Revija Varčujem z energijo št. 58

Letnik 12, {t. 58/ marec 2018

Ogrele in prevzele vas bodo tehnološko dovršene plinske peĴi #e #ietriBhå

Ä…,!.) VETO 3+50).E 02O$!*.! -E3T!

LJUBLJANA www.veto.si

KRANJ www.eltron.si

RADOMLJE www.vodoterm.si

NOVA GORICA, POSTOJNA, KOPER www.megaterm.si

R

CELJE www.slada.si

RADOVLJICA www.ȯver.si

®

VETO Veletrgovina d.o.o. | !QMĴHĴDU@© © ©+ITAKI@M@©| t. © © © | e.©HMEN UDSN RH©| www.veto.si | .&1$5 -)$ ©'+ )$-)$ ©/1$91 ij$5 -)$ *./ +-("$ ©*$1 ,(*

4

UVODNIK

Kaj je povedal Komat

A

nton Komat je samostojni raziskovalec, pisec, scenarist, publicist in naravovarstvenik. Njegova opozorila in napovedi so se do sedaj vedno izkazale za {e preve~ resni~ne, zato ga politiki in la`ni preroki nimajo preve~ radi.

Pi{e: Simon Tihec

V Mariboru je imel predavanje, ki ga je zdru`il s predstavitvijo svoje nove knjige z naslovom Zemlja, voda, seme. V njej govori o treh temeljih varne prihodnosti : rodni zemlji, pitni vodi in biotski pestrosti, ki jo predstavljajo semena tradicionalnih sort kulturnih rastlin.

To so najdragocenej{i darovi Zemlje ~loveku, ki jih mora varovati, ~e ho~e pre`iveti.

Dve tretjini publike na predavanju sta bili starej{i od 50 let, {tudentov ali inteligence pa niti za vzorec. @e to govori o tem, da je nekaj hudo narobe, saj se Komat vedno ukvarja s temami, ki so klju~ne za obstoj ~love{tva v prihodnosti. Novinarji ob vedno intenzivnej{ih vremenskih ujmah radi zapi{ejo, da nam narava vra~a udarec. V resnici samo posku{a vzpostaviti ravnote`je. Glavni problem je v tem, da proces, ki se je za~el, pospe{uje samega sebe. Zato so padavine vedno intenzivnej{e, hitrost vetra je v vsaki naslednji nevihti ve~ja, vro~inski ali hladni valovi pa dosegajo vedno nove rekordne vrednosti.

Tisti, ki »vodijo« svet so najprej nastavili teokratski sistem v katerem si sledijo dr`ava, religija, kapital, znanost. Danes je znanost sko~ila na prvo mesto, saj dr`ava rabi mo~. Vse skupaj nadzira korporacijski kapital, ki je `e zru{il nacionalne dr`ave, v katerih politiki ve~ ne odlo~ajo o ni~emer. Vmes se je pojavilo obdobje »~lovek, gospodar narave«, ki je `e pre{lo v obdobje »dataizma«, v katerem so pomembni podatki, `rtev pa je ~lovek. Gremo v smeri, kjer bomo postali ~lani ve~miljardne mno`ice nezaposlenih, kar pomeni nepotrebnih, elita pa se bo nastanila na svojih otokih, se zaprla v trdnjave in se branila s svojo vojsko. Dober primer poneumljanja je dana{nje {olstvo, kjer u~enci dobijo tiso~e podatkov, pa nobenih uporabnih znanj.

Dana{nji ekonomisti nas bodo s svojim delovanjem spravili nazaj v jame. Ekonomija v resnici ni znanost ampak slaba stroka, ki ru{i odnos ~loveka do narave. Pridigajo o nujni in neomejeni rasti, ~esar v naravi ne sre~amo nikjer. Navidezni napredek ni prinesel izbolj{anja, dobili smo samo velike markete, ki so zamenjava za iluzijo rajskega vrta. Tudi vrednost denarja je vpra{ljiva, saj je od vsega denarja na planetu samo 4% realnega, vse ostale tone bankovcev pa so brez kritja.

Genska manipulacija semen in izdelava namenskih {kropiv je v zatonu, saj so se na ameri{kih poljih pojavili superpleveli, ki jih ni mo`no izkoreniniti z ni~emer. Kogar Rusi na meji zalotijo, da ima v `epu samo eno gensko spremenjeno seme, ga brez vpra{anj ~aka 20 let zapora. Farmacevtski velikani kro`no gospodarijo tako, da lansirajo na primer izmi{ljeno pti~jo gripo ter nato prodajo na stotine ton cepiv. Tudi igra s holesterolom je finta, najbolj{i primer pa je nateg z jogurtom Danone, ki z `ivimi bakterijami odpravlja »napihnjenost«.

Skupina raziskovalcev v Kaliforniji je uspela izto`iti proizvajalca za ve~ deset milijonov kazni, saj so dokazali, da je bilo v vsakem jogurtu 2 grama mo~nih odvajal. @e samo logi~ni premislek odkrije reklamno la`, ker ~e bi bile v lon~ku `ive bakterije, bi zaradi deljenja lon~ek razneslo v enem dnevu. Sicer pa, opazujmo spremenjeno jogurtno

Anton Komat

reklamo, niti besede o napihnjenosti, samo o razli~nih okusih.

Zaklju~ujejo se tudi svetovni kolonialni pohodi, saj ne prina{ajo dobi~kov, poteka pa svetovna bitka za rodovitno zemljo. Samo Hyundai je do sedaj zakupil ali kupil rodovitne predele sveta v velikosti Nem~ije, da enakega delovanja Kitajske sploh ne omenjamo.

Prihaja dvig cene hrane, kdor jo bo moral uva`ati bo izgubil suverenost. Slovenija dve tretjini hrane uva`a, s tega vidika smo najbolj ogro`ena dr`ava v EU, na dan pa nam propadejo {tiri male kmetije.

Ker je danes klasi~no ropanje drugih ozemelj skoraj zaklju~eno, kapital na razne na~ine sedaj ropa svoje ljudi.

