil. Novosti s podro~ja lepljenja in za{~ite vozil je teoreti~no in prakti~no predstavil priznani in dolgoletni Henklov strokovnjak g.Hermann Schwarze. Teoreti~na in prakti~na predstavitev izdelkov blagovnih znamk LOCTITE® in TEROSON, je pokazala pomembnost uporabe kakovostnih izdelkov pri lepljenju avtomobilskih stekel. Za ve~ino voznikov pomenijo stekla za{~ito pred de`jem in vetrom. Dejansko pa so ta vez med `ivljenjem in smrtjo. S pravilno tehniko leplje-

nja in pravilnimi lepili namre~ pove~amo togost vozila kar za 40 odstotkov. Zaradi vse tanj{e plo~evine in z uporabo vedno ve~ plastike pri izdelavi avtomobilov, je toliko bolj pomembno s kak{nimi lepili so name{~ena stekla, ki utrdijo konstrukcijo avtomobilov. V primeru uporabe nekakovostnih lepil se pri morebitni nesre~i lahko zgodi, da zra~na blazina ustvari pritisk in s tem povzro~i izpad vetrobranskega stekla. S tem se poru{i konstrukcijska stabilnost karoserije in pride do ne`elenih po{kodb. Koncern Henkel je v te namene razvil izredno u~inkovita in kakovostna lepila blagovnih znamk TEROSON in LOCTITE®.

Izobra`evanje je potekalo v podjetju ASO iz Celja

Ob tem se je priznani strokovnjak vpra{al ali je za razliko med petimi ali desetimi evri za ceno lepila, vredno tvegati ~love{ka `ivljenja. Udele`enci seminarja so se lahko tudi v prakti~nem prikazu uporabe razli~nih lepil prepri~ali o njihovi u~inkovitosti. V zaklju~nem delu so bili teoreti~no in prakti~no seznanjeni tudi s sredstvi za za{~ito vozil pred vplivi staranja in korozije. • F. Mithans

Izjave udele`encev Uro{ Stolec, direktor podjetja ASO d.o.o.

jajo `e lepila, ko lahko po vstavitvi stekla vozilo premaknemo `e po 15-ih minutah. Dokaz kakovosti Terosonovih lepil je tudi v tem, da jih prav tako uporabljajo veliki avtomobilski koncerni.˝

@eljko Tr~ak

Uro{ Stolec

˝V na{i dru`bi se `e od leta 1992 ukvarjamo s prodajo in servisiranjem profesionalne opreme za avtomehani~ne, avtokleparske, industrijske in vulkanizerske delavnice. Ponujamo izdelke najbolj uveljavljenih svetovnih blagovnih znamk, med katerimi so tudi Henklove. Njihovi strokovnjaki nenehno te`ijo k izbolj{avam tako na podro~ju materialov, kot tudi iskanju re{itev za njihovo najbolj{o u~inkovitost. Zato tudi podpiramo tak{ne izobra`evalne seminarje, ki zainteresirani javnosti raz{irijo splo{no znanje in jih ozave{~ajo o nujnosti uporabe kakovostnih izdelkov.˝

@eljko Tr~ak, RUTING – HONDA, Zagreb, Hrva{ka ˝Pri lepljenju stekel smo zelo pozorni. Sicer ne uporabljamo izdelke, ki so bili tukaj predstavljeni, temve~ materiale drugega proizvajalca. Vendar ugotavljam, da imajo bla-

Andrej Krajnc, avtokleparstvo Krajnc iz Migojnice

govne znamke TEROSON in LOCTITE® dolo~ene prednosti, ki jih prej nisem poznal. Vsekakor se bom o morebitni zamenjavi izdelkov pogovoril z direktorjem˝

Stojan Pov{e – ASO d.o.o., Celje Andrej Krajnc

Stojan Pov{e

˝Kot ponudniki Henklovih izdelkov smo zainteresirani za sprotno informiranje na{ih odjemalcev o prednostih in novostih, ki jih ponujamo v sodelovanju s Henklom. Vsekakor je pomembno s kak{nimi materiali vgrajujemo avtomobilska stekla in katera sredstva so najbolj{a za popravila karoserij in drugje v industriji. Tehnolo{ki razvoj je izredno napreden, saj obsta-

˝@e skoraj dvajset let pri svojem delu uporabljam izdelke predstavljenih blagovnih znamk. Imajo dolgoletno tradicijo, zato jim zaupam. To se ka`e tudi v dejstvu, da reklamacij na vgrajene materiale in storitve ni. Zato cena ni tolik{nega pomena, ve~ je vredna kakovost. Ta ob dobri izvedbi zagotavlja zaupanje strank v na{e storitve. Zato je toliko manj nenavadno, da ostajam zvest nakupom v tej firmi `e skoraj dve desetletji.˝

Dra`en Radeti}, Business Manager AG podjetja Henkel. za podro~je Slovenije, Hrva{ke in Srbije ˝Henkel je usmerjen k inovacijam, s katerimi odgovar-

Dra`en Radeti}

ja na potrebe potro{nikov. Pri tem se strogo dr`i svoje trajnostne odgovornosti. To nikakor ne vpliva na razvoj naju~inkovitej{ih izdelkov. Na{i okolju prijazni izdelki so namre~ visokokakovostni in zadovoljujejo vse tehni~no uporabne kriterije. Da bi na{e potro{nike ~im bolje in strokovno seznanili z novostmi iz na{ega {irokega programa izdelkov vsaj enkrat letno organiziramo izobra`evalne seminarje. Na njih strokovnjakom predstavimo razvojne novosti in jim omogo~imo tudi pridobivanje novih znanj, saj jim nudimo brezpla~na teoreti~na in prakti~na {olanja, ki jih lahko kasneje prakti~no uporabijo pri svojem delu. To jim omogo~a la`jo izbiro izdelkov, ki jih potrebujejo za opravljanje svojih kakovostnih storitev. Na dana{njem seminarju smo predstavili nekaj izdelkov na{e kakovostne blagovne znamke TEROSON, ki so specialna za lepljenje vetrobranskih stekel, ter izdelke kakovostne blagovne znamke LOCTITE®.“


OGREVANJE

45

Problem ogrevanja stanovanj in vode

V

blokih je {e danes veliko {tevilo stanovanj brez centralnega ogrevanja ali centralne priprave tople vode. Kjer ni druge mo`nosti, prostore in vodo ogrevamo z elektriko, ~eprav je ta na~in predrag in bo {e dra`ji, je neperspektiven, skratka nesprejemljiv. Treba je {e poudariti, da na osnovi {tevilnih odlokov dr`ave in ob~in, ogrevanje prostorov in vode z elektriko ve~ ni dovoljeno. Ogrevanje prostorov z elektriko Stanovalci {e najve~ se uporabljajo premi~ne elektri~ne radiatorje, mo~i 2 kW, ki jih preme{~ajo med prostori. To je najslab{a in najdra`ja mo`na re{itev, ker je elektri~na energija predraga. ^e je radiator vklju~en ves dan porablja vi{jo ceno elektrike podnevi (VT) in manj{o (MT) pono~i v razmerju 16 : 8. Cena VT je pribli`no 50 % vi{ja od MT, odvisno od dobavitelja. Stanovanjsko centralno ogrevanje z elektri~nim kotlom pa je sploh najdra`ji mo`ni na~in z investicijskega in obratovalnega stali{~a. Stanovalci se kljub temu odlo~ajo za to re{itev, saj nasedajo zavajajo~im reklamam. ^e ni druge mo`nosti, je dolgoro~no najcenej{a re{itev nakup elektri~nih termoakumulacijskih pe~i, ki jih s cenej{o elektriko napajamo le pono~i, od 22 do 6.ure zjutraj, toploto pa nato oddajajo ves dan.

Ogrevanje vode z elektriko V ve~ini stanovanj je to edini na~in priprave tople vode. ^e poraba vode ni prevelika, zadostuje, da vodo dogrejemo samo v no~nem ~asu, ko je tarifa ni`ja. Da bi tudi toplotne izgube ~im bolj zmanj{ali, je termostat smotrno nastaviti na ni`jo temperaturo, okrog 60°C, grelnik pa naj ima ~im ve~ji volumen.

Levo obi~ajni elektri~ni bojler desno toplotna ~rpalka za ogrevanje tople vode

1 kW elektrike, kar je trikrat manj, kot ~e bi uporabili elektri~ne grelnike. Najbolje je vgraditi izdelke uveljavljenih proizvajalcev in ne cenenih vzhodnoazijskih naprav z vpra{ljivim servisom. Mo`no je vgraditi eno ve~jo zunanjo enoto za ve~ notranjih, kar je bolj ugodno za stanovanjske bloke zaradi hrupa in izgleda. Stro{ek za en dvoj~ek zna{a okrog 1.000 € .

Uporabnost T^ zrak - voda Primerna je lo~ena izvedba, ki ima zunanjo enoto na fasadi in notranjo, ki je hkrati bojler za toplo vodo. Ve~krat smo pisali o izdelku firme Fujitsu, ~eprav podobne ~rpalke proizvajajo tudi drugi, vendar so obi~ajno prevelikih mo~i za stanovanjske bloke. Za blok zadostujejo mo~i 5, 8 ali 11 kW, mo`nost prilagajanja mo~i zaradi inverterskega krmiljenja pa omogo~a u~inkovito delovanje tudi, kadar so toplotne potrebe nizke. Cena takih izdelkov je med 4.000 do 6.000 € brez DDV in monta`e. Izkoristek je odvisen od temperaturnih pogojev. Po predpisih EN 1451 pri 2/35 stop.C (2 stop.C zunanji zrak in 35 stop.C ogrevna voda) je

pogoj za subvencijo, ki zna{a 1.000 EUR, grelno {tevilo najmanj 3,3. Vgraditi jih je mo`no v srednje veliko kopalnico. Zaradi ni`je temperature predtoka je primerno talno ali nizkotemperaturno radiatorsko ogrevanje.

Topla voda s pomo~jo T^ Na trgu so se pojavile majhne T^ zrak – voda, ki lahko zamenjajo neekonomi~ni elektri~ni bojler. Sorazmerno majhna stenska enota, po velikosti podobna obi~ajnem 80 l bojlerju, ima toplotno mo~ 1 kW, priklju~no mo~ 450 W, grelno {tevilo okrog 3,5 in bojler 100 l. V bojler je vgrajen {e elektri~ni grelec 1,5 kW za kratkotrajni vklop kot rezerva ali protilegionelno pregrevanje. Name{~ena je v kopalnici, potrebuje pa dovod toplega in odvod ohlajenega zraka, po vgradnji pa lahko pridobimo subvencijo okrog 1.000 €. Glede na to, da je v Sloveniji veliko {tevilo ve~stanovanjskih stavb, bi lahko z opisanimi var~evalnimi ukrepi prihranili veliko elektrike, bistveno zmanj{ali stro{ke in razbremenili okolje. •

Ogrevanje prostorov s T^ zrak – zrak ^rpalke zrak – zrak lahko toplozra~no ogrevajo posamezen prostor in uspe{no delujejo le v prehodnem ~asu, v toplej{ih podro~jih ali kot dopolnilno ogrevanje. V vsak prostor je potrebno namestiti posebno enoto, kar povi{a stro{ke, prednost pa je mo`nost hlajenja poleti z isto napravo. Omogo~ajo prihranek elektrike, saj naprava s toplotno mo~jo 3,5 kW porabi samo

Toplotna ~rpalka Waterstage pripravi toplo vodo in ogreje stanovanje

Franc Kalan, energetski svetovalec


46

TOPLOTNE ^RPALKE

Rezultati neodvisnega testiranja toplotnih ~rpalk zrak/voda Predstavljamo nedavne rezultate testiranja toplotnih ~rpalk zrak/voda, izvedenega s strani {vedske agencije za energijo. Toplotne ~rpalke je na preizkus poslalo 8 proizvajalcev: Bosch, CTC, Euronorm, Nibe, Carrier, Toshiba, IVT in Thermia. Na kratko vam predstavljamo rezultate obse`ne raziskave toplotnih ~rpalk, ki so bile testirane v septembru 2011.

O testiranju Testiranje je na iniciativo {vedske agencije za energijo izvedel {vedski nacionalni in{itut SP (Tehni~ni raziskovalni institut Ĺ vedske). In{titut SP je akreditiran za testiranje in izdajo merilnih poro~il o u~inkovitosti toplotnih ~rpalk. In{titut je med drugim priznan s slovenskega Eko sklada za izdajo certifikatov, na podlagi katerih so toplotne ~rpalke uvr{~ene na seznam ustreznih naprav za pridobitev nepovratnih sredstev. Testiranje je zajemalo vse aspekte delovanja toplotne ~rpalke. @elimo vam predstaviti {tiri glavne kategorije, po katerih so bili opravljeni preizkusi. Predstavljeni rezultati se

nana{ajo na u~inkovitost toplotnih ~rpalk, raven hrupa, pripravo tople sanitarne vode, ter funkcijo hlajenja.

U~inkovitost COP Najbolj obse`no in kompleksno testiranje je bilo opravljeno za pridobitev rezultatov o u~inkovitosti toplotnih ~rpalk. Naprave so bile preizku{ene v posameznih to~kah delovanja, dobljeni rezultati prikazujejo koeficient u~inkovitosti (COP) pri dolo~enih temperaturnih pogojih. Merjenje COP je izvedeno v skladu s standardom EN 14511, katerega upo{teva tudi slovenski Eko Sklad. Na testu izstopa ena toploltna ~rpalka, ki je dosegla najvi{je rezultate v vseh pogojih merjenjam to je Thermia Atec, sledi ji Euronorm. Toplotne ~rpalke CTC, Nibe in Toshiba preizkusa niso opravile v celoti, saj pri vi{ji zunanji temperaturi +7°C, niso dosegle temperature 55°C.

Letno grelno {tevilo SPF Vrednost COP prikazuje delovanje v dolo~enih laboratorijskih pogojih, sicer lahko serijo

COP-jev smatramo kot pokazatelj u~inkovitosti v realnem okolju, vendar relacije med COP in sezonskim faktorjem u~inkovitosti SPF ni mo`no potrditi. Zato je bil opravljen preizkus u~inkovitosti v simulaciji celoletnega delovanja pri razli~nih velikostih porabnikov â&#x20AC;&#x201C; v primeru hi{e s porabo energije 15.000 kWh, 25.000 kWh in 35.000 kWh na leto. Test je pokazal, da se nekatere toplotne ~rpalke bolje obnesejo pri manj{ih porabnikih, druge pri ve~jih, vendar je v vseh treh primerih najbolj{e rezultate med vsemi preizku{enemi dosegla Thermia Atec.

Prihranek energije Visoka sezonska u~inkovitost SPF je pogoj za velik prihranek energije. S kakovostno toplotno ~rpalko lahko prihranimo do 67% energije. Razlika v porabi energije na letni ravni med najbolj in najmanj u~inkovito toplotno ~rpalko na testu zna{a od 1.000 kWh pri manj{ih porabnikih do 5.000 kWh pri ve~jih hi{ah, kar v praksi lahko pomeni tudi 600 EUR vi{ji ra~un za elektriko. Nekatere toplotne

~rpalke zagotavljajo ve~ji prihranek v manj{ih hi{ah, druge v ve~jih hi{ah, v vseh primerih pa je najbolj{i rezultat dosegla Thermia Atec, ki v vseh razredih porabe prihrani najve~ energije med konkurenti.

Raven hrupa U~inkovitost toplotne ~rpalke je vsekakor pomemben podatek, vendar je pri toplotni ~rpalki zrak/voda skoraj tako pomembna kot u~inkovitost tudi hrupnost naprave med normalnim obratovanjem. Najbolj tiha je naprava IVT s 56 dB, sledi ji Thermia z 61dB, ostale so bile ob~utno bolj hrupne, nekatere tudi ve~ kot 2-krat glasnej{e od najti{je.

Priprava tople sanitarne vode Udobje ob uporabi toplotne ~rpalke lastnik najbolj opazi v smislu priprave tople sanitarne vode. ^eprav priprava tople vode ni najve~ji stro{ek v celoletnem delovanju sistema, je pomembno, da je tople vode dovolj, da je temperatura v grelniku visoka, ter izgube grelnika kar se da nizke. V preizkusu je bila izmer-


TOPLOTNE ^RPALKE jena najvi{ja temperature vode v grelniku 61°C – dosegla jo je Thermia Atec. Toshiba je dosegla 46°C, Nibe 47°C in CTC 49°C.

47

~rpalke razumljiv priro~nik, prijazen do uporabnika – Thermia, IVT in Euronorm – ostalih pet ima v priro~niku pomankljivosti, premalo nerazumljivo, ali pa vsebujejo veliko informacij, ki so namenjene monterju in ne uporabniku.

Koliko tople vode dobimo iz grelnika? Visoka temperatura vode je za uporabnika pomembna, saj lahko iz vi{je temperature vode v grelniku dobimo ve~jo koli~ino uporabne tople vode pri 40°C. Razmerje med volumnom grelnika in pridobljeno toplo vodo je tako najvi{je pri Thermi-ji Atec, iz 180 l dobimo 300 l, kar je 1,7 - krat ve~, pri ostalih je razmerje 1,1 do 1,4. Vi{ja, kot je dose`ena temperatura vode v grelniku, vi{ji je volumenski faktor.

