66
GRADNJA
Sile vetra na fasado
N
a zunanjo povr{ino stavb poleg padavin, mraza in son~nega sevanja deluje tudi veter. Na ta pojav je potrebno postati pozoren predvsem ob vgradnji toplotno izolacijskih fasad razli~nih tipov in izvedb, saj na obi~ajne, z malto ometane fasade, veter nima tak{nega vpliva. Vse to pa zaradi pove~ane mo`nosti in pogostnosti mo~nej{ih vetrov, ki bodo posledica pove~anih temperaturnih razlik v ozra~ju zaradi pregrevanja planeta.
Veter pomaga in {koduje Na veter lahko gledamo z dveh zornih kotov. Prvi je ugoden, saj veter deluje koristno, poganja jadrnice, vrti vetrnice, opra{uje rastline in hladi okolje v vro~ih poletnih dneh. Drugi je lahko tudi nevaren, saj veter povzro~i velike obremenitve na vse objekte, ki se znajdejo v vetrovnem koridorju. Zato morajo na~rtovalci vseh gradenj, ki se nahajajo nad povr{ino zemlje, predvideti tudi u~inek vetra. Ĺ kode zaradi vetra po vsem planetu rastejo in se merijo v milijardah. Najbolj{e podatke o tem imajo zavarovalnice, saj lahko samo z dobrim poznavanjem razmer za{~itijo svoje interese. Vpliv na stavbe
lahko dolo~amo z izra~uni in s pomo~jo programov, najbolj zanesljive rezultate pa daje testiranje modelov v vetrovnih tunelih, ki se ga lotijo, kadar preverjajo obna{anje stavb, s katerimi `elijo dose~i vi{inske rekorde.
Pritisk vetra na eno stran fasade povzro~i podtlak na drugih delih in na strehi
Pritisk in podtlak Ko se veter upre v fasado stavbe na privetrni strani povzro~i pritisk, na ostalih stranicah pa podtlak. Veli~ine teh vrednosti so odvisne od oblike stavbe, smeri iz katere piha, oblike terena in bli`ine ter velikosti drugih objektov v bli`ini in se med delovanjem vetra stalno spreminjajo. ^e je stavba vi{ja, jo projektanti razdelijo v obremenitvene cone, najmanj{e obremenitve so obi~ajno pri tleh z vi{ino pa se pove~ujejo. Najve~je sile se pojavljajo ravno na vogalih in drugih robovih stavbe. ^e govorimo o izolacijskih fasadah, so tla~ne, ali pozitivne
Safir - Simpsonova lestvica za oceno posledic ob orkanskem vetru
sile na privetrni strani zanemarljive, saj plo{~e pritiskajo ob fasado. Nevarne so negativne sile, podtlak, ki nastane na robovih. Te sile povzro~ajo trganje plo{~ od fasade, ki ga je potrebno prepre~iti s pravilnim sidranjem. Nevarnost {e pove~uje neenakomernost in vrtin~enje vetra, ki povzro~a sunkovito ve~anje in padanje podtlakov, ki delujejo podobno, kot ~e bi hoteli plo{~e z ponavljajo~imi sunki odtrgati od podlage. Tu se {ele poka`e kvaliteta lepil in sider.
Sile so lahko presenetljive Zaradi armirane fasade se sila podtlaka razdeli na ve~jo povr{ino, torej tudi na ve~ sider. Eno povpre~no sidro iz plastike zdr`i silo izpuljenja okrog 0,20 kN, kar je podobno, kot ~e bi ga vlekli iz zidu s silo 20 kg. Izvajalci zato na vogalih fasade gostoto sider pove~ajo, na ploskvah pa je manj{a. Najve~je
sile na tla~ni in podtla~ni strani so lahko podobno velike. Veter s hitrostjo 25 m/s ali 90 km/h povzro~i na privetrni strani na fasado tlak 0,36 kN/m2, kar je podobno, kot sila 36 kilogramov. Mo~nej{i veter 33 m/s ali 120 km/h povzro~i tlak 0,68 kN/m2, kar je podobno sili 68 kg. Pri tem predvidevamo, da je veter enakomeren, brez sunkov, ki lahko povzro~ijo kratkotrajno in ve~kratno pove~anje. To morajo upo{tevati tudi postavljalci delovnih odrov ob stavbah, saj se morajo vezice, ki dr`ijo za{~itne ponjave, ob mo~nej{em vetru pretrgati in omogo~ati ponjavam, da plapolajo v vetru. V nasprotnem primeru delujejo kot jadra, sile ki nastanejo pa so tako velike, da veter odre z lahkoto podre. Kar je morda dober podatek za izolaterje, ki imajo v teh mesecih dela ~ez glavo. • Simon Tihec