Dober primer pritiska kapitala je gradnja elektrarn na Muri. Zadaj je denar nem{kega jedrskega lobija, ki `eli postaviti 5 elektrarn in uni~iti reko ter okolico, elektrika pa bi odtekala v tujino. ^e reki pove~amo hitrost preko dolo~ene mere, kar bi se zgodilo, vodotok dobesedno posesa vodo iz podtalnice. Trenutno se nasprotniki gradnje dobro dr`ijo, ljudstvo reke ne da. Tudi fracking so prepovedali v vsej EU z Britanijo vred, saj vedo, da so posledice takega pridobivanja plina nepredvidljive, od izgube podtalnice do potresov. Kar je pri tem zanimivo, pri nas ti posegi niso prepovedani. ^love{tvo poseljuje planet 300.000 let, vsak od nas nosi v sebi gene pra~loveka in navodila za delovanje v izjemnih pogojih. @e davno smo se nau~ili, da pre`ivetje omogo~a samo sodelovanje med majhnimi skupinami ljudi. Naravni zakoni okrog nas so v resnici hvalnica sodelovanju, med katerim se dobre re{itve ponavljajo, napak pa ni, saj odmrejo same od sebe. Fiziologi ugotavljajo, da smo se telesno razvili do svojih meja, razviti se nam mora {e samo um.

Kljub slabim obetom ima Slovenija izjemno prilo`nost, potrebujemo samo vstop v ekonomijo dobrega gospodarja in ne dobrega ropanja. Cilj elit je zru{iti socialne mre`e med ljudmi, dober primer tega je zakonska prepoved pomo~i med sosedi in stalni poskusi ru{enja javnega zdravstva. Zato ne smemo nikoli pozabiti, ~e nam uspe ohraniti socialne mre`e, kar znamo in imamo v genih, smo nepremagljivi. •

O PUBLIKACIJI

Revija ij VAR^UJEM ^ Z ENERGIJO je v celoti brezpla~na.

Izhaja 4 - krat letno.

Naslednja, 59. {tevilka revije izide v aprilu.

Izdajatelj ~asopisa: Ekart marketing, Andrej Ekart s.p.

Glavni in odgovorni urednik: Jo`ica Ekart Lektoriranje: Maja Tihec Marketing: 041 985 093 Distribucija: tel.: 041 971 324 Naslov uredni{tva: EKART MARKETING Andrej Ekart s.p.

Prepolje 101, 2206 Marjeta Trans. ra~un: SI56 0440 3011 4310 893 Dav~na {tevilka: SI20960166 E mail: energetski.svetovalec@siol.net Spletni energetski portal: www.varcevanje-energije.si - Ponatis ~lankov dovoljen le s soglasjem uredni{tva.

- Slika na naslovnici: Shutterstock - Vse pravice pridr`ane.

- Avtorji ~lankov izra`ajo lastna stali{~a in ne stali{~a uredni{tva revije.

Dolo~enih promocijskih prispevkov na `eljo naro~nikov ne lektoriramo.

V 58. {tevilki revije Var~ujem z energijo se predstavljajo: str. 1 Atlas trading str. 2 Tratnjek Samsung str. 3 Veto str. 6 Sejem Dom str. 11 Enertec str. 13 Oven str. 19 Velux str. 21 Fibran str. 23 Kalcer

str. 25 Lunos str. 27 Dines str. 28 Ream str. 30 Isospan str. 31 M Tehnika str. 32 Panasonic str. 33 GIZ DZP str. 35 Istrabenz plini str. 39 Orca

str. 41 Dom Titan str. 43 Tersus str. 44 Koop str. 45 e2e str. 47 Ream str. 49 Tersus str. 53 Seltron str. 55 Gorenje str. 57 Dulc

str. 59 Petrol str. 60 Agni str. 61 Henrik Hom{ak str. 61 Kronoterm str. 62 Armex armature str. 63 Energija plus str. 64 Petrol

5

6

AKTUALNI DOGODKI

Na graditeljski sejem Dom po klju~ne re{itve 57. mednarodni sejem Dom (13.–18. 3. 2018), Gospodarsko razstavi{~e Gradite, obnavljate ali pa to na~rtujete?

In ne veste, kaj vse predvideva nova gradbena zakonodaja? Razmi{ljate o izolaciji fasade? Nova kritina? Okna, vrata?

Je ra~un za ogrevanje previsok? Imate te`ave z vlago? Bi nove stopnice? Kaj pa okolica hi{e? Pridite po klju~ne re{itve na sejem Dom od 13. do 18. marca. Va{e dileme, nev{e~nosti, te`ave, ki vas morda obremenjujejo v zvezi z va{imi bivalnimi prostori ali okolico stavbe, pa bodo re{evali svetovalci Mre`e ENSVET – Eko sklada in Gradbenega in{tituta ZRMK na brezpla~nem svetovanju vse dni sejma.

Na sejem ceneje: Oglejte si sejem ceneje v ~asu HAPPY HOUR Zni`ana vstopnica 6 EUR v torek, sredo, ~etrtek in petek (13. do 16. marec) – od 13. do 16. ure, v soboto (17. marec) – od 17. ure do zaprtja, v nedeljo (18. marec) – od 16. do zaprtja.

Sejemski popusti Razstavljavci so za obiskovalce pripravili {tevilne sejemske popuste. Z ve~ informacijami o ugodnostih vam bodo postregli razstavljavci sami.

• • • • • • Vse za dom na sejmu DOM

podjetij iz 33 dr`av. Kot vsako leto bodo predstavljene tudi novosti v panogi.

Brezpla~na in neodvisna predavanja in nasveti za obiskovalce Brezpla~na predavanja in nasveti za obiskovalce sta pripravila Gradbeni in{titut ZRMK ter svetovalna mre`a ENSVET – Eko sklad. Prvi pokriva strokovno-tehni~no podro~je, drugi pa podro~je kreditiranja in sofinanciranja okolju prijaznih nalo`b fizi~nih in pravnih oseb. Neodvisni svetovalci vam bodo na voljo tudi glede nove gradbene zakonodaje: katere spremembe nas ~akajo pri pridobitvi gradbenega dovoljenja po novi zakonodaji; bo postopek enostavnej{i, preglednej{i in cenej{i; kdo so po novem udele`enci v postopku, katera mnenja – soglasja bomo potrebovali, katere novosti in spremembe nas ~akajo idr.

Svetovanja in predavanja so na voljo vsak dan od 10. do 18. ure.

Vse za gradnjo ali prenovo Na sejmu Dom, najve~ji specializirani mednarodni sejemski prireditvi s podro~ja graditeljstva v Sloveniji in sosednjih regijah, lahko najdete vse za gradnjo.