Zaklju~ek

vi{anjem delovne temperature u~inkovitost toplotne ~rpalke zni`uje, je potrebno pri primerjavi izkoristka vzeti v obzir tudi dose`eno temperaturo vode v bojlerju. Tako so najvi{ji rezultat COP 3,3 dosegle toplotne ~rpalke, ki dosegajo relativno ni`jo temperaturo vode v bojlerju, v tem merilu je najbolj{i Euronorm, z najvi{jo temperaturo vode 53°C.

COP pri ogrevanju sanitarne vode In{titut je pri preizkusu meril izkoristek za pripravo tople sanitarne vode. Ker vse toplotne ~rpalke ne dosegajo enake najvi{je temperature tople sanitarne vode in ker se na~in priprave tople vode razlikuje od proizvajalca do proizvajalca, se razlikujejo tudi rezultati v tej kategoriji testiranja. Ker se z

Hlajenje Edina naprava na testu, ki ima integrirano funkcijo hlajenja je bila toplotna ~rpalka Thermia Atec, zato primerjava ni

mo`na. In{titut SP je kljub temu opravil preizkus hlajenja, ki je pokazal odli~ne rezultate – EER 2,2 za hlajenje, s predtokom 7°C pri zunanji temperature 35°C in EER 2,5 za hlajenje, s predtokom 18°C.

Ocena uporabni{kega priro~nika Ker je u~inkovito in pravilno delovanje toplotne ~rpalke la`je zagotoviti, kadar je uporabnik dobro seznanjen s svojim sistemom, je posebna pozornost posve~ena uporabni{kemu priro~niku. In{titut je podal mnenje, da imajo tri toplotne

V testu se je izkazalo dejstvo, da ni vsaka toplotna ~rpalka primerna za vsak objekt. Te`ko je zaklju~iti, da je ena toplotna ~rpalka najbolj{a v vseh pogojih delovanja. Kljub temu iz rezultatov testiranja izstopa Thermia Atec, ki se je skoraj v vseh kategorijah izkazala kot tehni~no najbolj{a re{itev. V ~lanku je predstavljen le povzetek opravljenega preizkusa. Ve~ informacij o preizkusu in celotna tabela je na voljo na uradni spletni strani {vedske agencije za energijo: Vir: http://www.energimyndigheten.se/sv/ Hushall/Testerresultat/Testresultat/ Luftvattenvarmepumpar1/?tab=2 •

Yasin Jodeh

Naročnik testa:

Akreditiran inštitut:

Proizvajalec Model Toplotna moč Maks. moč pri A7W35 Učinkovitost COP pri: Predtok 35°C Predtok 45°C Predtok 55°C

Bosch EHP 8 AW

CTC Eco Air 107

7,1kW +7 3,5 2,9 2,5

+2 2,9 2,4 -

Euronom Exo Air

7,0kW -7 2,2 1,8

+7 +2 -7 3,8 3,2 3,2 2,7 2,3 ne dosega 55°C

Nibe F-2025

7,2kW +7 4,2 3,3 2,8

+2 3,6 3,0 -

Carrier Aqua Snap Plus

7,7kW -7 2,4 2,0

+7 +2 -7 3,5 3,2 3,0 2,8 2,3 ne dosega 55°C

8,5kW +7 3,9 2,9 2,7

+2 2,6 2,4 -

Toshiba Estia HWS-802H-E

IVT Prem.Line A Plus

8,3kW -7 2,2 1,9

+7 +2 -7 4,1 3,3 3,3 2,7 2,3 ne dosega 55°C

Thermia Atec

9,1kW +7 3,9 3,2 2,8

+2 3,5 2,9 -

10,5kW -7 2,5 2,0

+7 4,7 3,8 3,1

+2 3,9 3,1 -

-7 2,7 2,2

Delovanje v realnem okolju Poraba 15.000 kWh/leto SPF Prihranek energije/leto Poraba 25.000 kWh/leto SPF Prihranek energije/leto Poraba 35.000 kWh/leto SPF Prihranek energije/leto Raven hrupa Moč hrupa dB(A) Ogrevanje sanitarne vode Temperatura vode Prostornina bojlerja Dobavljena količina (40°C) Volumenski faktor (topla voda 40°C/volumen bojlerja) COP za ogrevanje vode Toplotne izgube kWh/leto

2,5 9.000kWh

2,7 9.400kWh

2,8 9.600kWh

2,6 9.300kWh

2,8 9.600kWh

2,9 9.700kWh

2,7 9.500kWh

3,0 10.000kWh

2,4 14.600kWh

2,4 14.800kWh

2,6 15.400kWh

2,3 15.100kWh

2,3 14.300kWh

2,6 15.300kWh

2,7 15.800kWh

2,9 16.500kWh

2,1 18.600kWh

2,1 18.500kWh

2,3 19.600kWh

2,0 19.700kWh

2,0 17.600kWh

2,3 19.500kWh

2,6 21.300kWh

2,7 22.200kWh

64

69

69

65

67

65

56

61

53°C 145L 210L

49°C 223L 81L

53°C 278L 316L

47°C 155L 196L

56°C 200L 255L

46°C 210L 250L

50°C 280L 337L

61°C 180L 300L

1,5

0,4

1,1

1,3

1,3

1,2

1,2

1,7

2,3 1.900kWh

3,0 1.300kWh

3,3 1.200kWh

3,3 1.000kWh

2,8 1.400kWh

3,3 760kWh

3,3 900kWh

2,6 600kWh


Tematska priloga @IVIMO Z LESOM

urednica Jo`ica Ekart, j.ekart@siol.net

Les slovensko neizkori{~eno bogastvo

N

eizkori{~eni trajni potencial lesne biomase za energetsko rabo iz gozdov ocenjujemo na 2.700.000 m3 lesne biomase. Kaj so razlogi, da mo~no zaostajamo pri kori{~enju doma~ih virov lesa in ~akamo z odpiranjem delovnih mest vsaj 3.500 delavcev v gozdarstvu in predelavi lesne biomase, posredno pa {e vsaj 2.500 delavcev v strojni industriji in gradbeni{tvu, smo se pogovarjali z energetskim svetovalcem Matja`em Valen~i~em. Lastniki gozdov ve~ino lesa izva`ajo, kako je z na{o lesno predelovalno industrijo? M. VALEN^I^: Slovenska lesnopredelovalna industrija je neustrezno organizirana, razdrobljena in premalo konkuren~na. Vsi slovenski `agarski obrati skupaj so

imeli leta 2007 na voljo 1.480.000 m3 hlodovine, najve~je avstrijsko podjetje pa je leta 2007 predelalo 1.650.000 m3 hlodovine. Primer: v Sloveniji je pribli`no 250 `agarskih obratov, ki vsa skupaj letno

predelajo manj kot eno avstrijski podjetje. Stro{ki `aganja v sodobnih visoko produktivnih obratih so ni`ji, zato lahko ti obrati ponudijo vi{jo odkupno in ni`jo prodajno ceno kot zastareli obrati v Sloveniji. Pri na{ih lesnih podjetjih gre za manjko investicij, jih prakti~no ni.


49 dve vrsti finan~ne pomo~i za rabo lesne biomase: nepovratne finan~ne spodbude in kredite. Nepovratne spodbude so namenjene za vgradnjo kurilnih naprav na lesno biomaso za centralno ogrevanje v enostanovanjskih ali ve~stanovanjskih stavbah. Krediti so namenjeni za kreditiranje okoljskih nalo`b ob~anov za vgradnja u~inkovitih kurilnih naprav na lesno biomaso. Poleg tega Eko sklad nudi tudi kreditiranje okoljskih nalo`b pravnih oseb, samostojnih podjetnikov posameznikov in zasebnikov za postavitev oz. rekonstrukcijo ali raz{iritev sistemov in naprav za ogrevanje prostorov in pripravo sanitarne tople vode, ki kot primarni energent uporabljajo biomaso.

Koliko delovnih mest lahko odpremo, ~e kurilno olje zamenjamo z lesno biomaso? M. VALEN^I^: Neizkori{~eni trajni potencial lesne biomase za energetsko rabo iz gozdov ocenjujemo na 2.700.000 m3 lesne biomase oz. ekvivalent 4 milijone prm drv. Ocenjujemo, da bi bilo potrebno za pridobivanje in predelavo te lesne biomase dodatno zaposliti 3.500 delavcev v gozdarstvu in predelavi lesne biomase, posredno pa {e 2.500 delavcev v strojni industriji in gradbeni{tvu. Z vi{jo dodano vrednostjo in precej vi{jim {tevilom zaposlenih pa bi lahko ta les predelali v razne lesne plo{~e, za papir, izolacije, za lesne kon~ne proizvode, za lesene stavbe, v bio rafinerijah tudi za goriva, lepila, teko~i les… Na ta na~in bi lahko krepko pove~ali papirni{ko, lesno predelovalno, gradbeno in kemijsko industrijo. Viri so, tr`i{~e je, znanja in sposobnih delavcev je tudi dovolj…

Zakaj potenciale odpadnega lesa v Sloveniji premalo izkori{~amo? M. VALEN^I^: Viri lesne biomase, uporabne v energijske namene so gozd, kmetijske in urbane povr{ine, lesni ostanki in odslu`eni les. Potencial lesne biomase je dejanska trajno razpolo`ljiva koli~ina lesa v energijske namene. Po analizi na~rtovanega poseka ter analizi sortimentne strukture poseka je trajni potencial lesne biomase za energetsko rabo iz gozdov okrog 1.400.000 m³ letno (Podatki ZGS). Do leta 2020 bi lahko pove~ali posek lesa uporabnega v energetske namene za ve~ kot 100 %. Poleg

tega je na negozdnih zemlji{~ih v Sloveniji trajno razpolo`ljivo okrog 300.000 m³ lesa uporabnega v energetske namene letno, skupna letna razpolo`ljiva koli~ina lesnih ostankov v lesnopredelovalnih 510.000 t, kar je ekvivalent 1.000.000 m3 lesa. Skupni neizkori{~eni potencial je 2.700.000 m3 lesa letno, kar je ekvivalent 750 MIO l kurilnega olja

Lahko k izbolj{anju v panogi prispeva Ekosklad, kak{ne so mo`nosti kori{~enja nepovratnih sredstev v prihodnjem letu 2012? M. VALEN^I^:Eko sklad nudi ob~anom

Kaj bi ve~ja izraba lesa pomenila za zmanj{an oglji~ni odtis? M. VALEN^I^: Ob predpostavki, da razpolo`ljivi potenciali lesne biomase iz gozdov nadomestijo kurilno olje, bi se v Sloveniji letno prihranilo od 0,6 do 1,4 M t ekvivalentov CO2. Poleg lesne biomase neposredno iz gozdov je potrebno upo{tevati {e lesne ostanke, kar predstavlja dodatnih 0,3 M t CO2 prihranka. • Jo`ica Ekart http://www.biomasa.zgs.gov.si, Marko Perme, Analiza stanja slovenske `agarske industrije, diplomsko delo, dr. Ana Rihtar, Gozd in les - razvojna prilo`nost Slovenije, zbornik referatov in razprav, http://www. ekosklad.si, Operativni program rabe lesne biomase kot vira energije (OP ENLES 2007 – 2013)


50

@IVIMO Z LESOM, drugi del

Od zibelke do zibelke

N

em{ki kemik Baumgart in ameri{ki arhitekt McDonough sta leta 1995 objavila svoj poziv za vstop v tretjo industrijsko revolucijo. Vzrok za to je bilo spoznanje, da moramo v odnos med ~lovekom in okoljem nujno uvesti takoj{nje spremembe. Svoj koncept sta imenovala â&#x20AC;&#x17E;Od zibelke do zibelkeâ&#x20AC;&#x153;, Cradle to Cradle, ali C2C. Odpadek je hrana To je osnovni princip na katerem temelji ideja, s katero `elimo v popolnosti opona{ati delovanje narave. Vsak, tudi najmanj{i organizem `ivega dela narave prispeva svoj dele` k zdravju in ravnote`ju sistema kot celote. Ko list drevesa prispe do tal razpade in postane hranilo za druge organizme, s katerimi se spet hranijo mikrobi. Slednji ta navidezni organski odpadek spremenijo v hranila, ki omogo~ijo, da iz prsti spet vznikne novo `ivljenje. Odpadki enega organizma so hranilo za drugega. Zato je osnova tega sistema priprava proizvodov, ki po zaklju~ku dobe svoje uporabnosti zaokro`ijo brez odpadka in postanejo osnova za nove izdelke ali pa se popolnoma stopijo z naravnim okoljem.

Sonaravno je najmanj Sonaravno pomeni, da je nekaj trajno, ima namen in uporabnost ter da ni strupeno. Cilji novega C2C pristopa pa so {e vi{ji, saj mora kvalitetno gradivo imeti {e vrsto dodatnih lastnosti. S pridobivanjem nebi smeli {koditi naravi, temve~ celo omogo~ati rast in vzpodbujati naravno

Stavba firme Bionorica zgrajena po na~elih sistema Od zibelke do zibelke

raznolikost. Vsebovati nebi smelo nobenih strupov, med uporabo v bivalnih prostorih pa bi moralo nase vezati {kodljive izparine izdelkov, lepil ali lakov ter jih izni~evati. In kon~no, omogo~ati bi moralo recikliranje v pravem pomenu besede, ki je lahko biolo{ko ali tehni~no.

Res pravo recikliranje To kar se dogaja danes ni pravo recikliranje ampak samo skr~evanje, ki ga ozna~ujejo z downcycling. Stare avtomobile topimo v elektrope~eh ter dodajamo `elezo, da bi zmanj{ali vsebnost bakra in zvi{ali trdnost. Redke kovine, ki jih tudi topimo v tej me{anici, baker, krom, mangan, volfram, molibden, kobalt, antimon ali bizmut, bodo ob tak{nem zlaganem recikliranju za vedno izgubljene. Zato morajo biti stvari, ki se bodo med uporabo pokvarile ali obrabile, na primer tkanine ali tapete, tako izdelane, da jih lahko neposredno vrnemo v biolo{ki prehrambeni krog. Izdelki morajo omogo~ati preprosto razstavljanje na sestavine in ponovno uporabo, brez zmanj{anja kakovosti. Podjetja lahko `e danes za svoje proizvode dobijo C2C certifikat, ki

pomeni, da so varni in oblikovani z mislijo na njihove naslednje kroge uporabe.

Primer â&#x20AC;&#x201C; sodobno okno Ob nakupu ne bomo ve~ vgradili okna temve~ za 25 let garantiran nezamegljen pogled skozi izolacijske {ipe in trajno izolativno sposobnost celote. Ta princip `e izpolnjuje nekaj nizozemskih proizvajalcev. Kupec v resnici pla~a uporabnino za okno in ne okna samega. Danes sodobnega okna {e ne znamo izdelati brez uporabe strupenih materialov, ti pa so strupeni samo v primeru, ~e bodo prispeli v biolo{ki sistem. V tehni~nem sistemu pa te materiale lahko neskon~no dolgo ponovno porabljamo. To pomeni, da proizvajalcu ni ve~ treba uporabiti najcenej{ih, smrdljivih lakov ali impregnacij ampak najbolj{e okolju prijazne snovi. Ker bo proizvajalec okno spet sprejel v recikliranje in surovine ponovno uporabil za nov izdelek, s tem delno postane tudi sam svoj dobavitelj surovin.

Pridobivanje certifikata Ocenjevanje izvedejo na osnovi pravil in formul, s katerimi ugotavljajo stopnjo


@IVIMO Z LESOM, drugi del

51

uvedba kvalitetnih gradiv, ki bodo sama po sebi izbolj{evala zrak v stavbah. Tudi zato, ker dana{nji ekolo{ki ukrepi ne delujejo neposredno v smeri izbolj{anja bivalnega okolja, ampak prina{ajo le dav~ne ali finan~ne olaj{ave za zrakotesna bivali{~a.

Sonaravna zgradba po novih na~elih

Elementi sistema Holz 100 imajo zlat certifikat C2C in visoko toplotno izolativnost

primernosti izdelka. Prvi pogoj je, da so vsi vgrajeni materiali preverjeni s stali{~a toksi~nosti in varnosti za ljudi in okolje. Sledi ocena mo`nosti ponovne uporabe snovi ter mo`nosti recikliranja ali kompostiranja. Nato ocenjujejo koli~ino in izvor energije za izdelavo ter porabo in na~in upravljanja z vodo med proizvodnjo. Peti in zadnji kriterij je dru`bena odgovornost podjetja, kjer ocenjujejo odnos podjetja do dru`be, okolja ter pravic, zdravja in varnosti zaposlenih. Izdelek nato prejme osnovno, srebrno, zlato ali platinasto oznako, ki ozna~ujejo stopnjo skladnosti z na~eli C2C.

Izredno slab zrak v stanovanjih Novi koncept se predvsem nana{a na izbolj{anje bivalnih pogojev sodobnega ~loveka, ki so se v zadnjem ~asu alarmantno poslab{ali. Dober primer je povpre~na kvaliteta zraka v obi~ajnem stanovanju v Nem~iji, ki je od tri do osemkrat ni`ja kot kakovost najslab{ega zunanjega zraka. V trenutku ko zatesnimo stavbo, se kontaminacija v notranjosti skokovito pove~a. Astma je postala najpogostej{a otro{ka bolezen, zato je prvi cilj promotorjev nove filozofije

Na pogled se ne razlikuje od ostalih, z nje ne visijo liane in na njej ne gnezdijo ptice. Stavba podjetja Bionorica je zgrajena po C2C na~elih, zato so vsi vgrajeni materiali, od sten do podov, barv in notranje opreme naravni, odto~ne cevi in izolacija na kablih pa so brez PVC. Okna so trojno zastekljena, toplotna izolacija je iz panelov polnjenih z mineralno peno, ki je okolju bolj prijazna od drugih izolacij. Streha in ju`ne stene so prekrite s fotovoltaiko, stavba pa pozimi pasivno zajema son~no toploto. Poletne vi{ke odvajajo s sen~enjem, de`evnico zajemajo in uporabljajo. Za redke materiale, ki jih ni mo`no reciklirati so izvajalci izdali garancijo, da jih bodo sprejeli nazaj. Zgradba ima prezra~evanje in vse hi â&#x20AC;&#x201C; tech elemente sodobnih stavb, kljub temu pa je z naravnega stali{~a okolju ne{kodljiva. Nekaj slovenskih podjetij se `e danes pripravlja na izpolnitev zahtev C2C certifikata, zato do prvega tak{nega doma~ega izdelka ni ve~ dale~. â&#x20AC;˘ Tihec


52

@IVIMO Z LESOM, drugi del

CLT â&#x20AC;&#x201C; bodo~nost gradbeni{tva

V

tujini za razmeroma nov izdelek iz lesa uporabljajo ve~ oznak. Angle{ki izraz CLT je okraj{ava za Cross Laminated Timber, v nem{~ini je to KLH â&#x20AC;&#x201C; Kreuz Lagen Holz in tudi BSP - Brettsperholz. Druge oznake uporabljajo razli~ni proizvajalci, izdelek pa je pri vseh enak, slovenska oznaka pa je kri`no lepljen stenski element. Plo{~e so povsem nov izdelek, ki ga v zgodovini ~love{kega gradbeni{tva {e nismo videli, saj {ele sodobna lepila in tehnologija lahko zagotovijo trdnost in trajnost.

Nekaj prednosti Gradnja z lesom poteka u~inkovito, hitro in ~isto. ^e novi sistem primerjamo z betonsko gradnjo, je izdelek predvsem veliko la`ji in ekolo{ko povsem neopore~en. V mestih lahko z neprimerljivo hitrostjo in brez hrupa postavljamo nove stavbe ali obstoje~im dodajamo nova, lahka nadstropja. Seveda so tukaj tudi CO2 razlogi, saj v kubi~ni meter CLT sten dolgoro~no zajamemo 750 kg CO2. Dober primer uporabnosti je {e potres v italijanski Aquili, kjer so v zelo kratkem ~asu postavili veliko vrtcev in ve~stanovanjskih zgradb, pri tem pa lesena gradnja ni samo cenej{a temve~ tudi mnogo hitrej{a, stanovalcem pa takoj po postaviti omogo~a vselitev in bivanje v neopore~nem okolju.

Enostavna izdelava in izvedba Za plo{~e lahko uporabijo vse vrste lesa pa tudi les, ki je izrezan iz zunanje plasti debel in ima manj{o uporabnost v lesarstvu, pa {e cenej{i je. Lesene lamele nato obdelajo ter kri`no polo`ene zlepijo v ve~ plasteh. Z na~rtovanim potekom lesa in {tevilom plasti lahko dolo~ajo trdnostne lastnosti, togost in upogljivost. Ta pride prav, kadar prekrivajo velike lo~ne strehe {portnih ali trgovskih objektov, pri ~emer se plo{~e samodejno prilagodijo loku. ^e bodo ploskve po monta`i ostale vidne, zanje izberejo vrsto in kvaliteto lesa ter s tem dekorirajo bodo~e interierje.

Izreze za odprtine in instalacije vode ter elektrike izdela proizvajalec v tovarni

Proizvodnja lahko poteka delno ro~no ali na popolnoma avtomatiziranih linijah. Na masivne lepljene plo{~e ni potrebno pritrjevati nobenih parnih zapor, kot to delamo v obi~ajni monta`ni gradnji. Izvedba stikov in medsebojnih vezav je enostavna, tesnost zagotovljena, trdnost in stabilnost pa sta glavna aduta take gradnje. Velike plo{~e arhitektom dajejo proste roke, zaradi ~esar je brez dodatnih podpor mo`no izvesti oblikovno nenavadne, vendar uporabne zgradbe.

Londonski osemnadstropni Murray Tower je izdelan iz ~istega lesa, razen oblog in izolacije

Brez problemov v vi{ino Za tri ali ve~nadstropnice so plo{~e obi~ajno petplastne in debele najmanj 75 mm. ^e so debele 160 mm, lahko z njimi brez povesov premostimo 5 m razpone, za ve~je pa izdelujejo posebne kombinirane izvedbe. Togosti pa takim stavbam ne zagotavljajo kotni in kri`ni spojni elementi ampak kotna postavitev notranjih sten, ki zgradbo spremenijo v izredno trden {katlasti nosilec. Pri tem projektanti izra~unajo {tevilo potrebnih oja~itvenih sten, zato lahko prostorom skoraj poljubno dolo~amo velikost in obliko. Izrezi za vrata in okna delno zmanj{ujejo stati~ne lastnosti posameznega elementa, ki jih nato izbolj{ajo z drugimi ukrepi, vse pa je izvedeno samo z lesom. Natan~nost izdelave je tako visoka, da monterji elemente samo sestavljajo in spajajo, brez da bi bilo potrebno izvesti tudi najmanj{e prilagajanje.

Varianta â&#x20AC;&#x201C; lesnobetonski strop Je samo ena od mo`nosti, primerna tudi za vgradnjo talnega ogrevanja. S tem se mo~no pove~a tudi toplotna vztrajnost stavbe, kljub temu, da `e leseni elemen-

Pre{e za 3 x 12 m velike CLT elemente proizvaja podjetje iz Ho~ pri Mariboru

Del notranjega bodo~ega stopni{~a v londonskem Murray Towerju

ti odli~no skladi{~ijo in oddajajo toploto. Stropne plo{~e z vgrajenimi elementi za vprijem betona, ki ga vgradimo ko stavba `e stoji, so opremljene {e s folijo za za{~ito pred vlago. Ko je strop dokon~an, natezne sile prevzame les, tla~ne beton, stri`ne pa vezni elementi. Strop je vitek, lahek, ognjeodporen ter odli~no tesni in du{i zvoke. Strop v prostorih je lesen, izvedba je cenej{a kot vse obi~ajne `elezobetonske variante, razpon stropov brez podpor pa lahko zna{a do 15 m.

Klima v bivalnih prostorih Les je naraven in `iv material, ki vpliva in po`ivlja vse ~ute. Lepo di{i, je topel na otip, sli{en kadar se {iri ali kr~i, je higieni~en, elasti~en, antistati~en in vpija {kodljive snovi. Poleg tega je mehansko odporen in omogo~a dobro sobno akustiko. V leseni zgradbi je ob~utena sobna temperatura do dve stopinji vi{ja kot v stavbah iz drugih materialov, pri tem pa ne govorimo o osebnih ob~utkih ampak o izmerjenih vrednostih. Zaradi izolativnih lastnosti so tudi stro{ki za ogrevanje ali hlajenje nizki. Poleg tega lesene stene regulirajo vlago v prostoru in z oddajanjem ter sprejemanjem izravnavajo klimatske razmere. Komur pogled na lesene stene ni pri srcu jih lahko v celoti ali delno prekrije z mav~nimi plo{~ami ali drugimi sonaravnimi materiali.


53 Izjemna ognjeodpornost ^eprav je les odli~en energent in je strah pred po`ari v lesenih stavbah vtkan globoko v podzavest vseh, so tak{ne stavbe ognjevarne ~e upo{tevamo predpise. Velika prednost lesa je v tem, da je njegovo obna{anje med po`arom predvidljivo. Zunanja plast zogleni in s tem za{~iti notranjost pred poru{itvijo. S preizkusi so izmerili, kaj se dogaja z vsakim posameznim lesenim elementom zgradbe med po`arom in kdaj bodo izgubili svojo nosilnost. Tudi gasilci la`je obvladujejo po`are v lesenih zgradbah, saj les gori po~asi in enakomerno, ne kaplja, morebitno popu{~anje konstrukcije pa signalizira z zna~ilnimi zvoki. Vsi drugi materiali se ru{ijo nenadno in brez opozorila. S preizkusi so ugotovili, da so stiki med jeklom in leseno konstrukcijo lahko problemati~ni, saj jeklo v primerjavi z lesom prej popusti. Tudi namerno povzro~eni po`ari v preizkusnih zgradbah iz CLT plo{~ so pokazali, da so zgradbe stati~no neopore~ne, stanovalcem pa so najnevarnej{i strupeni plini, ki jih oddaja gore~a oprema in pohi{tvo.

Stavba je vseljiva v trenutku ko postavijo stene ter jih oblo`ijo s toplotno izolacijo

Razmeroma nov in neznan proizvod Kombinacija lesa in betona pove~a trdnost in omogo~a razpone do 15 m

Londonska lesena devetnadstropnica Sestavili so jo {tirje tesarji v devetih tednih. Stoji v prometnem delu Londona, zaradi gradnje pa ni bila nobena cesta zaprta niti za en dan. V njej je 19 stanovanj, ki so jih prodali v nekaj urah in 10 socialnih stanovanj. Temelji in spodnji obod so betonski, ostalo pa vse iz lesa. Izmerjeno {irjenje celotne zgradbe v ~asu visoke vla`nosti zna{a 2 mm po celotni vi{ini, zato so kovinsko konstrukcijo dvigala privili neposredno v les, ki se razteza manj kot `elezo. Zunanjih 5000 okrasnih plo{~, ki izolacijo {~itijo pred de`jem je izdelano

so opazovali tudi ameri{ki arhitekti, ki prvo korist vidijo v hitri sestavi za~asnih bivali{~ po naravnih ujmah. Motiv graditelja stavbe je bil okoljski, saj je ujel 300 ton ogljika, energetska poraba stavbe pa je 10% ni`ja od izra~unane. Je 15% cenej{a od betonske, temelji so zaradi nizke te`e za 70% manj{i, zgrajena pa je 5 mesecev prej kot betonska. Vsa dodatna vrtanja za prehod raznih vodov so hitra in enostavna, v primerjavi z razbijanjem in vrtanjem betona.

Stena in strop sta izdelana iz CLT plo{~, ogrevanje se nahaja v betonskem estrihu

iz me{anice lesenih drobcev in cementa. Manj obremenjene stene so iz troplastne, stropovi pa iz petplastne CLT plo{~e. Gradnjo

Kri`no lepljeni elementi so v glavnem namenjeni gradnji ve~jih stavb in niso gro`nja proizvajalcem enonadstropnih monta`nih hi{. Ker je tehnologija razmeroma nova, je potrebno dokon~no standardizirati to podro~je ter arhitektom in projektantom dati orodja, da bodo lesene stavbe sestavljali enako enostavno, ko to delajo z obi~ajnimi gradbenimi materiali. Trenutno je potrebno graditelje {e prepri~evati in razlagati prednosti, s pove~anjem proizvodnje pa bo cena teh elementov {e dostopnej{a. Poleg ve~stanovanjskih blokov in upravnih zgradb proizvajalci ~akajo, da se bo odprl trg dvodru`inskih nadstropnih stavb, ki jih s tem na~inom gradnje lahko tako hitro postavimo in vselimo, kot z nobenim drugim znanim sistemom. Take stavbe so sonaravne, ve`ejo vi{ke CO2, po razgradnji pa jih z mletjem ali zgorevanjem brez sledov vrnemo v naravni krog. Les je oglji~no nevtralen, trajnosten, energetsko var~en, ognjeodporen, gospodaren, vremensko odporen in blagodejen, ter je zagotovo material bodo~nosti. â&#x20AC;˘ Simon Tihec


54

@IVIMO Z LESOM, drugi del

Lesena hi{a manj obremenjuje okolje

Z

nano je, da je faza uporabe pri stanovanjskih objektih tisti del, ki prispeva najve~ji dele` k skupnim emisijam toplogrednih plinov. Zato vedno bolj te`imo k energetsko u~inkovitim stavbam. Okolje pa poleg uporabe stavbe obremenjuje tudi njena proizvodnja in odstranitev po koncu `ivljenjske dobe. Kolik{na je ta in kolik{ne izpuste CO2 povzro~a pa je odvisno od tega, katere materiale uporabimo pri gradnji. Analiza `ivljenjskega kroga proizvoda Analiza `ivljenjskega kroga proizvoda (Life cycle Assasment - LCA) je tehnika, s katero se vrednoti okoljske vplive dolo~enih proizvodov, kar omogo~a okoljske primerjave dveh ali ve~ produktov narejenih iz razli~nih osnovnih materialov, vendar uporabljenih za enak namen. Vedno bolj postaja pomembno, kak{en vpliv imajo na okolje izdelki in materiali, katere uporabimo pri gradnji. Upo{tevati je potrebno od kod prihajajo materiali, kak{na je njihova predelava oziroma proizvodnja v izdelek in njihova uporaba v stavbah ter njihovo odstranjevanje ali ponovna uporaba oziroma recikliranje. Vpliv materialov oziroma izdelkov na okolje obravnavamo v treh fazah: proizvodna faza (ekstrakcija, proizvodnja in transport do objekta), faza uporabe (poraba energije, toplotno izolacijske lastnosti, vzdr`evanje) in faza po izteku `ivljenjske dobe (recikla`a, razgradnja ali odlaganje). Poglejmo si vsako fazo posebej.

Neto emisije ekvivalentov CO2, vklju~no z u~inkom vezave ogljika od zgoraj navzdol trdega PVC, jekla, recikliranega jekla, aluminija, ope~nega bloka, porobetonskega bloka in `aganega lesa (povzeto po Tackle climate change use wood)

vsebovane energije. Vsebovano energijo se navadno prera~una v ekvivalente izpu{~enega in vezenega CO2, ki nastane pri proizvodnji. Zaradi vezanega ogljika v lesni masi ima les celo negativno emisijo CO2. Pri leseni gradnji uporabljamo tudi izolacije iz naravnih materialov kot so celulozna izolacija in plo{~e iz lesnih vlaken, ki imajo ravno tako majhno koli~ino vgrajene energije in ravno tako tudi skladi{~ijo vezan ogljik, v primerjavi s

klasi~nimi izolacijami kot so ekstrudirani polistiren (stiropor), kamena, ali steklena volna. Nekoliko vi{jo vgrajeno energijo in ve~ spro{~enega CO2 pri proizvodnji imajo le folije, ki se uporabljajo kot parne ovire, sekundne kritine in lepilni trakovi, s katerimi zagotavljamo zrakotesnost lesenih objektov, ki pa so glede na maso celotne hi{e skoraj zanemarljivi. V neki {vedski raziskavi so primerjali vsebovano energijo in emisijo CO2 dveh

Proizvodna faza Energijo, ki se uporabi pri proizvodnji materiala ali izdelka imenujemo Âťvsebovana energijaÂŤ. Klasi~ni gradbeni materiali kot so beton, jeklo, aluminij ali plastika imajo v primerjavi z lesom veliko ve~ Emisije CO2 pri leseni (zgoraj) in betonsko jekleni hi{i (spodaj). (povzeto po Tackle climate change use wood)


@IVIMO Z LESOM, drugi del

55

podobnih hi{ - ena je bila izdelana iz lesa, druga pa iz betona in jekla. Razlika 2300 MJ/m2 vsebovane energije v materialu in konstrukciji zadostuje za {est let ogrevanja ene od hi{, medtem ko je razlika CO2 emisij 370 kg/m2, kar je ekvivalent emisijam pri ogrevanju, ki se sprostijo v 27-tih letih ali vo`nji z volvom S80 130 000 km.

Faza uporabe Znano je, da se tri ~etrtine energije v celotnem `ivljenjskem krogu hi{e porabi v fazi uporabe. Zato se vedno bolj strmi k energetsko var~ni gradnji. Pravilniki za pasivno ali nizkoenergijsko hi{o predpisujejo maksimalno dovoljeno porabo energije ne glede na to, iz kak{nih materialov je hi{a grajena. Tukaj ima les spet veliko prednost pred ostalimi materiali. Ena glavnih prednosti je difuzijsko odprta konstrukcija lesene hi{e, kar pomeni, da les in izolacijski material lahko sprejemata odve~no vlago iz prostora, ali kadar je zrak v hi{i suh, oddajata v prostor, s ~imer zagotovimo zdravo bivalno okolje.