Razli~ne storitve in izdelke, sistemske re{itve in napredne tehnologije za dom, gradbeni{tvo in energijsko u~inkovito stavbno pohi{tvo, ogrevalno in hladilno tehniko, notranjo opremo, varovanje ter urejanje okolice na 20 000 kvadratnih metrih razstavnih povr{in predstavlja 590

57. Sejem Dom

• • • • • • • • • • •

Izpostavljamo svetovanja – izberite podro~je zase: trajnostna gradnja, toplotna in hidro za{~ita stavb, na~rtovanje pasivnih in skoraj ni~-energijskih stavb, obnovljivi viri energije, celovita prenova stavb, izbira sistemov za ogrevanje in prezra~evanje, odprava posledic vlage in plesni v stavbah, ukrepi ob naravnih nesre~ah (potresi, poplave, plazovi), izbira in sodobna vgradnja stavbnega pohi{tva, pristopi pri gradnji - kontrola kakovosti, gradnja kanalizacijskih sistemov, arhitekt svetuje pri gradnji in prenovi ter pridobitvi dovoljenj za gradnjo in prenovo, statik svetuje pri gradnji in prenovi, geomehanik svetuje (izkopi, temeljenje, utrjevanje bre`in in nasipov), strojnik svetuje pri na~rtovanju vira ogrevanja idr., krajinski arhitekt svetuje pri urejanju zunanjih povr{in, svetovanje glede nepovratnih finan~nih spodbud za stanovanjske in ve~stanovanjske stavbe, za kreditiranje okoljskih nalo`b ob~anov in za vse ostale aktualne razpise Eko sklada.

Podrobnej{i program in druge informacije.: www.sejemdom.si

Vsak obiskovalec prejme ob nakupu vstopnice katalog. Kot vodnik vas popelje po sejmu, hkrati pa je katalog tudi priro~nik, v katerem je mogo~e najti vrsto poljudnih ~lankov s podro~ja graditeljstva, program svetovanj ter seznam razstavljavcev z njihovimi opisi in kontakti.

Sejem je odprt od torka, 13. marca, do sobote, 17. marca, od 10. do 19. ure, v nedeljo, 18. marca, pa do 18. ure. • Brezpla~no svetovanje vse dni sejma tudi v zvezi z novo gradbeno zakonodajo

Foto: Arhiv GR

13.—18. marec Gospodarsko razstavišče sejemdom.si

MISLI IN UKREPAJ ZELENO Ekolo{ki dolg Slovencev

S

lovenija v enem letu porabi toliko naravnih virov, da bi za njihovo zagotovitev potrebovali 2,75 planeta.

Da prekomerno porabljamo naravne vire in se posledice ka`ejo v su{ah, pomanjkanju vode, izginjanju gozdov, eroziji tal, ter kopi~enju ogljikovega dioksida v ozra~ju, so podu~eni `e otroci v osnovnih {olah. Neprijaznih novic, povezanih z naravnimi ujmami in spremenjenim podnebjem, je stalno ve~.

Mednarodna raziskovalna organizacija Global Footprint Network navaja, da ~love{tvo trenutno 1,7-krat hitreje porablja naravne vire, kot jih ekosistemi lahko generirajo.

V Sloveniji smo po oglji~nem odtisu primerljivi z zahodno Evropo - Zemljo obremenjujemo manj kot Nemci in Avstrijci, a bolj kot Italijani, Mad`ari, Hrvati in Srbi. Stanje naj bi se sicer izbolj{evalo, saj se je ekolo{ki odtis prebivalca v ZDA od leta 2005 do 2013 zmanj{al za skoraj 20 odstotkov, ne glede na to, da se je v istem obdobju BDP na prebivalca v ZDA pove~al za

pribli`no 20 odstotkov. To dokazuje, da je mogo~e zmanj{ati porabo naravnih virov in hkrati dose~i gospodarsko rast. Tudi Kitajska, dr`ava z najve~jim skupnim ekolo{kim odtisom, ki je skoraj dvakrat ve~ji od odtisa ZDA, se je novem petletnem na~rtu zavezala k izgradnji ekolo{ke civilizacije. • JE, VIR: portal NA[ STIK

MISLI IN UKREPAJ ZELENO

8

Pravi~en podnebno - energetski prehod

U

spe{na energetska tranzicija pomeni obrzdanje podnebnih sprememb, ~istej{i zrak, ve~jo biotsko pestrost ter pravi~no prestrukturiranje energetike. Brez u~inkovite rabe energije ter spremenjenega `ivljenjskega sloga ne moremo dose~i trajnostnega preskoka.

Za energetski prehod je pomembno, da se potreba po energiji zmanj{a, kar doprinese k zmanj{anju pritiskov na okolje, ni`je potrebe po uvozu energentov, finan~ne prihranke, ve~ (zelenih) delovnih mest in bolj{o kakovost `ivljenja v lokalnem okolju. Pravi~en podnebno-energetski prehod, kjer bo glavni poudarek na zmanj{anju rabe energije in opustitvi rabe fosilnih in jedrskih virov, je ena glavnih moralnih dol`nosti na{e generacije.

Ve~ino energije v Sloveniji pridobimo iz fosilne in jedrske energije Fosilni viri ru{ijo podnebje, zmanj{ujejo kakovost zraka in onesna`ujejo okolje, jedrska energija pa ustvarja onesna`enje ob rudarjenju, proizvodnji goriva, uporabi goriva za proizvodnjo energije, na koncu verige pa pri razgradnji jedrske elektrarne stalno nastajajo nevarno dolgo`ivi radioaktivni odpadki, ki jih je potrebno varno izolirati od okolja {e nepredstavljivo dolgo ~asa.

Potrebno bo uporabljati najbolj energetsko u~inkovite tehnologije, vendar ob tem brez dru`benih sprememb ne bo {lo.

Kot dru`ba moramo prevrednotiti ravnanje z energijo in ozavestiti njeno celotno ceno za dru`bo (vklju~no z dr`avnimi subvencijami ter dru`benimi stro{ki fosilne energije).

Kak{no zavedanje bi moral osvojiti posameznik?

Visoka poraba energije ne sme biti ve~ statusni simbol, ampak mora biti pravilneje dojeta kot znak razsipnega, asocialnega `ivljenjskega stila, kjer posameznik z neracionalno oziroma malomarno rabo energije `rtvuje skupno dobro: stabilno podnebje, ohranjeno ~love{ko in naravno okolje. Var~evanje z energijo in ~ista energija morata postati ustrezno vrednotena in cenjena. Le tako bomo razlikovali med vrednostjo ~iste in umazane energije in

Dokler bo energija razumljena kot samoumeven vir, ki ga je na voljo na pretek, ne bo zadostnega spo{tovanja ~istih in obnovljivih virov energije, posledi~no bomo tehnologije vrednotili le glede na tr`no ceno (ki jo danes izkrivljajo subvencije fosilnim energentom) in njihov neposredni (vidni) u~inek na na{e `ivljenje.

bomo var~evali z energijo, ter podpirali napore za pridobivanje energije v svojem lokalnem okolju (npr. vetrna in son~na energija). Tudi obnovljivi viri zahtevajo porabo virov za proizvodnjo tehnologij (npr. turbine, son~ni paneli) in pomenijo bolj ali manj intenziven poseg v prostor.