Faza po izteku `ivljenjske dobe Po izteku `ivljenjske dobe se lesene hi{e lahko enostavno reciklira ali pa enake elemente uporabi za kak{en drug namen.

Z majhno koli~ino vlo`ene energije lahko masivne dele lesene hi{e zmeljemo v iveri in predelamo v razli~ne plo{~ne kompozite (iverka, OSBâ&#x20AC;Ś). Vendar pa te mo`nosti ni vedno v bli`nji okolici objekta, zato lahko les po koncu uporabe uporabimo kot obnovljiv vir energije. Pri tem se CO2 sprosti v okolje, katerega je drevo v fazi rasti iz ozra~ja vezalo v les in je bil tam skladi{~en ves ~as uporabe tega lesa.

Enako kot z lesom lahko ravnamo tudi z izolacijskimi materiali na osnovi lesa in ~asopisnega papirja, ki smo ga uporabili pri izdelavi lesene hi{e. Po drugi strani pa je recikla`a in predelava odpadkov, ki nastanejo pri klasi~no grajeni ali jekleno betonski hi{i, veliko bolj te`avna, poleg tega se za predelavo porabi veliko ve~ energije. â&#x20AC;˘ dr. Bo{tjan Lesar


S Ä?utom do narave

Izkoristite subvencije EKO sklada za lesena okna pri zamenjavi Izberite energijsko varÄ?na okna iz lesa, les/alu in PVC tVHPEFOOBLVQQPQVTUJJOVHPEOPTUJ tTUSPLPWOPTWFUPWBOKFJOCSF[QMBĆżOBJ[NFSB tLWBMJUFUOBNPOUBäBQP3"-TNFSOJDBI OKNA KLI LOGATEC ÂŽ energijsko varÄ?na okna

TovarniĹĄka 36, 1370 Logatec t tel.: 01 7558 568, fax: 01 7558 586 t okna.kli@kli.si, www.oknakli.si


@IVIMO Z LESOM, drugi del

57

Okna in vrata so del bivalnega ambienta

R

azvoj in tehnolo{ki dose`ki v vsakem obdobju prina{ajo nova spoznanja, pristope in materiale. V nekaj desetletjih smo tudi v gradbeni{tvu videli in pre{li obdobja jekla, aluminija in plastike. Ves ~as pa je v ozadju stal les, ki ~love{tvo spremlja `e tiso~letja. Sodobni na~ini obdelave, lepljenja in kombiniranja z drugimi materiali so njegovo uporabnost in trdnost dvignili na tako visok nivo, da se v vseh pogledih lahko kosa z drugimi materiali. Pri tem pa jih vse presega {e zaradi svoje topline, sonaravnosti, `lahtnosti in dejstva, da je nastal iz son~ne svetlobe. Mojstri podjetja OKNA KLI LOGATEC so v desetletjih delovanja zrasli z lesom in svoje delo obvladajo do podrobnosti. Enako uspe{no izdelujejo tudi izdelke stavbnega pohi{tva iz lesa , les/aluminija ter iz umetnih snovi (PVC).

Okna vseh oblik Okna so {e pred nekaj leti veljala za termi~no luknjo v zidu, saj izvedba okvirjev, tesnjenja in zastekljevanja ni omogo~ala bolj{ih rezultatov. Sodobna okna spadajo med razmeroma komplicirane in natan~ne izdelke, zato jih lahko kvalitetno izdela samo proizvajalec, ki ima dobro opremljen strojni park in potrebno znanje.

Okna KLI so opremljena s trojno zasteklitvijo ter so primerna za vgradnjo v vse stavbe, od obi~ajnih do pasivnih. V programu so {e okna iz umetnih mas, ki odli~no prena{ajo neugodne klimatske pogoje. Med njimi so profili sistema KLI88 plus z izredno dobrimi lastnostmi. Mo`ne so izvedbe z ALU masko in tudi izvedba Pasiv za vgradnjo v pasivne stavbe. Zaradi ve~komorne izvedbe, zaobljenih ploskev in barvnih razli~ic v imitaciji lesa jih na prvi pogled ne moremo lo~iti od lesenih oken.

Vgradnja, servis in dodatki

KLI Elegance 78

smreke, macesna, merantija ali hrasta iz katerih so izdelani je kakovostno in trajno za{~itena s trosistemsko povr{insko za{~ito. Najbolj izpostavljeni deli oken so standardno za{~iteni z alu odkapnimi profili - odkapniki. Okno KLI Elegance 78 je izdelano iz lesenih profilov debeline 78mm. Z ustrezno zasteklitvijo nudi zelo dobre toplotne karakteristike. Še bolj{o izolativnost nudijo izvedenke z zra~nimi kanali ali vgrajenim PU polnilom v okvirju krila in okvirja. Okno KLI Prestige ima na zunanji strani dodano aluminijasto masko, katera varuje lesene dele pred vsemi vremenskimi vplivi. Izvedba KLI Prestige NEO ima med lesom in alu masko vgrajeno.

Prednosti, ki jih daje nakup izdelka doma~e proizvodnje so na dlani. Od naro~ila do zaklju~ka del bo potrebne korake opravilo isto podjetje, s ~imer so zagotovljeni kvaliteta, trajnost in hiter servis, ~e se poka`e potreba. ^e `elimo, da bo stavba dolga leta ostala enako energetsko u~inkovita, je potrebno okna vgraditi po RAL postopku, ki zagotavlja trajno zrakotesnost ter prepre~i tvorbo toplotnih mostov in pojav kondenza ali plesni. Ta na~in vgradnje je priporo~ljiv za energetsko var~ne novogradnje ter obvezen ob vgradnji v nizkoenergijske ali pasivne hi{e. Skoraj obvezna in koristna oprema so {e sen~ila – polkna, rolete, `aluzije in komarniki. S sen~ili reguliramo koli~ino svetlobe in oson~enje prostorov, delujejo pa tudi kot mehanska za{~ita.

Vrata za vstop in za{~ito Od vhodnih vrat vedno pri~akujemo trdnost, trajnost in za{~ito, marsikje pomenijo tudi statusni simbol, premo`nost hi{e, varnost doma ipd. Sodobna vrata notranjost varujejo {e pred hrupom, prepihom, hladom ali vro~ino. Številni uporabniki pri~akujejo, da bodo vrata tudi na pogled skladna z njihovimi `eljami in pri~akovanji. Zato se oblikovalci trudijo, da bi v razponu svojih izdelkov zajeli ~im ve~ izvedb, ki bodo v skladu z `eljami razli~nih ljudi. ^e pa ima kupec {e mo`nost, da strokovnjaki proizvajalca vrata izdelajo na osnovi njegovih predlogov in skic, je krog zaklju~en, saj se na tej to~ki zdru`ita strokovnost proizvajalca in osebne `elje naro~nika.

Nakup se za~ne z izmerami, ki jih strokovnjak proizvajalca opravi pri kupcu. Skrbno na~rtovanje, izbira materialov in izdelava omogo~ajo izdelavo dobesedno vsake `elene oblike okna. Tudi balkonska vrata so lahko obi~ajna enokrilna ali izvedena kot drsna oz. zlo`ljiva panoramska stena. Pri tem bodo izdelki ohranili vse svoje funkcije, tudi zrakotesnost in toplotno izolativnost.

Materiali in izvedbe Les je osnovni material za izdelavo, je ekolo{ko neopore~en ter odli~en toplotni izolator. Najnovej{i profili za okvirje in krila so mehansko trdni in trajni. Struktura lesa

Podrobne podatke o paleti opisanih izdelkov najdemo tudi na www.oknakli.si • Tihec KLI 88plus


58

@IVIMO Z LESOM, drugi del

Od kod prihajajo kotli Valtis

P

odjetje Valtis obstaja od leta 93, ko so za~eli z izdelavo kotlov na polena, prvi peletni kotel pa so izdelali in prodali v letu 2002. V celotnem {tevilu kotlov peletni zajemajo 70%, kotli na polena 25%, ostanek pa so kotli na olje, ki jih nekaj {e vedno izdelajo za tuje kupce. Pri tem 60% kotlov prodajo doma, ostale pa v tujini pod svojo ali tujimi blagovnimi znamkami. Letno izdelajo in prodajo okrog 800 kotlov, zato domnevajo, da so trenutno najve~ji proizvajalec peletnih kotlov pri nas. Razen elektromotorjev, reduktorjev ter izolacijske {amotne obloge vrat, vse ostale dele kotla izdelajo sami. To velja tudi za razrez in upogibanje plo~evine, dele pa nato med seboj spoji varilni robot.

V`ig in delovanje peletnega Delovanje kotla je avtomatizirano, krmilna elektronika pa med pogonom in med zaustavitvami nadzira delovanje ter mo~ kotla prilagaja trenutnim toplotnim potrebam. V`ig pelet je izveden s puhalnikom vro~ega zraka, od starta do delovanja s polno mo~jo pa obi~ajno mine osem minut. Med fazo zaustavljanja krmilna elektronika najprej prekine dovod pelet, ko pa odgorijo {e tiste, ki so ostale v gorilniku, pa izpiha kuri{~e in napravo zaustavi. Ponoven zagon se spet za~ne z dodajanjem pelet, v`iganjem s puhalom in vklopom ventilatorja za podpih. Krmilje samodejno prilagaja mo~ kotla toplotnim potrebam in med petimi mo~nostnimi stopnjami izbere najbolj primerno. Gorilnik je samo~istilen in je izdelan iz plo~evine z najvi{jo ognje-

odpornostjo. Kotel je opremljen z vsemi predpisanimi sistemi varovanja, od katerih sta najpomembnej{a termi~no varovalo in varovalo lopute proti povratnemu plamenu. Kotli z avtomatskim odpepeljevanjem pa pepel samodejno transportirajo v posebno posodo, ki jo je potrebno v kurilni sezoni izprazniti enkrat mese~no.

Peletne kotle Valtis na sejmih obi~ajno prepoznamo po zna~ilni obliki in barvi

Samo ob~asno ~i{~enje Uporabniki kotlov z njimi ne bodo imeli skoraj nobenih skrbi. Ob koncu kurilne sezone lastnik porabi pelete v zalogovniku do konca, pri ~emer se na ekranu krmilne naprave poka`e napis ÂťAlarm peletÂŤ, nato pa se kotel izklju~i. Proizvajalec priporo~a, da v poletnem ~asu opravimo hitri servisni pregled kotla, ki bo zagotovil nemoteno delovanje v naslednji zimi. To je tudi ~as, ko je cena pelet najni`ja, zato si uporabniki lahko pripravijo zalogo v skladu s svojimi zmo`nostmi skladi{~enja. Najbolj{e so pelete iz ~istega lesa, ker bodo med delovanjem oddale tudi najmanj pepela. Pred prvim kurjenjem je potrebno pelete natresti v zalogovnik kotla, ali vklju~iti avtomatsko doziranje, ~e jih kotel izvzema iz lo~enega skladi{~a. Pred prvim startom po poletju je potrebno samo {e odpreti vratca kuri{~a in o~istiti morebitne ostanke pepela iz posode

Varilni robot kvalitetno opravi spajanje sestavnih delov vodnega dela kotla

gorilnika in pod njo, po pritisku na tipko Start pa bo kotel samodejno deloval vso zimo. Pri tem priporo~ajo {e spremljanje delovanja prvih nekaj ur, nato pa bo naprava delovala avtomatsko.

Zagotovljen in hiter servis Zastoj sredi zime je redek dogodek, ~e pa se zgodi, bodo serviserji v najkraj{em mo`nem ~asu pri uporabniku. Lastnik firme Valter Part s tem v zvezi poudarja, da ni problem, ~e se na napravi kaj pokvari, problem je, ~e se ne popravi. Ker je izdelek in vsi njegovi deli plod lastnega znanja in proizvodnje, so vedno na razpolago tudi vsi rezervni deli, zato sta zamenjava ali popravilo vedno takoj zaklju~ena, brez ~akanja in naro~anja od drugod. Znanje s podro~ja zgorevanja lesnih ostankov je pred leti pridobil v sodelovanju s tujimi firmami, v ~asu, ko so {e izdelovali kotle na sekance. Vse tedanje in nove pridobljene izku{nje pa so zdru`ene v njihovih dana{njih serijah kotlov na pelete, Pellson X3 in Pelematic tip 27 in tip 50. V proizvodnem programu imajo {e kotle na polena, med njimi ve~ tipov obi~ajnih toplovodnih kotlov serije WSK in uplinjevalni kotel Viva Extreme. Ogled proizvodnih prostorov je {e pokazal, da smo spoznali resnega in zanesljivega proizvajalca, ki poleg strojni{kih dosega visoke standarde tudi v odnosu do svojih kupcev. â&#x20AC;˘ Simon Tihec

Po vgradnji krmilja in preizkusu vseh gibljivih delov je kotel pripravljen za predajo kupcu


Neverjetne sposobnosti dreves

P

ot od korenin do drevesne kro{nje je v~asih zelo dolga, saj lahko zna{a ve~ kot 100 metrov. Prenos vode in hranil iz globin zemlje do najvi{jega lista je tudi za sodobno tehniko velik zalogaj, drevo pa to nalogo opravlja ves ~as rasti, tiho in samodejno.

Za~nimo pri koreninah Kot las tanke koreninice so obi~ajno bolj suhe kot prst, zaradi ~esar lahko vodo vpijajo. Prenos vode se nato oja~a zaradi tako imenovanega koreninskega pritiska. Tega povzro~ajo celice, ki se nahajajo v zunanji plasti korenin. Med delovanjem porabljajo energijo, ki jo v obliki sladkorja dobijo iz plasti prehranjevalnih celic, ki se nahajajo tik ob njih. Uspeva jim da pod pritiskom potiskajo raztopino vode in hranil proti sredini korenin. ^e drevo ranimo ali po`agamo, iz sve`ega lesa izstopa voden sok, ki pa ni sestavljen iz ~iste vode, ampak vsebuje tudi raztopljene hranljive snovi. Da bi to me{anico lahko pognali v vrtoglave vi{ine drevesa pa potrebujemo ob~utno ve~je sile, saj koreninski pritisk za to ne zado{~a.

Gibanje po deblu navzgor Iz povr{ine listov izpareva voda, dogajanje imenujemo transpiracija, poganjata pa jo veter in sonce. Ko v vi{jih delih drevesa za~ne primanjkovati vode, se ta za~ne pomikati navzgor zaradi sesalnega u~inka, ta pa jo vle~e skozi sistem drobnih cev~ic, ki potekajo po deblu. Zaradi povr{inske napetosti nastajajo zelo velike sile, pri ~emer se teko~ina giblje iz {ir{ih v vedno tanj{e cev~ice. Pri tem nastanejo zelo tanki vodni stebri~ki, ki segajo od korenin do listov. Ko na liste posije sonce in voda za~ne izparevati, drevo ne za~ne vle~i vode iz korenin temve~ iz la`je dostopnega elasti~nega tkiva, iz iglic, listov in skorje. Ĺ ele ko se te zaloge izpraznijo, sledi ~rpanje vode iz tal. Z opazovanjem so dokazali, da praznjenje teh bli`njih zalog poteka v peristalti~nih valovih. Ti se najprej za~nejo v drevesni kro{nji in nato postopoma zavalovijo navzdol do korenin.

Posamezne vrste dreves so se sposobne prilagoditi izjemno ostrim podnebnim razmeram

Neverjetne hitrosti pretoka Premikanje vode skozi leseno deblo se, glede na vrsto drevesa, dogaja razli~no hitro. Hitrost pomikanja teko~ine v deblu bukve zna{a pribli`no en meter na uro, v deblu hrasta pa celo do neverjetnih 40 metrov na uro. Rekorder po hitrosti pa so d`ungelske liane, v katerih izmerjena hitrost pretakanja zna{a neverjetnih 150 metrov na uro. V iglavcih so ta dogajanja po~asnej{a, v njih se voda dviguje z najve~ 2 metra na uro. Iglavci v deblu nimajo dolgih cev~ic, zato se voda navzgor pomika od celice do celice in pri tem prehaja skozi `epke, ki delujejo kot protipovratni ventili. Ko kon~no prispe do kro{nje in tam izpari, odda povpre~na smreka 10 litrov vode na dan, odrasla bukev do 30 litrov, hrast pa do 40 litrov. Prvak med drevesi pa je breza, ki v veliki vro~ini odda preko 100 litrov vode dnevno.

Stalno prilagajanje razmeram Najve~ja rezerva vode se nahaja v beljavi, ki se nahaja na

zunanji strani debla, takoj pod skorjo, saj je osrednji del debla za transport vode ni uporaben. Med mo~nim izparevanjem se v vodovodnem delu debla ne spremeni skoraj ni~, saj pomanjkanje vode drevo sproti nadome{~a iz zalog v mehkih delih in dovajanjem iz korenin. Ob dalj{ih su{ah drevo zaustavi svojo rast in preneha mno`iti celice v rastni plasti, imenovani kambrij. Kadar je pomanjkanje vode izredno veliko, lahko velike napetosti v deblu povzro~ijo razpokanje. Zdrava drevesa se lahko tak{nim razmeram uspe{no upirajo, hitro rasto~e bore pa lahko pomanjkanje vlage tako prizadene, da se posu{ijo in odmrejo. Za potiskanje vode na vi{ino 100 metrov potrebujemo zmogljive ~rpalke in pritisk vi{ji od 10 bar, kar je tudi v visokotla~ni tehniki spo{tovanja vreden tlak. Gozdovi so bili `e od davnine pribe`ali{~e in `ivljenjski prostor ~loveka, zato je za ohranjanje ekolo{kega ravnote`ja pomemben ~isto vsak tihi zeleni velikan. â&#x20AC;˘ Tihec


60

@IVIMO Z LESOM, drugi del

Naravno, estetsko, ekolo{ko Smo dru`insko podjetje, prepoznavno po tradiciji, znanju, ekolo{ki ozave{~enosti in sledenju moderni tehnologiji in trendom. Nudimo pester izbor izdelkov iz lesa (po naro~ilu ali tipsko), s katerimi zadovoljimo vse skupine naro~nikov. HIŠE CIPROŠ se uvr{~ajo med nizkoenergijske, naravne, estetske in ekolo{ke hi{e. Na{ program zajema masivne lesene monta`ne nizkoenergijske (pasivne) hi{e, hi{e iz masivnega lesa ali iz lepljenega lesa, individualne stanovanjske hi{e po zamisli naro~nika, objekte za poslovne namene, bivalne vikende, brunarice, bungalove, apartmajske objekte. Prednosti monta`ne gradnje so predvsem v hitri gradnji, izredno majhnih toplotnih izgubah in nizkih stro{kih ogrevanja. Izredno pozornost posve~amo dovolj veliki debelini toplotno izolacijskih materialov in kvalitetnemu stavbnemu pohi{tvu - na{e hi{e imajo U faktor do 0,15 W/m2K. •

Z nakupom na{e hi{e si zagotovite: • izvedbo po individualni `eljitorej po va{i `elji in zamisli po individualnem projektu, • strokovno in kvalitetno izvedbo, • mo`nost izbite fasad- izolacijska, lesena ali kombinacija obojega, • energetsko var~no hi{o - stro{ki ogrevanja minimalni - mo`nost pridobitve ugodnega kredita preko Ekolo{kega sklada RS,

• trajnost monta`nih objektovje enakovreden oz. preka{a klasi~no gradnjo, • ekolo{ko zdravo hi{o- vgrajeni naravni materiali, • udobje in kvaliteto bivanja, • estetski in prepoznaven videz hi{e, • hitra gradnja in mo`nost vselitve.


@IVIMO Z LESOM, drugi del

Kamini in pe~i France turbo

F

unkcionalnost, inovativnost, izkoristek, ogrevalna mo~ in preprosto vzdr`evanje so lastnosti, zaradi katerih so kamini in pe~i France Turbo druga~ni. Pestra ponudba modelov, velikosti kaminov in pe~i bo zadovoljila tudi najzahtevnej{e kupce. Ponujamo celovito storitev, od svetovanja pred nakupom do dostave in monta`e. Delovanje je pri vseh na{ih modelih enako. Zrak, ki napaja izgorevanje, se naravno pridobi iz vro~ine in tlaka nad ognji{~em. Zrak je vedno ogrevan pred izgorevanjem. Ker je zrak ogrevan, ne podhlaja `erjavice in drva izgorijo skoraj v prah.

Tako delovanje prina{a naslednje prednosti: • Ogrevalna mo~ je odli~na. • Prostor je mogo~e v samo eni uri ogreti od 0 do20°C. • Toplota se ne izgublja po ceveh in dimniku. • Dolgotrajen ogenj pomeni dolgotrajno ogrevanje. • Uporaba pe~i ali kamina je ob natan~ni regulaciji izredno lahka.

• Topel zrak, ki potuje navzdol, raz{iri toploto horizontalno. • Poraba goriva je zelo majhna. • Uporabljati je mogo~e ve~je kose lesa. • Monta`a je zelo preprosta. • Pepel po~istite le vsakih 6-8 tednov. Ker nam v naglici sodobnega `ivljenja ostaja vse manj

~asa, je pri kaminih in pe~eh France turbo poskrbljeno tudi za popolnoma preprosto vzdr`evanje. Paziti je treba le, da imate v kuri{~u vedno vsaj 5 cm pepela, saj pepel {~iti `erjavico. Steklo vedno o~istite z mehko vla`no krpo - za bolj{i rezultat lahko na krpo dodate droben pepel. • Borut Rep

61


62

@IVIMO Z LESOM, drugi del

Lon~ene pe~i in sodobni bivalni objekti Mala lon~ena pe~ - ko objekt ne potrebuje velike mo~i za ogrevanje

V

edno ve~ novogradenj in obnov stanovanjskih objektov je izveden v smislu nizkoenergijskega ali celo pasivnega objekta. Nizkoenergijski predvsem pa pasivni objekti so bivalne zgradbe katerih osnovni namen je ~im manj{a poraba energije. Po definiciji naj bi bila hi{a nizkoenergijska takrat ko ima potrebe po energiji za ogrevanje manj{e od 50 kWh/(m²a) , pasivna pa takrat, ko so potrebe manj{e od 15 kWh/(m²a) . V praksi je lahko celo manj kot 10 kWh/(m²a). Da objekt dose`e te standarde je pomembnih ve~ dejavnikov. Pri na~rtovanju in izvedbi je potrebno upo{tevati pravilno lego in orientacijo kot tudi uporabo pravih konstrukcij in materialov. Cilj takega na~ina gradnje naj bi bila ~im manj{a poraba energije za ogrevanje in hlajenje objektov. S tem pa posredno moramo na ~imbolj u~inkoviti na~in zadostiti slede~im pogojem: - izrabo son~ne energije na direkten na~in skozi steklene povr{ine in na indirekten na~in preko son~nih kolektorjev za pripravo sanitarne vode, - v ovoju zgradbe uporabiti ekolo{ko sprejemljive materiale za izolacijo objekta, - upo{tevati nacionalna na~ela trajnostnega razvoja in s tem zmanj{ati negativni vpliv na okolje, - s kvalitetno izvedenim kontroliranim prezra~evanjem in rekuperacijo omogo~iti zdravo in ugodno bivanje v objektu.

Osnovni energijski vir za tovrstne objekte je sonce. Vendar pa moramo resnici na ljubo priznati, da v na{ih krajih v zimskem obdobju son~nih dni ni na pretek. Zato v takih dnevih, ko so zunanje temperature okrog 0°C ali {e ni`je, tudi tovrstni objekti potrebujejo dodaten vir energije. Najpogosteje je dodatni vir toplotna ~rpalka, ki skrbi za ogrevanje objekta in zagotavljanje potrebne koli~ine sanitarne vode v hladnih dneh brez son~nega sevanja. Kakor so toplotne ~rpalke zelo sodobne in tehni~no izpopolnjene naprave pa imajo tudi slabosti. Z ni`anjem temperature zunanjega zraka pada tudi njihova u~inkovitost in se direktna poraba el. energije pove~uje. Pojavi pa se {e ena dilema, kaj se zgodi ob izpadu elektri~ne energije, ki v~asih lahko traja tudi en dan ali ve~. V tej situaciji je tovrsten objekt povsem nebogljen. Vse zgoraj omenjene naprave - son~ni kolektorji, toplotna ~rpalka in prezra~evanje so takrat neuporabne. Pojavi se zelo resno vpra{anje kaj storiti v taki situaciji? Ena od mo`nosti je uporaba lokalnega ogrevala na trda goriva. Toda kak{nega? Objekt ima majhne, zelo pi~le toplotne potrebe, vse lokalne pe~i na trda goriva pa so izdelana za

mo~i najmanj 6 kW in ve~. Taka naprava bi objekt spremenila v savno, saj bi bile temperature v prostoru ob~utno previsoke. Vendar obstaja odgovor in to je lon~ena pe~ oziroma MALA LON^ENA PE^. Pod pojmom lon~ena pe~ se ve~ina ljudi predstavlja na obrtni{ki na~in sezidano grelno napravo, ki se kuri z drvmi in ogreva enega ali najve~ dva bivalna prostora. Pred o~mi se nam prika`e kme~ka izba , planinska ko~a ali bivalna soba z kerami~no pe~jo, ki prijetno ogreva prostor. Toda v resnici je lon~ena pe~ element, ki ponuja veliko ve~ saj so mo`nosti izvedbe in uporabe lon~enih pe~i v oblikovnem in toplotno tehni~nem smislu izredno {iroke. Z uvajanjem novih bivalnih standardov in s tem gradnjo objektov z manj{o porabo energije se je pokazala potreba po individualnih ogrevalnih napravah na trda goriva manj{ih dimenzij in mo~i. Proizvajalci lon~enih pe~i smo prepoznali tr`no ni{o in prilagodili svoje proizvode temu delu tr`i{~a. Razvili smo tako imenovane »MALE LON^ENE PE^I«, ki imajo enake lastnosti kot konvencionalne izvedbe, z razliko, da so glede dimenzij in toplotne mo~i manj{e.

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 -

Zunanji dovod zraka Kurilna vrata s steklom Avtomatska regulacija dovoda zgorevalnega zraka Ro~na regulacija dovoda zgorevalnega zraka Šamotna zgorevalna komora-Kuri{~e Vpihavanje sekundarnega dela zgorevalnega zraka Cona dodatnega zgorevanja Prehod dimnih plinov v dimne kanale Šamotni dimni kanali – dol`ine 3m Lon~ena obloga Priklop zgoraj Priklop zadaj

Kje so prednosti in zakaj se kupci odlo~ajo za take pe~i? Pove~uje se trend manj{ih bivalnih enot in nizkoenergijskih objektov v katerih je poraba energije minimalna in so konvencionalne ogrevalne naprave na trda goriva enostavno premo~ne. Toplotne mo~i od 1,2 – 3,0 KW pri uporabi 3 do 5 kg drv za eno kurjene, so za tovrstne objekte idealne.


Delovanje torej zgorevanje v kuri{~u je popolnoma neodvisno od zraka v prostoru. Zunanji zrak je v kuri{~e doveden direktno od zunaj in ne vpliva na stanje prezra~evanja v objektu. Krmiljenje zgorevalnega zraka je lahko ro~no ali pa avtomatsko. V tem primeru mikroprocesor krmili preko krmilne lopute dovod zraka v kuri{~e. Na~in oddaje toplote z ne`nim sevanjem kerami~nih povr{in nudi ~loveku v smislu zdravja, ugodja in udobja najprimernej{o re{itev. Ker je dele` konvekcijske oddaje toplote zaradi nizkih povr{inskih temperatur manj{i, je tudi gibanje toplega zraka po prostoru manj intenzivno in s tem manj{e dvigovanje pra{nih delcev. To dejstvo pa je {e posebno pomembno pri ljudeh z raznimi alergijami. Sposobnost akumulacije toplote v {amotnih materialih

omogo~a dolg ogrevalni ciklus do 12 ur. To pomeni nalaganje drv dvakrat na dan in s tem zelo enostavno upravljanje. Zaradi moderne tehni~no dovr{ene konstrukcije kuri{~a in dimnih kanalov in s tem popolne zgorevalne tehnike je izkoristek pe~i zelo visok preko 85%, kar pomeni majhno porabo drv in s tem cenej{e ogrevanje in manj{e deponije. Zaradi popolnega zgorevanja so temperature v kuri{~u visoke, kar pomeni ve~jo u~inkovitost naprave in ugodnej{e emisije. @ivljenska doba take pe~i je zelo dolga (najmanj eno generacijo), kar pomeni, da je investicija zelo racionalna. Dolgoro~na investicija v zanesljiv, okolju prijazen in poceni na~in ogrevanja. Vzdr`evanje in upravljanje je preprosto. Kot energent se uporablja lesno biomasa, ki

je ekolo{ko najugodnej{a pa {e najcenej{a. Kurilna vrata z steklom omogo~ajo vizualni stik z plamenom, ki ~loveka privla~i in mu ponuja dodatno ugodje. Monta`a je hitra in ~ista. Zelo pomemben je tudi design. Poleg dimenzijskih in oblikovnih posebnosti je pri vseh pe~eh mo`na tudi izbira glazurnih barv oziroma barvnih kombinacij. Ob izbiri razli~nih glazurnih kombinacij lahko vsak kupec izbere sebi primerno barvno zamisel. Tako dobi vsaka pe~ popolnoma individualni karakter prilagojen `eljam in potrebam kupca in je popolni unikat.

Pa {e nekaj je Vsaka pe~ je okras in dekorativni element v prostoru. Poleg tega je kurjenje in upravljanje z lon~eno pe~jo prav posebno in prijetno opravilo. Posebnost je v

prijetnem sevanju toplote skozi stene pe~i in mnogih funkcionalnih mo`nostih. Ogenj s kurjenjenjem lesa prijetno ob~utimo skozi odprta vrata kuri{~a, ogenj ostaja vir ogrevanja od pradavnine pa do danes. Kurjenje nam daje ob~utek spro{~enosti. Predstavlja poseben obred, ki je enak pri vsaki od lon~enih pe~i. V vsakem kuri{~u je ob kurjenju spro{~ena velika koli~ina energije. Ta se nalaga v {amotni masi lon~ene pe~i in kasneje ve~ ur kot ne`na, mehka toplota seva v prostor. Ogrevalo deluje neodvisno od elektri~nega toka v hi{i ali olja v cisterni. Lon~ene pe~i pokrivajo potrebo po toploti na na~in kot so jo neko~ koristili predniki. Tako je tudi danes, ter bo {e dolgo po tem, ko bodo olje in plin `e davno pozabljeni viri. â&#x20AC;˘ HROVAT JURIJ in`.stroj., pe~arski mojster


64

@IVIMO Z LESOM, drugi del

Gorilnik za prehod na eko ogrevanje V tehniki se razvoj obi~ajno za~ne v majhnem merilu, na osnovi katerega nato izdelujejo vedno ve~je izdelke, na primer letala ali ladje. V primeru gorilnikov na pelete pa je bilo ravno obratno. Proizvajalci so najprej izdelali ogromna avtomatizirana kuri{~a na mlete lesne ostanke, sekance ali lubje, iz njih pa so nato razvili miniaturna kuri{~a hi{nih ali sobnih pe~i na pelete in kon~no tudi peletne gorilnike. Princip delovanja obeh je popolnoma enak, le dimenzije se pomembno razlikujejo.

Zamenjava brez ve~jih predelav Posebnost gorilnika Fenix, ki so ga razvili v podjetju Inovateh, je zra~no hlajen pla{~ gorilne komore, v kateri se izvaja tudi v`ig kuriva. Zaradi tega je o`ji izpu{ni del gorilnika, skozi katerega izhajajo gore~i dimni plini, lahko enakega ali le nekoliko ve~jega premera kot pri obi~ajnih gorilnikih na olje. Zato lahko odstranitev oljnega in monta`o peletnega gorilnika izvedemo z manj{imi predelavami, ki bistveno ne posegajo v sestavo in delo-

Peletni gorilnik Fenix potrebuje za v`ig goriva manj kot minuto

vanje obstoje~ega sistema. Zrak, ki hladi obod gorilne komore, se med prehodom predgreje in nato vro~ vstopa v kuri{~e, s ~imer pomembno pove~a izkoristek naprave. Gorilnik je kompaktne izvedbe, vsi elementi so stisnjeni na najmanj{i mo`ni prostor, zato ga lahko montiramo tudi v zelo majhne kurilne prostore. Sedaj lahko veliko ve~ino kotlov na olje ali trda kuriva z relativno enostavnim in hitrim posegom spremenimo v popolnoma avtomatizirane, u~inkovite ter okolju prijazne kurilne naprave.

Izjemno hiter v`ig Da bi dosegli ~im hitrej{i v`ig pelet v gorilniku ob ~im manj{i porabi elektrike, je proizvajalec v sodelovanju s firmo Hidria AET razvil popolnoma nov in inovati-

Pelete prispejo iz zalogovnika v gorilnik po dvi`nem pol`u in elasti~ni cevi

ven v`igni sistem. V`igni element s priklju~no mo~jo 80 W z neposrednim kontaktom izvede v`ig pelet v manj kot minuti. S tem zmanj{amo porabo elektrike v prehodnih obdobjih, ko se gorilnik ve~krat zaustavi in skraj{amo startne premore. Priklju~na mo~ in poraba elektri~ne energije sta tako nizki, da gorilnik lahko napajamo z manj{im generatorjem ali akumulatorjem z razsmernikom tudi tam, kjer ni priklopa na elektri~no omre`je.