Naj~istej{a energija je tista, ki je ne porabimo, vse ostale oblike energije pomenijo dolo~en pritisk na naravne vire in prostor.

Tehnologije obnovljivih virov energije ne predstavljajo medgeneracijskih bremen ^iste in obnovljive vire energije (OVE) je potrebno pozitivno vrednotiti, kajti za razliko od klasi~nih jedrskih in fosilnih virov za sabo ne pu{~ajo medgeneracijskih

bremen, zaradi obnovljivosti pa so ti viri razpolo`ljivi neomejeno v prihodnost.

Son~ne in vetrne elektrarne so tehnologije, ki predstavljajo naj~istej{i viri energije, hidroelektrarne pa so z vidika proizvodne mo~i eden od najbolj u~inkovitih virov. Uspe{na energetska tranzicija pomeni obrzdanje podnebnih sprememb, ~istej{i zrak, ve~jo biotsko pestrost, ter pravi~no prestrukturiranje energetike. Pri obnovljivih virih, kot so sonce, veter, hidroenergija in geotermalna energija, je potrebno ve~ino stro{kov proizvodnje energije pla~ati takoj, kajti gorivo (sonce, veter, voda) je zastonj. Posledi~no so zahtevane razmeroma velike investicije ob name{~anju, stro{ki vzdr`evanja pa so v primerjavi s klasi~nimi viri, kjer je potrebno pla~evati tudi gorivo, minimalni.

Ali smo zreli za vklju~evanje celotne dru`be?

Vse energetske projekte je potrebno skrbno ume{~ati v prostor, pri tem pa je

MISLI IN UKREPAJ ZELENO

zelo pomembno pravo~asno vklju~evanje javnosti in predvsem lokalnega prebivalstva. V razpravah o primernosti dolo~enih obnovljivih virov morajo biti priznane preference tako {ir{e javnosti kot lokalnega prebivalstva. Dejstva je potrebno utemeljevati na znanstvenih dokazih, izogibati se je potrebno psevdoznanstvenim trditvam. Energetski prehod ne predvideva zgolj tehnolo{kih sprememb, temve~ vklju~uje tudi spremembe v samih organizacijah, institucijah, regulativah, politiki, gospodarstvu in dru`bi. Pomeni demokratizacijo elektroenergetskega sektorja, kjer velika energetska podjetja izgubijo dominacijo in mo~, medtem ko akterji, ki so trenutno na obrobju, predvsem majhni proizvajalci elektri~ne energije, porabniki in civilna dru`ba, pridobijo na vplivu.

Slovenski energetski sistem – eden najmanj{ih v Evropi Ravno ta majhnost na{ega energetskega sistema omogo~a hitrej{e in la`je uveljavljanje sprememb. Trajnostni energetski prehod predvideva spremembo paradigme v energetskem sektorju, ki vklju~uje okoljsko, dru`beno in ekonomsko komponento, s tem pa rabo okoljsko sprejemljivih virov in tehnologij ter prehod na u~inkovito rabo energije in razpr{ene obnovljive vire.

To pa v praksi pomeni znaten odklon energetske politike od osredoto~anja zgolj na velike, centralizirane elektrarne na fosilno in jedrsko energijo, ki so trenutno temelj sistemov.

Okoljskih problemov ne moremo re{evati zgolj s tehni~nimi in tehnolo{kimi re{itvami, kot je zamenjava fosilnih virov z obnovljivimi brez hkratnega zmanj{anja porabe.

Tehnologije so zgolj orodja, ki slu`ijo ciljem, etiki in ~asovnim obzorjem dru`be kot celote. Ti cilji pa so odvisni od dru`be same. Zgolj delna implementacija strategij, ki so del energetskega prehoda in nove paradigme, ne more biti uspe{na. Tako recimo zgolj zamenjava fosilnih in jedrskih virov z obnovljivimi ni mogo~a, ker so potrebe po energiji trenutno prevelike, da bi jih zmogli nadomestiti zgolj z OVE. Kaj pri~akujemo od energetskega sektorja?

Od energetskega sektorja prihodnosti pri~akujemo, da bo vklju~eval vrednote, kot so spo{tovanje, skupnost, solidarnost, participacija, deljenje, podpora, vklju~enost in sodelovanje, ter da bo – poleg zasledovanja trajnostnih okoljskih ciljev – prispeval k pravi demokraciji z zmanj{evanjem trenutne neenakosti mo~i, ter s spodbujanjem lokalne anga`iranosti in opolnomo~enja ter socialne pravi~nosti.

Tak{na pot lahko vodi k pozitivni viziji ter k sre~nej{im, bolj zdravim posameznikom, ki `ivijo v varni, trajnostni in bolj enakoprav-

9

ni, povezani skupnosti. Zmanj{anje rabe energije, var~evanje z energijo in u~inkovita raba energije sta najbolj trajnostna koraka na podro~ju energetike, zato mora imeti to podro~je najvi{jo prioriteto.

Kak{ni energetski modeli se nam obetajo v prihodnje?

Omejitve pri proizvodnji in rabi energije izhajajo iz asimilacijskih zmo`nosti planeta in ne zgolj iz dostopnosti virov, zato bo potrebno dati ve~ji poudarek zagotavljanju energetskih storitev in ne zgolj zagotavljanju zadostnih koli~in energije ob vse ve~jem povpra{evanju. Primer tak{ne storitve je prilagajanje odjema elektri~ne energije s strani odjemalcev, kar pomeni, da odjemalci svoj odjem prilagajajo razli~nim cenam elektri~ne energije v ~asovnih intervalih ali obremenjenosti elektroenergetskega sistema. Na ta na~in se optimizira usklajenost ponudbe in povpra{evanja po energiji in zmanj{ujejo potrebe po proizvodnji energije. Pomen in namen novih energetskih storitev je omogo~iti spremembo koncepta na na~in, da kot najvi{jo prioriteto postavimo zmanj{evanje in u~inkovito rabo energije. • Besedilo povzemamo iz nedavno nastalega dokumenta z nazivom Manifest civilne družbe.

Ta ponazarja na~ine in razloge za miselni preobrat slovenske družbe, pri katerem je sodelovalo ve~ avtorjev iz nevladnih organizacij.

Jožica Ekart

Son~na elektrarna MOJA7, polikristalni moduli KIOTO 270 Wp poly, konstrukcija Schweizer

Zakaj energetsko samooskrbna hi{a `e danes?

Z

akaj zgraditi lastno son~no elektrarno in postati energetsko neodvisen, smo se pogovarjali z direktorjem podjetja Enertec iz Maribora, Petrom Kumrom. Podjetje Enertec razpolaga z mnogimi izvedenimi projekti, pred ~asom pa so lansirali zanimivo novo blagovno znamko Moja elektrarna.

Son~na elektrarna predstavlja eno bolj racionalnih pridobitev, v kolikor si gospodinjstvo `eli izbolj{ati dru`inski prora~un. Z izgradnjo son~ne elektrarne vso potrebno elektri~no energijo proizvedemo sami ter postanemo povsem neodvisni od dviga cen elektri~ne energije. Glede na trend rasti cen v zadnjih desetih letih in trenutnih napovedi, je pri~akovati, da bo cena elektri~ne energije rastla. Son~na elektrarna nam lahko zagotovi dovolj elektri~ne energije, da z njo oskrbujemo celotne potrebe hi{e, v{tev{i potrebe po ogrevanju, po preteku odpla~ilne dobe pa imamo elektri~no energijo povsem zastonj.

Koliko elektri~ne energije letno porabi povpre~no gospodinjstvo, ~e se ogreva z elektriko?

Povpre~na poraba elektri~ne energije v gospodinjstvu za stanovanjsko hi{o, ki se ne ogreva na elektri~no energijo zna{a okoli 5.000 kWh letno. V kolikor pa se ogreva na elektri~no energijo, kar je danes v Sloveniji mo~no raz{irjeno, pa je poraba lahko zelo razli~na. Novo zgrajene hi{e porabijo bistveno manj od starej{ih.

^e vzamemo za izhodi{~e novo nizkoenergijsko stanovanjsko hi{o (150 m2), ter njena poraba zna{a 30 kWh/*m2a, ter ob tem predvidimo dva pogostej{a razli~na vira elektri~ne energije, izra~un poka`e slede~o skupno letno porabo elektri~ne energije (kWh): 1. Toplotna ~rpalka: 5000 kWh + (4500 kWh +2500 kWh) / 3 = 7.333 kWh/leto, 2. Infrarde~i paneli + elektri~ni bojler za ogrevanje sanitarne vode: 5000 kWh + 6100 kWh = 11.100 kWh/leto.

V kolikor govorimo o starej{ih energijsko bolj potratnih objektih, je potrebno pojasniti, da je poraba elektri~ne energije, pri isti velikosti objekta, lahko tudi 4 krat ve~ja.

Kako veliko streho potrebujem, ter kak{na streha ustreza za optimalno postavitev son~ne elektrarne?

Za zgoraj izra~unana primera porabe elektri~ne energije potrebujemo 40 m2, oz.

65 m2 neto stre{ne povr{ine. Pod pojmom

Pi{e: Jo`ica Ekart urednica revije VAR^UJEM Z ENERGIJO

ÂťoptimalnaÂŤ streha razumemo streho, ki je pravokotne ali kvadratne oblike, brez stre{nih oken, dimnikov in drugih mote~ih elementov, naklon strehe zna{a cca. 35 stopinj, ter je ta obrnjena proti jugu. Seveda v praksi tak{nih streh ni veliko. Primerne strehe za postavitev son~ne elektrarne so tiste, ki imajo zadostno povr{ino, to je cca.

6 m2 na in{taliran kW son~ne elektrarne, kar se ti~e naklona pa so lahko tudi ravne, saj za vse razli~ne vrste kritin in naklonov obstajajo standardne re{itve, ki omogo~ajo optimalno namestitev modulov. V kolikor razpolagate s streho z dolo~enim naklonom pridejo v po{tev le tiste, ki so orientirane v smeri jug, jugovzhod ali jugozahod.

Kak{no nazivno mo~ ima povpre~no velika son~na elektrarna, ter od ~esa je odvisna?

Nazivno mo~ son~ne elektrarne dolo~a skupna mo~ fotonapetostnih modulov, ki so in{talirani na objektu. Iz na{ih `e realiziranih projektov lahko izhajamo, da je povpre~na potrebna velikost son~nih elektrarn 9 kWp. Ustrezno velikost son~ne elektrarne dolo~imo iz podatka o porabi elektri~ne energije in

MISLI IN UKREPAJ ZELENO

11

lokacije objekta, ter orientacije in naklona strehe. Vsi ti podatki pogojujejo dolo~itev ustrezne velikosti son~ne elektrarne, pri ~emer je izhodi{~e poraba elektri~ne energije, ostali parametri pa odlo~ijo ali bo potrebna nekoliko ve~ja, oziroma manj{a son~na elektrarna.

Kaj odlikuje kakovostne fotonapetostne module?

Odlikujejo jih predvsem kakovostna izbira posameznih komponent, sama preciznost pri sestavljanju, ter sprotne kontrole ob dolo~eni fazi sestavljanja. Pri tem so najbolj pomembni - fotonapetostne celice, kaljeno steklo in EVA (etilen-vinil-acetat) folija.

Globalno je le nekaj proizvajalcev fotonapetostnih celic, a se po kakovosti lahko precej razlikujejo, zato jih proizvajalci razvr{~ajo po kakovostnih razredih. Buti~ni proizvajalci praviloma uporabljajo izklju~no najvi{jo kakovost celic in so zato tudi vi{jega cenovnega razreda.

Kaljeno steklo mora biti pro`no in upogljivo, ne sme biti krhko, njegova kakovost pa se izra`a v pravilnih razmerjih kaljenja sestavin, da son~no obsevanje ne pusti morebitnih sledi. Modul mora imeti opravljen test preizkusa s to~o in mora zdr`ati tudi do 165 km/h dose`ene hitrosti to~e,

Son~na elektrarna MOJA 11, full BLACK EDITION, moduli KIOTO 300 Wp mono PERC, konstrukcija Schweizer

da upravi~i kvaliteto obstojnosti modula.

EVA folija ima funkcijo zapolnitve vmesnega prostora med celicami v postopku lameliranja (termi~na vakuumska komora, kjer se vse sestavine spojijo v en izdelek, son~ni modul brez okvirja), praznim prostorom med celicami in zagotavljanja izolacijske upornosti.

Ta mora biti v obdobju dolgoro~ne izpostavljenosti UV `arkom povsem odporna.

Kvaliteten modul ima vgrajeno kvalitetno UV folijo, pri ~emer je postopek lameliranja strogo definiran s ~asom trajanja in temperaturo.

[Îǔdž Ă™ĂœÂŻÂŹĂŽÂ˜Ă‡ĂŽĂ Ă§ Pripada vsem, ki so predani naprednim m vizijam ter v svoje okolje investirajo s spoĹĄtovanjem in odgovornostjo, ˜† ‘¯ º¯Æ çÎ Ă˘Âœ Â˜ĂŽĂ€Â§ĂŽ ĂˇĂœÂ†Â”Â†Ă€ĂŽ z dobro energijo.