Delovanje brez zastojev V koncept gorilnika Fenix je vgrajeno znanje strokovnjakov podjetja Inovateh, izdelek pa je kombinacija dobrih re{itev, ki

omogo~ajo delovanje brez posebnega nadzora in vzdr`evanja. Zaradi sistema zra~nega hlajenja so tudi stro{ki monta`e na kotel nizki. Priklop vodno hlajenih gorilnikov je v primerjavi z zra~no hlajenimi dra`ji, saj je potrebno izvesti prilagajanje in {e priklop na vodni sistem ob kotlu. Pri vodno hlajenih gorilnikih se zaradi sprememb temperature vode v obtoku spreminjajo tudi pogoji zgorevanja, zaradi ~esar je zra~no hlajeni model spet v prednosti.

Krmilna avtomatika in vzdr`evanje Krmilna avtomatika opravlja stalen nadzor delovanja in izvede postopek zaustavljanja ter ponovnega zagona. Gorilnik lahko deluje z mo~jo od 8 do 25 kW, ima izkoristek do 97% in je te`ak 22 kg. V priboru se nahaja {e pol` za doziranje pelet z elasti~no dobavno cevjo, uporabnik pa potrebuje le {e primerno posodo, ki bo slu`ila kot zalogovnik za pelete. Dodatno je mo`no vgraditi {e merilnik porabe pelet in sproti nadzorovati porabo kuriva, kar pri kotlih na olje ni bilo mo`no. V kurilni sezoni je potrebno le vsakih nekaj tednov o~istiti gorilno komoro v gorilniku, saj ve~ina pepela med delovanjem pade na dno kurilnega prostora v kotlu. Po vgradnji peletnega gorilnika se bo stro{ek za ogrevanje zmanj{al pribli`no za polovico, vzrok pa je razlika v ceni med kurilnim oljem in peleti. Dodatne informacije na www.inovateh.si. â&#x20AC;˘ Tihec


Ogenj v sobi, toplota v hi{i ^asi velikih odprtih kaminov z ogromnim kuri{~em in zelo slabim izkoristkom so na sre~o minili. U`ivanje pred zastarelim kaminom, ki greje v glavnem s sevanjem, je bilo mo`no samo v ogromnem naslonja~u z visokim oblazinjenim naslonom, ki je ljudi {~itil pred hladom, ki je pritiskal s hrbta.

Re{itev â&#x20AC;&#x201C; sodobni kaminski vlo`ek Visok izkoristek, pogled na pomirjujo~o igro plamenov, ogreto stanovanje ali ve~eta`no hi{o ter vedno topla sanitarna voda so ugodnosti, ki jih pridobimo z vgradnjo sodobnega kaminskega vlo`ka. Velika vrata iz ognjevzdr`nega stekla kuri{~e tesno zaprejo in zato omogo~ajo natan~no regulacijo podpiha ter nadzor zgorevanja. Tok zraka za zgorevanje je voden tako, da ohranja steklo vedno ~isto, brez ostankov saj. Na vodni strani ima kamin vgrajeno vso delovno in varovalno tehniko, ki je predpisana za kurilne naprave na polena, od izmenjevalca in termi~nega varovalnega vlo`ka, do sistema za termi~no krmiljenje in obto~ne ~rpalke. Zato lahko kaminski vlo`ek priklju~imo na obstoje~i sistem ogrevanja ali pa pustimo da bo deloval kot samostojna centralna ogrevalna enota.

Kaminski vlo`ek INSERTO 45 idro omogo~a takoj{en priklop na sistem za centralno ogrevanje

Kaminska pe~ na pelete ALICE IDRO ima avtomatski v`ig in programator ~asa delovanja

Postavitvi pe~i in priklopu na dimno tuljavo sledi izdelava kovinske podkonstrukcije in obloga z ognjeodpornimi plo{~ami, obloga iz opeke ali kamna. Domi{ljija in ideje uporabnika imajo pri tem prosto pot. Kaminski vlo`ek INSERTO 45 idro ima ogrevno mo~ 10,1 kW, izkoristek 84%, na vodni strani pa mo~ 6,9 kW, premer dimne cevi 15 cm in garancijo dve leti.

To zmore tudi peletna avtomatska kaminska pe~ Podoben u~inek in na~in delovanja dose`emo tudi s postavitvijo avtomatske kaminske pe~i na pelete. Tip pe~i ALICE â&#x20AC;&#x201C; IDRO ima vgrajen ogrevalni vodni register za priklop na sistem centralnega ogrevanja, zalogovnik pelet pa omogo~a 25 ur neprekinjene-

ga delovanja. Na~in dvostopenjskega zgorevanja omogo~a 95% izkoristek, mo~ 13,3 kW pa zado{~a za ogrevanje ve~jih stanovanjskih povr{in in sanitarne vode. Patentiran avtomatski v`ig omogo~a samodejni start, termostat in programator s {estimi nastavitvami pa vklop ali izklop ob izbranem ~asu. Delovanje je avtomatsko, na vodni strani pa se nahajajo obto~na ~rpalka, varnostni ventil, ekspanzijska posoda ter priklju~ek za zunanji termostat. Potrebno je {e priklju~iti elektriko in odvod dimnih plinov premera 10 cm. Garancijska doba je 2 + 5 let, bo~ne stranice so jeklene in v barvi slonove kosti ali bordo rde~e. Sodobni kamini na drva in peletne pe~i so preizku{ene in zanesljive naprave, ki uporabnikom zagotavljajo visoko varnost, zanesljivost in udobje. V primerjavi s pe~mi na fosilna goriva pa bomo za ogrevanje porabili za polovico manj denarja ob enakem u~inku. â&#x20AC;˘ Pregled in podrobni podatki - www.imag.si Tihec


66

SUBVENCIJE

Subvencije Eko sklada

E

ko sklad od oktobra dalje izvaja nove programe dodeljevanja nepovratnih sredstev, ta so razpisana tudi za podjetja in ob~ine. V oktobru so bili v Uradnem listu RS objavljeni {tirje novi javni pozivi Eko sklada za nepovratne finan~ne spodbude. Vlada je sprejela Rebalans poslovne-

ga in finan~nega na~rta Eko sklada, na podlagi katerega je Eko sklad pri~el z izvajanjem novih programov za izbolj{anje energijske u~inkovitosti skladno z ener-

getskim zakonom, ki z dolo~itvijo dodatka in prispevka za pove~anje energijske u~inkovitosti zagotavlja tudi vir sredstev za financiranje teh programov. Objavljeni bodo {tirje novi javni pozivi Eko sklada, ki se bodo zaklju~ili do konca tega leta in od katerih so trije namenjeni spodbujanju ve~je energijske u~inkovitosti v prometu. Javni poziv 8SUB-OB11 namenja 200.000 eurov ob~anom za nakup novih baterijskih elektri~nih vozil, prvi~ registriranih v Sloveniji, medtem ko bo javni poziv z oznako 9SUB-EVPO11 za iste nalo`be omogo~il dodelitev nepovratne finan~ne pomo~i pravnim osebam in podjetnikom posameznikom, razpisana vsota pa bo 300.000 eurov. Subvencije so predvidene za naslednje kategorije vozil: - nova baterijska elektri~na vozila, kategorija M1, z ni~ emisij CO2 na izpustu in minimalnim dosegom na baterije 100 km, - nova baterijska elektri~na vozila, kategorija N1, z ni~ CO2 emisijami na izpustu, - nova baterijska elektri~na vozila, kategorija L7e in L6e, z ni~ emisij CO2 na izpustu in minimalnim dosegom 40 km na baterije, - nova plug-in hibridna baterijska vozila, kategorija M1, (baterije in motor z notranjim zgorevanjem), z minimalnim dosegom na baterije 50 km. Javna poziva omogo~ata pridobitev nepovratne finan~ne spodbude tudi za predelavo obstoje~ih vozil na na~in, da se serijsko vgrajeni motor na notranje izgorevanje nadomesti z elektro pogonskim agregatom, v kolikor bo po predelavi preverjena skladnost vozila s predpisi (homologacija), opravljen pregled tehni~ne brezhibnosti in registracija vozila. Vi{ina nepovratne finan~ne spodbude za posamezno vozilo bo po obeh javnih pozivih enaka, in sicer


SUBVENCIJE

Tretji javni poziv, namenjen ve~ji energijski u~inkovitosti v prometu, je namenjen podjetjem ali podjetnikom izvajalcem gospodarskih javnih slu`b ali koncesionarjem, ki izvajajo javno slu`bo dejavnosti javnega linijskega prevoza potnikov v notranjem cestnem prometu ali javnem mestnem potni{kem prometu, ki bodo kupili nove serijsko proizvedene avtobuse za prevoz potnikov z ve~ kot 9 sede`i, ki kot pogonsko gorivo uporabljajo stisnjen zemeljski plin ali bioplin in ki bodo prvi~ registrirani v Sloveniji. Javni poziv 11SUB-AVPO11 bo ponudil skupaj 300.000 eurov nepovratnih sredstev za ta namen, pri ~emer bo vi{ina subvencije za nakup ustreznega vozila kategorije M3 zna{ala 10.000 eurov in 2.500 eurov za nakup ustreznega vozila kategorije M2. Poseben javni poziv Eko sklada bo namenjen spodbuditvi ukre-

pov gradnje ali obnove stavb v lasti ob~in, namenjenih izvajanju vzgojno izobra`evalnih dejavnosti pred{olske vzgoje, osnovno{olskega izobra`evanja ter dejavnosti knji`nic ali glasbenih {ol. Poziv z oznako 10SUB-VIS11 bo ponudil 4,5 milijona eurov nepovratnih sredstev ob~inam, ki so `e sprejele Lokalni energetski koncept in na~rtujejo novogradnjo ali energijsko obnovo navedenih stavb v pasivni ali nizkoenergijski tehnologiji. Eko sklad bo zaradi velikega povpra{evanja in ve~jega obsega na podlagi energetskega zakona zbranih sredstev zagotovil tudi dodatna sredstva ob~anom za `e objavljena javna poziva za nepovratna sredstva 6SUB-OB11 in 7SUB-OB11, namenjena za ukrepe u~inkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije na stanovanjskih stavbah. Skupaj bo zagotovljenih dodatnih 6 milijonov eurov, tako da bodo sredstva predvidoma zado{~ala za vse vloge ob~anov, prejete do konca leto{njega leta. Vsi javni pozivi za dodeljevanje nepovratnih sredstev bodo odprti do konca leta 2011, podobne programe pa na~rtujemo tudi za drugo leto.

Eko sklad prevzema dejavnost sofinanciranja svetovalne mre`e ENSVET Na podlagi dopolnitev uredbe o zagotavljanju prihrankov energije pri kon~nih odjemalcih in rebalansa poslovnega in finan~nega na~rta za leto 2011 bo Eko sklad prevzel tudi sofinanciranje svetovalnih pisarn, zdru`enih v svetovalno mre`o ENSVET, ki se je doslej izvajalo pod okriljem Ministrstva za gospodarstvo. â&#x20AC;˘ Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad

VDAHNITE ŽIVLJENJE V SVOJ DOM

Dod a t n ugod n e ost i

OdliÄ?na ponudba stanovanjskih kreditov

za 2 *

Spustite domiĹĄljijo v svoj dom in se prepustite uĹžitkom ob snovanju svojih naÄ?rtov pri nakupu, gradnji ali obnovi svojega doma. UresniÄ?ite jih z izjemno ponudbo stanovanjskih kreditov, ki velja do 31. 12. 2011 oziroma do porabe kvote. * Preverite dodatne ugodnosti za dva nova uporabnika AraÄ?una in moĹžnosti soplaÄ?niĹĄtva. www.abanka.si l info@abanka.si l Abafon 080 1 360

$EDQND9LSDGG6ORYHQVND/MXEOMDQD6ORYHQLMD

bo najvi{ja zna{ala 5.000 eurov za nova baterijska elektri~na vozila kategorije M1 z ni~ CO2 emisijami na izpustu in minimalnim dosegom 100 km na baterije, za ostale kategorije bo ni`ja. Za predelavo obstoje~ega vozila kategorije M1 bo spodbuda 4.000 eurov, v isti vi{ini pa tudi za nova priklju~na (plug-in) hibridna vozila z minimalnim dosegom 50 km na baterije.

67


68

Prost vstop za Pirnar vrata

Z

aradi energetskih in okoljskih razlogov se pospe{eno spreminja na~in `ivljenja zlasti v razvitem svetu. Novim zahtevam prilagajamo tudi svoja bivali{~a, vgrajujemo kvalitetna okna, toplotno izoliramo stavbe.

Vhodna vrata pa smo nekako spregledali, ~eprav lahko ravno skozi njih zgubimo veliko toplote in prena{amo prepihe. Zato bi morala sodobna vrata zagotoviti toplotno za{~ito, biti odli~no tesnjena in uspe{no za{~ititi stanovalce pred besom nepovabljenih gostov.

Ekslzivna linija HiLine z izjemno toplotno izolativnostjo in sodobnim izgledom

mo`no dose~i. Izbira barv, ro~ajev, stekel in vgrajene razsvetljave in opreme je neomejena. Vrata so lahko opremljena s ~italcem prstnega odtisa in omogo~ajo vstop samo dolo~eni skupini ljudi. Imajo 125 mm ali 140 mm debelo izolativno polnilo, zaradi ~esar Pirnarjeva vrata spadajo med vrata z najbolj{o izolacijo v svetu. Poleg tega so vse steklene povr{ine troslojne ali {tirislojne, podobno kot okna

v pasivnih stavbah. Opremljena so lahko {e s {tiritesnilnim sistemom profilov, kar je novost v tej izvedbi. Poleg povr{in iz aluminija in nerjave~ega jekla imajo nekateri tipi vrat vgrajene tudi dele, ki s strukturo in barvo spominjajo na les. Z vrati linije HiLine bo vsaka stavba ali dom dobila poseben poudarek in mimoido~im sporo~ala zgodbo tistega, ki se je zanje odlo~il. â&#x20AC;˘

Linija Premium Doseganje trdnosti in zanesljivosti lahko `e v startu zagotovimo samo z vgradnjo kakovostnih materialov. Temu sledi zadostno {tevilo razli~nih izvedb in oblik, da lahko vsak najde ustrezno obliko in barvo za svoj namen. Toplotna izolativnost izdelka pa je trenutno najva`nej{a lastnost, saj bomo zaradi tega dolga leta po vgradnji novih vrat imeli zagotovljen prihranek energije za ogrevanje ali hlajenje. Pirnar v liniji Premium izdeluje ve~ izvedb, 45 mm, 90 mm, 105 mm debelo toplotno izolacijo. Vrata imajo trojno ali {tirikratno tesnenje, trito~kovno varnostno zapiranje in visokoizolativna troslojna ali {tirislojna izolativna stekla.

Ekskluzivna linija HiLine Proizvajalec je v to serijo vlo`il vse svoje znanje in izku{nje, uporabil sodobne tehnolo{ke pristope, zato lahko poleg modelov, ki so na razpolago izdela tudi unikatna vrata. Pri tem so uporabili nove pristope v oblikovanju aluminija, posebnost pa je ve~nivojski na~in izdelave. Ta na vratnem krilu ustvari tridimenzionalne linije, da to dose`ejo pa je potrebno vlo`iti veliko ro~nega dela in mojstrskih znanj. Vrata so opremljena z LED svetili, stekleni deli so opremljeni z razli~nimi rastri ali motivi, barvne ploskve pa izdelku dodajo posebno zgodbo. V prospektu predstavljene ideje in mo`nosti so samo del tega, kar je Kljub kovinski povr{ini so vrata presenetljivo topla, se mehko zapirajo in odli~no tesnijo

Tihec


ENERGETSKO U^INKOVITA GRADNJA

69

Zagotavljanje zrakotesnosti stavb z izdelki Ytong

S

kupaj z u~inkovito toplotno za{~ito stavb je za energijsko u~inkovitost pomembno tudi primerno prezra~evanje. O toplotni za{~iti ovoja stavbe z izdelki Ytong je `e veliko znanega Da izdelki Ytong zagotavljajo tudi izredno zrakotesnost, pa so potrdile zadnje meritve zrakotesnosti v »pasivnih hi{ah«. Slika 1: »Pasivna hi{a« Posinek

Energijske izgube v stavbi so sestavljene iz transmisijskih in ventilacijskih izgub. Z dobro toplotno izoliranim ovojem stavbe zmanj{amo prehod toplote skozi ovoj stavbe. Kljub dobro toplotno izoliranemu ovoju pa je v stavbi potrebno prepre~iti tudi nekontrolirano prezra~evanje. Do nekontroliranega prezra~evanja lahko pride na ve~ na~inov. Najpogosteje prihaja do nekontroliranega prezra~evanja na stikih razli~nih elementov ovoja stavbe. Naj bodo to okna (krilo/okvir/{paleta), stik masivne konstrukcije z leseno konstrukcijo, do nekontroliranega prezra~evanja pa prihaja tudi na mestih, kjer so razli~ni preboji konstrukcij. Nekontrolirano prezra~evanje do neke mere pomaga vzdr`evati primerne bivalne pogoje, saj se zrak v prostoru ves ~as izmenjuje in je zato primerno sve` in vsebuje nizko stopnjo relativne vla`nosti. Zaradi te v

prostoru ne prihaja do te`av s kondenzacijo vodne pare na obodnih povr{inah, ki je pogoj za nastanek plesni. Kadar pa je nekontroliranega prezra~evanja preve~, pa je posledica podhladitev stavbe pri isto~asni previsoki rabi energije. Temu se je mogo~e izogniti, ~e se vse elemente ovoja stavbe, stike in detajle izdela kakovostno in iz primernih zrakotesnih gradbenih materialov.

Elementi ovoja stavbe so: notranji mav~ni omet: ZUNANJE STENE: (U = 0,10 W/m2K)

TLA NA TERENU: (U = 0,16 W/m2K)

Izdelki Ytong v ovoju stavbe Izdelke iz porobetona Ytong je mogo~e uporabiti v vseh neprozornih elementih ovoja stavbe, ~eprav se jih najpogosteje uporablja za zunanje stene. Za zunanje stene je mogo~e uporabiti zidne bloke Ytong ali termobloke Ytong, brez dodatne toplotne izolacije ali v kombinaciji z dodatnim slojem toplotno izolacijskega materiala, med katere sodi tudi Ytong Multipor. S stropnimi

Ytong zidni blok (λR=0,096 W/mK):

30 cm

EPS z grafitom (λd=0,032 W/mK):

20 cm

zaklju~ni sloj Rigips Rimat 150

0,5 cm

notranja obloga (MK plo{~a): STREHA: (U = 0,10 W/m2K)

1,25 cm

parna zapora,

0,1 cm

URSA SF 35 (λd=0,035 W/mK):

36 cm

paroprepustna folija

0,1 cm

ope~ni tlakovec:

3 cm

talna AB plo{~a:

30 cm

XPS (λd=0,035 W/mK):

10 cm

samolepilna hidroizolacija:

0,3 cm

XPS (λd=0,035 W/mK):

10 cm

utrjeno nasutje: Stavbno pohi{tvo:

1 cm

60 cm

lesena okna Stabil Comfort 90 (Uref = 0,8

plo{~ami Ytong je mogo~e izdelati medeta`ne konstrukcije, strope proti podstre{ju in po{evne strehe. Nosilne preklade Ytong prepre~ujejo nastanek toplotnih mostov na mestih, kjer se obi~ajno izdeluje AB preklade. Poleg `e na{tetih izdelkov ponuja proizvodna paleta tudi razne elemente za la`jo, hitrej{o in kakovostnej{o gradnjo.

W/m2K)

Ytong in zrakotesnost Porobeton Ytong oziroma celi~ni beton ima zaprto celi~no strukturo, kjer je ujet mirujo~i zrak. Celi~na struktura porobetona Ytong je po vsem volumnu enaka, zato je porobeton homogen material. Še ve~. Porobeton je tudi izotropen material, saj ima zaradi svoje celi~ne strukture v vseh smereh enake lastnosti.


70

ENERGETSKO U^INKOVITA GRADNJA izmenjava zraka manj{a ali enaka 0,6 /h. V zadnjem obdobju je bilo v Sloveniji izgrajenih z izdelki iz porobetona Ytong kar nekaj »pasivnih hi{«. Ena zadnjih, kjer je bil izveden tudi »Blower Door« test je stanovanjska hi{a Posinek (slika 1).

Vloga porobetona Ytong pri zrakotesnosti stavb

Slika 2: Lepilna malta YTONG

Zrakotesnost izdelkom Ytong pa zagotavlja osnovna surovina – kremen~ev pesek. To velja za posamezne izdelke Ytong. Sestavljanje posameznih zidakov Ytong v enoten element ovoja stavbe – zunanjo steno - pa zahteva uporabo predpisanega lepila in izku{enega in kakovostnega mojstra, saj tudi tukaj velja, da element ovoja stavbe dosega kakovost najslab{ega ~lena v sistemu! Za celi~ne izdelke ni predvideno merjenje upornosti zra~nemu toku (kot je to zahtevano za vlaknaste materiale), zato je mogo~e pri izdelkih Ytong zrakotesnost dokazovati le z »Blower Door« testi.

Zrakotesnost »pasivne hi{e« Ytong Vse stavbe, ki naj bi ustrezale zahtevam za »pasivno hi{o« morajo imeti vgrajeno centralno prezra~evanje z rekuperacijo. Pogoj za vgradnjo centralnega prezra~evanja z rekuperacijo pa je zrakotesnost stavbe. Zrakotesnost stavb se dolo~a na podlagi »Blower Door« testov, kjer mora biti pri predpisanem nadtlaku (50 Pa; n50)

Ve~ kot 50% zunanje plo{~ine ovoja stavbe predstavljajo zunanje stene. Osnovna nosilna konstrukcija so zidni bloki Ytong debeline 30 cm. @e sam porobeton Ytong, zaradi celi~ne strukture, homogenosti in izotropnosti, nudi visok nivo zrakotesnosti. Skupaj z notranjo zrakotesno oblogo – ometom – pa zagotavlja porobeton Ytong odli~no zrakotesnost ovoja stavbe. Te`ave z zrakotesnostjo pa lahko povzro~a slaba izvedba lepljenja posameznih zidnih blokov. Za lepljenje zidnih blokov Ytong se mora obvezno uporabljati lepilna malta Ytong (slika 2). Lepilna malta Ytong ne zagotavlja le primerne nosilnosti in trdnosti nosilnih zidov, temve~ zagotavlja enovitost zunanje stene brez toplotnih mostov in netesnih mest (slika 3). Preostalih 50% ovoja stavbe predstavljajo ostali elementi ovoja stavbe. Najbolj kriti~na mesta glede zrakotesnosti so stiki razli~nih elementov ovoja – zunanja stena/streha in zunanja stena/okna. Na teh mestih je potrebno vgraditi primerna tesnila oziroma tesnilne trakove.

Rezultati »Blower Door« testov v stavbi Posinek V stanovanjski hi{i Posinek sta bili opravljeni dve meritvi zrakotesnosti (slika 4). Pri prvi meritvi je bil pri predpisanemu nadtlaku 50 Pa izmerjen rezultat 0,17

Slika 4: Merjenje zrakotesnosti pasivne hi{e Posinek

urne izmenjave zraka, kar je bistveno manj od mejnih vrednosti, katere predpisuje Ekosklad za dodelitev subvencije (0,6 urne izmenjave). Prednost »Blower Door« testa je tudi v tem, da poka`e, kje se nahajajo netesna mesta v ovoju stavbe in je zato zatesnitev teh mest nekaj enostavnej{a. Tudi v hi{i Posinek se je po prvi meritvi nekaj netesnih mest {e dodatno zatesnilo – predvsem stike zunanja stena/streha. Druga meritev je nato pokazala {e bolj{i rezultat: 0,14 urnih izmenjav zraka!

Energijska u~inkovitost stavbe Posinek Za stavbo Posinek je bil izdelan tudi izra~un s programom PHPP 07 v katerem so bili upo{tevani klimatski pogoji za Ljubljano. Rezultat za rabo energije za ogrevanje zna{a 14 kWh/m2a, kar seveda ustreza ne le zahtevam za »pasivno hi{o« temve~ tudi zahtevam razpisa Eko sklada za nepovratne finan~ne spodbude.

Zaklju~ek Poleg dobro toplotno izoliranega in kakovostno izdelanega ovoja stavbe, je za u~inkovito rabo energije pomembna tudi zrakotesnost ovoja stavbe, ne glede na na~in prezra~evanja. Izdelki iz porobetona Ytong predstavljajo osnovo za oboje – kakovosten, dobro toplotno izoliran ovoj stavbe in odli~no zrakotesnost. Kon~no zrakotesnost ovoju stavbe pa poleg odli~nih lastnosti porobetona Ytong zagotavlja tehnologija izvedbe, kjer so vsi elementi, tako horizontalni kot vertikalni, med seboj kakovostno zlepljeni. Piko na »i« pa postavi tankoslojni notranji omet. • Tadej Gruden, univ.dipl.in`.grad. Slika 3: Izdelava nosilne zunanje stene iz zidakov YTONG ZB


72

NAPREDNE RE[ITVE

Kako do ve~ prostora v mansardi? Nameni uporabe parnih ovir Za prepre~evanje prehoda vodne pare v toplotno izolacijo vam priporo~amo uporabo paro-zaporne folije URSA SECO® PRO 100 z zaporno vrednostjo za prehod vodne pare sd  100 m (ekvivalent 100 m debeli plasti zraka). V primerih, ko je stre{na konstrukcija bolj »odprta« (prezra~evalni kanal zgoraj), priporo~amo uporabo parne ovire URSA SECO® PRO 2 z sd vrednostjo  2 m, ki omogo~a kontroliran prehod vodne pare skozi konstrukcijo (tak{en, ki ni nevaren za pojav kondenzacije znotraj izolacije). Za medsebojno lepljenje URSA SECO® PRO folij nudimo posebne lepilne trakove in tesnilne mase. URSA SECO® PRO DKS je tesnilna masa za lepljenje URSA SECO® PRO 100 ali URSA SECO® PRO 2 folije na nosilne konstrukcije in za lepljene ob prebojih. Z uporabo lepilnega traku URSA SECO® PRO KP zagotavljamo ustrezno tesnjenje spojev med dvema folijama URSA SECO® PRO 100 ali URSA SECO® PRO 2. Uporaba lepilnega traku URSA SECO® PRO KA se priporo~a pri tesnjenju stikov folije URSA SECO® PRO 100 ali URSA SECO® PRO 2 s preboji in pri tesnjenju stikov folije z okni, balkonskimi vrati ali vhodnimi vrati.

Ali prenavljate podstre{je? Vas zanima, kako se tega ustrezno lotiti? Prrenova obstoje~ih podstre{ij je v porastu iz razli~nih razlogov. Na poti do zastavljenega cilja – prijetno, toplo in prostorno podstre{je se pri prenovi sre~ujemo z razli~nimi ovirami. Vi{ine ostre{ij obstoje~ih objektov so zaradi zahtev iz prostorsko izvedbenih aktov praviloma nizke. ^e v prenovljeni mansardi ne `elimo imeti majhne uporabne povr{ine (ob zunanjem zidu v predelu kapne lege je lahko vi{ina zelo majhna – manj kot 1,00 m, kar predstavlja prakti~no neuporaben prostor), se pri urejanju podstre{ij zato sre~ujemo z omejeno mo`nostjo sestave stre{ne konstrukcije.

^e `elimo dober u~inek s tanj{o izolacijo Zahteve po toplotni izolaciji strehe so iz dneva v dan ve~je. Pred ~asom nam je zadostovalo 10 cm toplotne izolacije, danes se je zahteva vsaj 20 cm, jutri pa bo potrebnih `e minimalno 30 cm le-te (`e danes se za pasivne objekte zahteva pribl. 40 cm toplotne izolacije). Da bi investitorjem zagotovili ustrezno toplotno izolacijo in ohranili ~im ve~jo vi{ino prostora v mansardi, smo iz steklene volne razvili nov produkt URSA SF 32 s toplotno prevodnostjo λ = 0,032 W/mK, razredom po`arnih lastnosti A1, okolju prijazno izolacijo in lahko za vgradnjo ter rokovanje. Z uporabo navedene nove toplotne izolacije URSA SF 32 je investitorjem omogo~eno ustrezno toplotno izolirati podstre{je – mansarde, pri tem pa s sestavo konstrukcije strehe bistveno ne posegamo v uporabni volumen mansarde. Toplotna izolacija URSA SF 32 omogo~a, da z manj{o debelino dose`emo enak u~inek kot pri ve~ji debelini toplotne izolacije s slab{o toplotno prevodnostjo.

Nova skupina folij in tesnil URSA SECO® PRO Ursa Slovenija, d. o. o. je za zagotavljanje kakovostne sestave stre{nih konstrukcij pripravila novost tudi na podro~ju folij, ki jih uporabljamo pri sestavi stre{nih konstrukcij. Tako smo pripravili novo skupino produktov iz folij, trakov in tesnil, imenovano URSA SECO® PRO. Izdelki iz tega programa so namenjeni nadzorovanju prehoda vodne pare skozi stre{no konstrukcijo oziroma tesnjenju stikov med folijami in konstrukcijskimi elementi ter prepre~evanju vdora vode z zunanje strani strehe.

Da bi zaradi po{kodovane kritine toplotno izolacijo z zunanje strani za{~itili pred morebitnim vdorom vode in kljub temu omogo~ili prehod vodne pare skozi toplotno izolacijo in folijo, predlagamo uporabo folije URSA SECO® PRO 0,04 z sd vrednostjo  0,04 m. Prednosti folije URSA SECO® PRO 0,04 so dobra paroprepustnost in vodoneprepustnost (princip goretexa), ter na obeh robovih folije `e nane{en lepilni trak, ki omogo~a medsebojno lepljenje folije in tako prepre~uje morebitno dvigovanje folije ter prodor vode v primerih mo~nej{ega vetra z nalivi.

Za prihranke prostora in energije Z novostmi iz palete izdelkov URSA SF 32, drugimi toplotnoizolacijskimi materiali URSA in s programom URSA SECO® PRO boste zagotovo na{li ustrezne gradbene materiale, ki vam bodo zagotavljali visoko `ivljenjsko dobo gradbenih elementov in visoko kakovost bivanja. Pri tem boste lahko v najve~ji meri izkoristili uporabno povr{ino svojega prenovljenega podstre{ja – mansarde in zaradi odli~nih lastnosti toplotne izolacije URSA SF 32 var~evali z energijo. • Ursa Slovenija d.o.o., Povhova 2, 8000 Novo mesto, 07/39 18 337 assistance.slovenija@uralita.com, www.ursa.si, www.pureone.si


74

SODOBNA GRADNJA

Nasveti pri opremi prostorov v mansardi

M

ansarda ima zaradi po{evnega stropa poseben ~ar. Ureditev prostorov v njej se praviloma pri~ne `e v fazi na~rtovanja, saj je potrebno v obzir vzeti povr{ino, ki ima ni`jo vi{ino. Ne glede na to je mo`no tudi ni`ji prostor izkoristiti, pri ~emer je smiselno umestiti pohi{tvo glede na pozicijo okenskih odprtin. Otro{ka soba v mansardi Za primer vzemimo otro{ko sobo, ki je najpogosteje osvetljena tako, da je vertikalno okno postavljeno na ~elni steni do tal. V kolikor je prostor ve~ji kot 8 m2, kar je obi~ajno za sobe, bo potrebno prostor osvetliti vsaj {e z enim stre{nim oknom.

Razgled je pomemben za prijetno po~utje. V kolikor imamo v prostoru okna na dveh straneh je postavitev pohi{tva bolj fleksibilna. Obenem je otrok v sobi dele`en dobre osvetlitve preko celega dne.

naklonu strehe 40° in ve~ je dovolj, da je kolen~ni zid visok od 90 – 100 cm, saj dobimo stojno vi{ino `e v razdalji dobrega metra od zidu. Mizo postavimo pod okno, da zasede ni`ji del. Tako ima dostop do mize uporabno vi{ino, delo za mizo pa razgled.

Kuhinja v mansardi Pred vertikalno okno, ki sega do tal, ni smiselno postavljati delovne mize, ker s tem izgubimo razgled. V kolikor je soba manj{a, je namesto okna do tal, primernej{e okno na vi{ini parapeta 90 cm, saj lahko prostor pod njim izkoristimo. Enako velja za prostor pod po{evnim stropom. Tu ne potrebujemo visokega kolen~nega zidu, ki bo onemogo~al vgraditi okno na vi{ino, ki bi nudila tudi sede~i osebi razgled. Pri

V predelu stre{nih oken je vi{ina vi{ja, saj je okno vgrajeno na zunanji del strehe s ~imer se pridobi uporabno vi{ino. To lahko izkoristimo tudi pri postavitvi pohi{tva v ostalih prostorih. Del kuhinjskega pulta lahko ste~e pod po{evnim delom. Pult je lahko v tem delu globlji. Slu`i za odlagalno povr{ino, katero lahko osvetlimo s stre{nim oknom. V kolikor je pod po{evnim stropom delovna povr{ina, je smiselno locirati pomivalno korito v predel pod oknom, saj v tem

Delovni pult pod po{evnim stropom bo uporaben, v kolikor bo pred pultom vi{ina 180 cm. V predelu stre{nega okna se pridobi dodatnih 30 cm vi{ine na ra~un debeline strehe.

delu pridobimo dodatno stojno vi{ino. Na~rtovanje opreme je v veliki meri odvisno od pozicije oken. Lahko bi tudi rekli, da je oprema prostora `e samo okno. Od vira svetlobe so namre~ odvisna vsa delovna opravila, svetloba osmisli namen prostora. Slabo osvetljen prostor kljub dobri opremi ne bo deloval prijetno. Povezava z okolico je za po~utje ~loveka nujna, zato je pomembno, da so okenske odprtine postavljene tako, da lahko ~lovek spremlja potek dneva. Ne pozabimo pa tudi energijskega vidika okenskih odprtin: v hladnih zimskih dneh nam sonce preko oken dodatno ogreva prostore in stre{na okna so pri tem {e posebej u~inkovita. Naj poudarim, da je v ve~ini situacij stre{no okno pozitiven gradbeni element saj v prostor dovaja ve~ energije, kot se je preko njega »zgubi«. • Ne`a Mo~nik udia

Del kuhinjskega pulta osvetljuje stre{no okno, na drugem delu pa je bilo potrebno namestiti lu~i. Res je vsako dodatno okno tudi dodaten stro{ek, vendar je pri na~rtovanju nujno pogledati tudi na stro{ek za umetno razsvetljavo.