-ÄƒÂ‘ÂœĂœÂŻĂ§Âœ ĂŹÂ§Ă€Â†Ă˘ÂœĂ‡ĂŽ à ÎǔÇÎ elektrarno, ki bo vaĹĄa investicija á à ÎǔÇÎ Ă™ĂœÂŻÂŹĂŽÂ˜Ă‡ĂŽĂ Ă§Čš

Ă¸Ă¸Ă¸ČšĂ†ĂŽÂşÂ†ČŽÂœĂ€ÂœÂ˝Ă§ĂœÂ†ĂœĂ‡Â†ČšĂ ÂŻ

Kak{ne so cene povpre~no velike son~ne elektrarne na klju~ in kako dolga je vra~ilna doba?

Cena 9 kWp son~ne elektrarne z davkom na dodano vrednost zna{a cca.

12.500 EUR, brez odbite nepovratne finan~ne vzpodbude, ki jo lahko pridobite od Eko -sklada in zna{a do 180 EUR/ kWp. Vra~ilna doba za son~ne elektrarne, ob upo{tevanju trenutne cene elektri~ne energije in nepovratne vzpodbude, traja nekje med 9 in 10 let. •

SMO IZKUĹ ENI STROKOVNJAKI ~ -~W I [IC C C W%-8 ĆŒ à †º Ä…Âœ ĆĄĆ Ă€ÂœĂ§ Ă Â˝ĂœÂ‘ÂŻĂ†ĂŽ ㆠà ÎǔÇÎ Ă™ĂœÂŻÂŹĂŽÂ˜Ă‡ĂŽĂ Ă§ dž⯏ Ă Ă§ĂœÂ†Ă‡Â˝Čš

C TW C W ]-br C [ I <-:g8 8IĆ&#x152; Ă&#x2021;Â&#x2020;âÂ&#x153; Â&#x2DC;Ă&#x17D;Ă&#x20AC;§Ă&#x17D;Ă&#x20AC;Â&#x153;çĂ&#x2021;Ă&#x17D; Ă&#x2122;Â&#x2020;Ă&#x153;çĂ&#x2021;Â&#x153;Ă&#x153;à çáĂ&#x17D; Ä&#x192; Â&#x2020;áà çĂ&#x153;¯ºà ½¯Ă&#x2020; Ă&#x2122;Ă&#x153;Ă&#x17D;ÂŻÄ&#x192;áÂ&#x2020;ÂşÂ&#x2020;Ă&#x20AC;Â&#x2019;Â&#x153;Ă&#x2020; :ÂŻĂ&#x17D;çĂ&#x17D; [Ă&#x17D;Ă&#x20AC;Â&#x2020;Ă&#x153; Ă&#x2122;Â&#x2020; Ä&#x192;Â&#x2020;§Ă&#x17D;çÂ&#x2020;áĂ&#x20AC;ÂşÂ&#x2020; áÂ&#x2020;Ă&#x153;Ă&#x2021;Ă&#x17D;à ç çÂ&#x153;Ă&#x153; Ă&#x2021;Â&#x153;Ă&#x2021;Â&#x153;ÂŹÂ&#x153;Ă&#x2021; Ă&#x153;Â&#x2020;Ä&#x192;áĂ&#x17D;ÂşČ&#x161;

SLEDIMO TRAJNOSTNIM VIZIJAM! rÂ&#x153;Ă&#x153;ÂşÂ&#x2020;Ă&#x2020;Â&#x153;Ă&#x2020;Ă&#x17D; á Ă&#x2021;Â&#x2020;âÂ&#x153; Ă&#x153;Â&#x153;â¯çáÂ&#x153;Č&#x2022; Ä&#x192;Â&#x2020;çĂ&#x17D; áÂ&#x2020;Ă&#x2020; Ä&#x192;Â&#x2020;§Ă&#x17D;çÂ&#x2020;áĂ&#x20AC;ÂşÂ&#x2020;Ă&#x2020;Ă&#x17D; ĆĄĆĽČŽĂ&#x20AC;Â&#x153;çĂ&#x2021;Ă&#x17D; §Â&#x2020;Ă&#x153;Â&#x2020;Ă&#x2021;Â&#x2019;¯ºà ½Ă&#x17D; Â&#x2DC;Ă&#x17D;Â&#x2018;Ă&#x17D;Č&#x2014; [IC C < :bW WC [ TW-TIWI -<IBĆ&#x2018; rÂ&#x2020;âÂ&#x153; Ä&#x192;Â&#x2020;Â&#x2DC;Ă&#x17D;áĂ&#x17D;Ă&#x20AC;ºà çáĂ&#x17D; Ă&#x2021;Â&#x2020;§Ă&#x153;Â&#x2020;ºÏºÂ&#x153;Ă&#x2020;Ă&#x17D;Č&#x2014;

OVEN v pomlad s prvo izposojevalnico e-koles -koles v Mariboru Oven bo v novi izposojevalnici omogo~al najeme zmogljivih elektri~nih koles, vo`nja z e-kolesom pa uporabniku s ponujenimi paketi obeta prav posebno avanturisti~no izku{njo.

Za mariborski skok v bolj zeleno prihodnost skrbi podjetje OVEN Elektro Maribor, d.o.o., ki v marcu odpira prvo ve~jo izposojevalnico elektri~nih koles. V podjetju si stalno prizadevajo k ozelenitvi mesta Maribor in pogosto postre`ejo s kak{nim novim trajnostnim projektom.

Na prvi pomladni dan, 21. marca, v Mariboru, na Gosposki 11, odpirajo novo e-izposojevalnico, z imenom OVeNtura. @e samo ime pove, da nam pripravljajo pravo pustolov{~ino.

Najemite »do`ivljajsko« elektri~no kolo Partnerja projekta sta Zavod za turizem Maribor - Pohorje in Zadruga BikeLab. Ne le, da bo sedaj e-koles v Mariboru ve~, osnovni projekt izposoje tudi vsebinsko nadgrajujejo. @elijo ga pribli`ati turistom, kot tudi ob~anom mesta Maribor ter drugim potencialnim uporabnikom. Pojasnili so nam, da bo izposojevalnica e-koles vsem zainteresiranim za e-mobilnost in kolesarjenje odslej omogo~ala zanimivej{o ter bolj avanturisti~no do`ivetje. Po Mariboru ali

okolici se boste lahko z e-kolesom popeljali po svoje ali izbirali med razli~nimi, s pomo~jo aplikacije vodenimi tematskimi potmi ter dostopali do turisti~no zanimivih lokacij. Pri~akujete lahko bogat izbor ter vedno nove ideje.