STROKOVNJAK SVETUJE

Sanjska otroška soba v mansardi Vremensko odporno zunanje kaljeno in notranje lepljeno steklo, ki preprečuje, da bi se steklo ob morebitnem razbitju razletelo v prostor.

Pri načrtovanju otroške sobe v mansardi je potrebno zagotoviti dovolj naravne svetlobe in varnost. Po tehničnih zahtevah za objekte, se v otroških sobah potrebuje minimalno 20% okenskih površin glede na tloris. Le tako bo dovolj naravne svetlobe za učenje in igro. Za varnost pa poskrbimo z ustreznimi zasteklitvami na strešnih oknih. Zagotovite si ugodje bivanja in dovolj svetlobe s strešnimi okni VELUX. Izolativni vgradni set poskrbi za enakomerno toplotno izolativnost po celotnem okenskem okvirju. Sekundarni priklop in drenažni žlebiček, katera sta tudi del vgradnega seta, pa let garancije zagotavljata vodotesnost.

10

na strešna okna pri uporabi

Siesta senčilo za strešna okna popolnoma zatemni prostor tudi v najmočnejšem soncu. Zato je še posebej primerno za spalnice in otroške sobe. Na voljo v široki Izboljša paleti barv in vzorcev. izolativnost do

Več informacij: www.velux.si velux@velux.si

21%

VELUX Slovenija d.o.o. Ljubljanska 51 a, Trzin tel.: 01 724 68 68

© 2010 VELUX GROUP ∏ IME VELUX IN ZNAK VELUX STA ZAŠČITENI BLAGOVNI ZNAMKI.

izolacijskega seta BDX


76

ENERGETSKO U^INKOVITA GRADNJA

Optimalna sanacija teras

P

ri sanaciji ravnih streh, teras in balkonov ob~asno naletimo na problem vi{in zaradi pove~ane debeline toplotne izolacije, pri preureditvi ravne strehe v stre{ni vrt pa se lahko sre~amo s preveliko obte`bo. Kvalitetno izvedene ravne strehe, terase, toplotno izolirani balkoni so z novimi materiali ter inovativnimi re{itvami postali vsakdanjost. Dalj{o `ivljenjsko dobo ravnih streh, trajno toplotno izoliranost, pa tudi mo`nost kori{~enja povr{in ravnih stre{nih povr{in, celo ozelenitve, zagotovimo s sistemom OBRNJENE strehe. Slednje doprinesejo ve~jo obte`bo, kar pri starej{ih objektih lahko pomeni pod-dimenzionirano konstrukcijo.

Ve~ razli~nih problemov - enaka re{itev OPTIMO STREHA z lahko, tanko in u~inkovito toplotno izolacijsko naklonsko plo{~o FIBRANxps INCLINE je nadvse primerna sistemska re{itev za novonastalo situacijo.

Izvedba terase najvi{jega objekta na Primorskem EDA center po sistemu OPTIMO strehe.

Detajl izvedbe: 2. Naklonska izolacija FIBRANxps INCLINE 4. FIBRANxps 300-L

Prednosti optimalno grajenih streh: • Zelo lahke izolacijske plo{~e zamenjajo naklonski beton in s tem zmanj{ajo obte`bo strehe za celotno maso betona. • V primerjavi z betonsko izvedbo se debelina naklonske plo{~e zmanj{a. Najtanj{a debelina betona sme biti cca 4-5 cm, medtem ko je za~etna debelina FIBRANxps INCLINE plo{~, name{~enih ob iztoku, 1 cm. Manj{e debeline nadgrajenih slojev so {e posebej dobrodo{le v primeru sanacij obstoje~ih teras, kjer smo omejeni z obstoje~im izhodom ter nivojem notranjega prostora. • FIBRANxps INCLINE naklonske plo{~e prispevajo k toplotni u~inkovitosti celotnega konstrukcijskega sklopa. Zato lahko v primeru omejene vi{ine ob uporabi izolacijskih naklonskih plo{~ zmanj{amo debelino glavne toplotne izolacije. • Velika tla~na trdnost naklonskih plo{~ FIBRANxps INCLINE (~ 500 kPa oz. 50 ton/m2) omogo~a tudi izvedbo povoznih stre{nih povr{in.

Na kaj je potrebno paziti? • Za brezhibno odvodnjavanje je potrebno zagotoviti minimalen naklon v odvisnosti od neravnin stre{ne povr{ine ter vrste hidroizolacije; v ve~ini primerov zado{~a 2% naklon. • Hidroizolacije na polistirenske plo{~e ne smemo variti, zato vodotesen sloj izvedemo s samolepilnimi bitumenskimi trakovi ali pa hidroizolacijskimi membranami.

Lahek, tanek, toplotno izolativen naklonski element FIBRANxps INCLINE

Kako do OPTIMO STREHE? Projektanti, izvajalci ali investitorji nosilcu OPTIMO strehe, podjetju FIBRAN NORD d.o.o., po{ljejo na~rt ravne strehe ali terase, vklju~no s pozicijami obstoje~ih ali predvidenih odtokov na elektronski naslov nasvet@fibran.si. V podjetju brezpla~no pripravimo na~rt za izvedbo OPTIMO strehe. Informacije: www.fibran.si, tel. 07 3939 515 (525). •


ENERGETSKO U^INKOVITA GRADNJA

AJM na konferenci o stavbnem pohi{tvu

Mesto Rosenheimer iz Nem~ije je bilo med 13. in 14. oktobrom letos gostitelj konference o stavbnem pohi{tvu, ki jo je pripravil in vodil nem{ki in{titut ift Rosenheim. Udele`enci so prisluhnili temam, ki zadevajo energetsko u~inkovitost zgradb pri vgradnji oken in vrat. Med drugim so bili predstavljeni na~ini pravilnega name{~anja ob monta`i v razli~ne materiale sten, oziroma nosilnih konstrukcij. Z razvojem sistemov profilov je namre~ treba zaradi stati~nih zahtev in posledi~no funkcionalnosti oken in vrat, uporabljati pravilne tehnike vstavljanja stavbnega pohi{tva, ob uporabi ustreznih pritrdilnih elementov. V nem{kem in{titutu so izdelali navodila za monta`o, na~ine pritrjevanja, z vsemi potrebnimi izra~uni. Do leta 2020 bo vsa novogradnja enostanovanjskih, kot ve~stanovanjskih in poslovnih stavb v ni~-energijskem razredu. Predstavljene so bile med drugim tudi nove energijske nalepke z oznako energetsko u~inkovita okna, vrata, steklena pro~elja in podobno, ki bodo uvedene `e prihodnje leto. Tudi razvoj pri izbolj{anju toplotne prehodnosti profilov se bo nada-

ljeval tako pri oknih iz PVC materialov, kot tudi iz aluminija in lesa. Iste zahteve so postavljene tudi pri izolativnih sposobnostih stekel. Pri razvoju oken iz lesa lahko pri~akujemo pove~anje {irine krila in okvirja na najmanj 90 milimetrov ali ve~. Bolj globoko kot doslej se bodo morala vgrajevati tudi stekla, zato bo steklilna letvica {iroka in visoka najmanj 20 mm. Aluminijasti profili bodo s kombinacijami izolacijskih materialov in lesa iz dosedanjih Uf=1,70 W/ m2K pre{li na toplotna prehodnost okvirja Uf=1,10 W/m2K. PVC profili se bodo razvijali v smeri polnjenja komor z izolacijskimi penami. Pri tak{nih profilih bo toplotna prehodnost okvirja lahko iz Uf=0,84W/m2K pre{la na vrednost Uf=1,10W/m2K. Okno s steklom Ug=0,40Wm2K pa bo imelo toplotno prehodnost celotnega okna celo Uw=0,61W/ m2K. Tak{no okno je `e sedaj v proizvodnji AJM z imenom AJM 8000 energeto. Prav tako se obetajo spremembe v sistemih prezra~evanja. Znova prihaja v ospredje naravno prezra~evanje, ki je pri izdelavi AJM-ovih izdelkov `e upo{tevano. • Jo`ef Babi~,in`.meh.,e.e.m.

Boljši pogled na svet! Z izbiro oken, vrat, senčil in zimskih vrtov AJM, privarčujete pri porabi energije tudi do 36% letno.

77


78

ENERGETSKO U^INKOVITA GRADNJA

Toplota `e, `e! Kaj pa svetloba?

A

li sta tudi za vas najpogostej{a pojma v zvezi z idealnim domom „topel“ in „svetel“? Toplota je nekako sinonim za doma~nost, svetloba pa za vedrino, optimizem iz zdravje. In kak{no zvezo ima to s prenovo fasade? Pri prenovi zunanjih zidov se v ve~ini primerov ne omejujemo samo na estetsko prenovo fasade, ampak obi~ajno dodamo {e plast toplotne izolacije. Pri starih, ne izoliranih ali slabo izoliranih hi{ah je `eljena toplotna izolacija pogosto debela od 12, 15 pa tja do 20 cm ali celo ve~. Hi{e, zgrajene v 60 - 80 letih so pogosto grajene tako, da je uporabna vi{ina prostora manj kot 2,5 m. Najve~krat 2,4 m, pogosto pa tudi manj. Nad okni so preklade, tako, da so okna le redko vi{ja od 150 cm. Pri {e starej{ih me{~anskih hi{ah pa so nadstropja visoka, okna pa sicer visoka, a ozka. V primeru, da take hi{e oble~emo v debelo plast izolacije, zmanj{amo tako efektivno osvetlitveno vi{ino kot tudi {irino okna, s tem pa tudi koli~ino naravne svetlobe, ki sega v prostor. V odvisnosti od velikosti oken in orientacije hi{e se osvetlitev lahko zmanj{a od nekaj % pa tja do 30% ali ve~. Ker se redko katera starej{a hi{a lahko pohvali s pribitkom svetlobe, je ta u~inek dobro upo{tevati.

stavbe. Namesto najcenej{ih izolacijskih materialov razreda toplotne prevodnosti 040, lahko izberemo materiale razreda 035, 030 ali 022. Z izbiro takega materiala je za enak u~inek potrebna manj{a debelina izolacije, s tem pa ubla`imo vpliv dodatne izolacije na zmanj{anje naravne osvetlitve prostora. Primer takih izdelkov so recimo RÖFIX EPS-F 031 LAMBDAPOR, RÖFIX EPS-F 030 take-it ALPIN, WEBER THERM PLUS ULTRA 022 ali PUREN PUR/PIR izolacije. Manj{a osvetlitev poslab{a bivalne in higienske razmere v prostoru, povzro~i pa tudi pred~asno uporabo umetne svetlobe. Neugodno zmanj{anje osvetlitve lahko omilimo z izbiro bolj u~inkovitega materiala za dodatni toplotno izolacijski ovoj

In vsaj {e eno zelo otipljivo prednost ima tanj{a izolacijska plast – o`je okenske police, kar nam tudi prihrani kak{en evro! • Nu{ka Marn


79

M

ed ljudmi je vse bolj prisotno zavedanje o potrebi trajnostnega modela `ivljenja in razvoja, ki bi ga le to narekovalo.

Arhitektura bivanja s soncem Gospodarsko ekonomska kriza je pri ljudeh vsekakor globoko zarezala v razmi{ljanje o var~evanju na razli~nih nivojih v skoraj vseh segmentih na{ega bivanja in potro{nje. Var~evanje, ki je bilo prej le v mislih in dejanjih posameznikov, lahko pa tudi kot odli~na tr`na ni{a, je sedaj postala nuja in realnost. Odgovornosti do ohranjanja narave se {e vedno zaveda premalo ljudi, tu lahko in mora za~eti vsak pri sebi. @al pa se tudi to podro~je vse bolj izkori{~a kot odli~na tr`na ni{a. . Nekatere industrijsko bolj razvite dr`ave bodo ste`ka podpisale za njih zavezujo~e mednarodne dogovore o zmanj{anju emisij izpustov, ~e se omejimo zgolj na to, saj bi to pomenilo, ali drage posege v prenovo tehnologije ali pa bi morali zmanj{ati proizvodnjo, kar bi zmanj{alo potro{njo. Kako zmanj{ati potro{njo, ~e je le ta vodilo kapitala in izklju~uje var~evanje. Mnogo izdelkov in storitev je ponujeno pod geslom ohranjanja narave. Z ve~ino ni ni~ narobe gre le za pristop, da spet nekaj dodajamo in kupujemo zato da bi lahko `iveli bolj naravno. Ali re~eno preprosteje gremo po dalj{i poti, ki nas stane ve~. In zakaj ne bi {li po kraj{i in cenej{i poti?

Samoregulativa toplotnih tokov in napredni materiali Arhitektura son~nega zajema za ogrevanje in hlajenje bo igrala pomembno vlogo v prihodnosti. Izkori{~anje son~ne energije poteka na ve~ na~inov, obi~ajno preko zidov, oken, son~nih pasti, tal in streh, z dodajanjem elementov in povr{in, s katerimi akumuliramo in usmerjamo toplotno energijo, za ogrevanje in hlajenje v konstrukcijske elemente iz naprednih materialov, pri tem nam slu`i uporaba tehni~nih znanosti in nanotehnologij. Uporaba faznospremenljivih materialov pri vzdr`evanju toplotnega udobja olaj{a

nekatere tehnolo{ke re{itve, bistveno pri omenjenem je, pravilno na~rtovanje toplotnih poti, ter izbira pravih materialov zanje. Potrebno je opozoriti, na visoko raven bivalnega udobja in izbolj{ano kakovost `ivljenja v taki zgradbi, lahko jo imenujemo aktivna hi{a s pasivnim zajemom sonca, ekosolarna, bioklimatska â&#x20AC;Ś Mnogi bi pomislili, da si razko{ja kot so: bazen, topla kopel (whirlpool), zimski vrt in podobno v tak{nih hi{ah ne moremo privo{~iti oziroma, zaradi var~ne gradnje ne gre v koncept solarne hi{e, da je `ivljenje v tak{ni hi{i korak nazaj v udobju oziroma, da bi za `ivljenje v tak{ni hi{i morali biti asketi, vendar je ravno nasprotno, solarna hi{a ponuja veliko udobja, hkrati pa ne pove~uje stro{kov. Dolo~eni elementi Âťrazko{jaÂŤ so v tak{nih hi{ah zelo za`eljeni, saj jih ustrezno izkoristimo za pove~anje energetske

Za arhitekturno projektiranje solarne hi{e je v prvi vrsti pomembno poznavanje poti sonca.

u~inkovitosti. Bazen, naprimer, za katerega prevladuje mnenje, da njegova izgradnja in kasneje vzdr`evanje drago in zahtevno, v solarni hi{i z domiselnimi re{itvami odli~no dopoljuje toplotno bilanco, zelene rastline, jih lahko vklju~imo kot del ambienta, opravljajo tudi funkcijo ~i{~enja zraka, privo{~imo si lahko tudi sve`e di{avnice preko celega leta, v zeleni son~ni pasti se kar naenkrat odvija prete`ni del `ivljenja. Z zelenjem, ki ga vklju~ujemo v zgradbo, lahko kot ozelenjene strehe, fasade ali notranje stene, vra~amo naravi kar smo ji z gradnjo na{ega doma odvzeli. Ko govorimo o ekolo{ki gradnji in trajnostnem razvoju moramo razmi{ljati {iroko, tako o vseh elementih kot tudi o njihovi medsebojni interakciji. â&#x20AC;˘ mag. Iva Verbnik


www.thermia.com

DA BI POVEDALI RESNICO, SE MORAMO HVALITI. Rezultati testiranja v laboratoriju Danfoss: - 17-38% višje letno grelno število od vodilnih konkurentov - najbolj tiha toplotna črpalka med konkurenti

NOVA THERMIA ATEC Najboljša toplotna črpalka zrak/voda na trgu

Ekskluzivni zastopnik in distributer:

atlas www.atlas-trading.si

Atlas Trading d.o.o. Celjska cesta 45 SI-3212 Vojnik info@atlas-trading.si

Tel 03 425 54 12 G 041 324 173

V sodelovanju z elektro distributerji nudimo boljše pogoje za nakup toplotne črpalke in ugodnosti pri dobavi električne energije. Naši partnerski elektro distributerji :

- ELEKTRO CELJE - ELEKTRO GORENJSKA - ELEKTRO MARIBOR

Revija Varčujem z energijo - št. 27  

Brezplačen energetski Svetovalec Varčujem z energijo vam predstavlja koristne, inovativne načine rabe energije - ka ko prihraniti in kje isk...

Revija Varčujem z energijo - št. 27  

Brezplačen energetski Svetovalec Varčujem z energijo vam predstavlja koristne, inovativne načine rabe energije - ka ko prihraniti in kje isk...

Advertisement