Miroslav Pre{ern, direktor OVEN d.o.o.: »V podjetju OVEN smo prepri~ani, da je nevarne izpuste, ki jih povzro~ajo avtomobili, mo`no zmanj{ati za kar polovico, ~e bi za premagovanje kraj{ih razdalj, namesto avtomobilov uporabljali kolesa. Trudimo se raz{iriti zanimanje za e-vozila, da bodo na{a mesta bolj zelena. Zato smo veseli, da lahko novo raz{irjeno ponudbo predstavimo tudi turistom in ne le ob~anom. Verjamemo, da si bodo zaradi posebnih do`ivetij z e-kolesi {e raje ogledali Maribor in okolico, kar pomeni za na{e mesto veliko prednost.« E-kolesa si lahko izposodite na kar petih razli~nih e-bike sharing to~kah po Mariboru in okolici, s prvim spomladanskim dnem pa tudi na novi to~ki, v prvi ve~ji izposojevalnici v Mariboru. Preprosto si z elektri~nim

Prihaja haja VEČJA NAJVEČJA evalnica izposojevalnica Maribo oru e-koles v Mariboru

OVeNtura.

kolesom oglejte mesto ali sko~ite po opravkih. E-kolesa so odli~na alternativa navadnim kolesom, predvsem pa je kolesarjenje ob pomo~i elektromotorja la`je, napori pri dalj{ih vo`njah in te`avnih vzponih pa manj{i, oziroma jih sploh ni. Odslej bodo lahko kolesarili tudi ljudje s {ibkej{im zdravjem, starej{i in manj kondicijsko pripravljeni.

V podjetju Oven verjamejo, da bodo uporabniku prilagojeni paketi pritegnili tako ob~ane kot turiste, ki se bodo sedaj z elektri~nim kolesom lahko popeljali tako po Mariboru kot izven mesta ter u`ivali v njegovi okolici.

Vo`nja z e-kolesom je lahko prav posebna izku{nja Izposoja e-koles bo potekala hitro in u~inkovito s pomo~jo aplikacije, na voljo pa bodo urni, dnevni, tedenski najem ali najem posebnih turisti~nih paketov oz. »avantur«.

Elektri~na kolesa so vam z novo izposojevalnico na voljo na 6 lokacijah; v lokalu Ma~ka na Lentu, v hotelu Betnava, v motelu in piceriji ^rni Baron, na posestvu Meranovo, Drava centru ter na Gosposki ulici 11, v BikeLabu, oziroma izposojevalnici OVeNtura.

Najem je mo`en tudi za ve~je skupine ljudi ali team buildinge, kjer lahko izberete razli~ne pakete in ~as izposoje, pla~ilo pa je mogo~e izvesti preko nove aplikacije ali v sami izposojevalnici. Kolesa so primerna tako za mestno vo`njo, kot vo`njo na bolj razgibanem hribovitem terenu. Domet koles zna{a 80 km, polnijo pa se enostavno, z navadnim elektri~nim priklju~kom. E-kolesa lahko kupite tudi v njihovi spletni trgovini Oven na www.trgovina-oven.si. •

21. 3. 2018 na Gosp Gosposki ulici 11.

www.oven-em.si | www.trgovina-oven.si OVEN ELEKTRO MARIBOR d.o.o. | Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor | T: 02 2200 782, F: 02 2200 781 | info@oven-emb.si

Jo`ica Ekart

MISLI IN UKREPAJ ZELENO

13

Pametno mesto v resnici sloni na ljudeh in ne na tehniki

Smart City – mesto zaradi ljudi

P

o vsem planetu postajajo mesta vedno pomembnej{a in se bodo v prihodnje {e pove~evala.

Opazovanja in napovedi Zdru`eni narodi so pripravili poro~ilo in napoved, ki obravnava preseljevanje ljudi in rast mest. V letu 1950 je v mestih `ivelo 30% svetovnega prebivalstva, do 2050 pa bo v mestih `ivelo kar 66% prebivalcev planeta.

Danes je Tokio najve~je mesto na svetu in ima 38 milijonov prebivalcev, sledi Delhi 25 milijonov, [anghaj 23 milijonov, Mexico City, Mumbai in Sao Paulo, vsak z 21 milijonov.

Do 2030 bo na planetu 41 megamest z ve~ kot 10 milijoni ljudi. ^ez 12 let bo Tokio ostal najve~ji, Delhi, ki najhitreje raste, pa se mu bo pribli`al na samo milijon razlike.

Rastejo predvsem mesta na ju`ni polobli in ne na tako imenovanem razvitem severu. Na vpra{anje, kako bodo mesta delovala, zagotavljala varno okolje za prebivalstvo in dobivala dovolj energije za delovanje, je mo`nih ve~ odgovorov.

Vsak ga vidi druga~e Hkrati z velikostjo raste tudi pomembnost in vplivna mo~ mest. Podjetniki in znanstveniki gledajo na pametna mesta z razli~nih zornih kotov. Firme, ki se ukvarjajo z informacijskimi tehnologijami napo-

vedujejo, da so pametna mesta »sistem v sistemu«, zanje so samo stalno rasto~ in vedno gostej{i pretok informacij, ki ga bo potrebno stalno optimirati. Fiziki izdelujejo fizikalne modele mest in opazujejo odnose med velikostjo mesta in dogajanjem v njem.

Pri tem obravnavajo mestne prebivalce kot kro`e~e atome ter delovanje posku{ajo razlagati skladno z zakoni fizike. Mesto pa je veliko ve~ kot samo pretok informacij in prebivalci so neprimerno bolj nepredvidljivi kot samodejno kro`e~i atomi.

V napa~no smer lahko vodijo tudi vizije na~rtovalcev mestnih magistral, s katerimi bi naj optimirali prometne tokove. V glavnem je ve~ina teh projektov strel v prazno, saj so namesto bolj{ih in hitrej{ih potovanj z enega konca na drugega povzro~ili decentralizacijo, podalj{ali vozne poti in velikokrat osamili ter od tokov odrezali prej `ivahne mestne predele.

prej socialni, nato pa omogo~ijo pove~anje uspe{nosti mestnega gospodarstva, pametno prebivalstvo in delovni ljudje pa so klju~ni za ustvarjanje novih idej s katerimi v resnici ohranjajo delovanje in obstoj pametnega mesta. Zato prehod na pametno mesto nikoli ni samo uvajanje tehnologij za pove~evanje u~inkovitosti mestnih podpornih sistemov.

Pravi odgovor ni znan V resnici nih~e ne pozna pravega recepta za prehod iz obi~ajnega v pametno mesto. Poznamo pa nekaj elementov, ki so bistveni. Vklju~ujejo sobivanje, raznolikost, zmo`nost prilagajanja, stalnega inoviranja, oblikovanja mestnih prostorov in ohranjanja demokracije. Mesta so pomanjkanje vmesnega prostora med ljudmi, posledica je zgo{~ena raznolikost. Izku{nje ka`ejo, da so pisanost prebivalstva glede na raso, starost, nacionalno poreklo, politi~na prepri~anja in druge lastnosti, vir razlogov za zdru`evanje, prilagajanje in rojevanje novih idej.

Pomembni so samo ljudje Mesta so se{tevek prebivalcev in na~inov na katere sobivajo v njih. ^lovek je socialno bitje, zato je mesto vedno tudi se{tevek tiso~ev prizori{~, na katerih se prebivalci sre~ujejo, si prislu`ijo denar za `ivljenje ter ustvarjajo inovacije, umetnost in kulturo.

Mesto bo postalo »pametno« ~e bodo v njem `iveli visoko kvalificirani in izobra`eni prebivalci. U~inki vi{je izobrazbe so naj-

Naloga arhitektov pa je ustvarjanje prijetnih bivalnih okolij, zgradb, javnih prostorov, ulic in zelenih povr{in. Vse to odlo~a o tem, ali bodo ljudje v mestu radi bivali, ali pa ga bodo raje zapustili. Vedno pomembnej{i so tudi mestni prostori, ki omogo~ajo dru`enje in hojo. Zato pametno mesto nikoli ne bo samo stroj ampak vedno tudi `iv organizem. • Tihec

ZDRAVA HI[A: S prenovo do ve~je kakovosti bivanja

Skoraj ni~energijska hi{a – danes ni iluzija, temve~ realnost Kak{na hi{a je skoraj ni~energijska, kako se lotim tak{ne gradnje ali prenove, na kaj moram biti pozoren, ter kak{no podporo lahko dobim?

D

a si la`je predstavljamo pomen skoraj ’’ni~energijske hi{e’’, je potrebno poznati potrebe po energiji v stavbi, da dose`emo dolo~eno stanje.

Toploto merimo v merski enoti Watt (W), merjeno skozi ~as dobimo energijo. Njena merska enota je Watt-sekunda (Ws), oziroma na dalj{e obdobje se energija podaja v kWh. Da bi izvedeli, kako je na{a hi{a energijsko u~inkovita, se v ta namen prikazuje energijsko {tevilo stavbe, zapisano v kWh/m2 ogrevalne povr{ine stavbe. Za la`jo preglednost nam tabela v nadaljevanju prikazuje stopnje energijskega {tevila stavbe.

Kako smo omejeni z zakonodaja O pomenu energijsko u~inkovite gradnje nas omejuje Energetski zakon EZ-1, ki v 330. ~lenu opredeljuje zahtevo, da morajo biti vse nove stavbe skoraj ni~-energijske. Izraz »skoraj ni~-energijska stavba« v tem zakonu pomeni stavbo z zelo visoko energetsko u~inkovitostjo, oziroma zelo majhno koli~ino potrebne energije za njeno delovanje, pri ~emer naj bo potrebna energija v ~im ve~ji meri proizvedena iz obnovljivih virov na kraju samem ali v bli`ini.

Obnovljivi viri so viri, ki jih zajemamo iz stalnih naravnih procesov, kot so son~no sevanje, fotosinteza s katero rastline gradijo biomaso, ter vetrna in vodna energija.

Okna, pomen ustrezne zasteklitve Hi{o na~rtujmo tako, da dosega minimalno potrebno energijo za ogrevanje. K temu nam pripomore pravilno izbrana debelina izolacijskega ovoja stavbe in orientacija stavbe. Tako je smiselno, da je ~im ve~ prostorov postavljenih na jug ali zahod. Smiselno je tudi da parkiranje in vhod v hi{o postavimo na sever, saj tako omogo~imo postavitev bivalnih prostorov na jug. Hi{a naj bo opremljena s primerno velikimi zasteklitvami. S tem dosegamo ~im ve~jo izkori{~enost svetlobe. Tako lahko koristimo energijo son~nega sevanja in s tem pribitke toplote pozimi. Okna zavzemajo vse ve~ji dele` zunanjega ovoja stavbe, zato sta njihovi toplotna izolativnost in trdnost zelo pomembni. Tro-slojna zasteklitev je minimalno zahtevana, in sicer po na~elu tesnjenja v treh ravneh, kot je opredeljeno v smernici RAL. Vmesni prostori morajo biti polnjeni z `lahtnim plinom, priporo~a se tudi nizko emisijski nanos na notranji povr{ini zasteklitve, ki dodatno prepu{~a son~no sevanje. Okna naj bodo zasnovana tako, da bodo v poletnih dneh kot je sonce na vi{ji legi prostori primerno zasen~eni, v zimskem ~asu pa ko je sonce za cca. 46°ni`je, pa bodo sen~ila prepu{~ala svetlobo in toploto v prostor.

Sen~enje in prezra~evanje Sen~enje lahko dosegamo mehansko ob samem oknu ali nad

Razred objekta

Raba energije v kWh/m2 leto oz. energijsko {tevilo

Poraba kurilnega olja liter/m2 hi{e/leto

Izjemno potratna

> 210

> 21

Zelo potratna hi{a

150 - 210

15 – 21

Potratna hi{a

105 - 150

10 – 15

Nezadostno u~inkovita hi{a

60 - 105

6 – 10

Zadostno u~inkovita hi{a

35 - 60

3,5 – 6

Dobro u~inkovita hi{a

25 - 35

2,5 - 3,5

< 15

< 1,5

Skoraj ni~ energijska hi{a

Tabela za energijsko {tevilo objekta. Upo{tevano: 1 liter lahkega kurilnega olja = 10 kWh

okni. Vsekakor pa mora biti sistem sen~enja name{~en na zunanji strani oken. Obstajajo {tevilne arhitekturne re{itve kot previsi in balkoni ali lamelni nadstre{ki. Sen~enja se lahko poslu`ujemo tudi z pravilno izbrano vegetacijo (listavci) ob hi{i, ki v zimskem ~asu prepu{~ajo svetlobo, v ~asu morebitnega pregrevanja pa ne.

Z omenjenimi ukrepi smo hi{i omogo~ili, da je dobro toplotno izolirana in hkrati pridobiva son~no energijo. Pozornost je potrebno nameniti {e prezra~evanju, ki je pogoj za stabilno bivalno ugodje.

Vsak uporabnik hi{e potrebuje cca. 20 m3/h sve`ega zraka, odvisno od aktivnosti. Da bi zagotovili tej potrebi je potrebno ve~krat dnevno kratkotrajno zra~enje prostorov s 3-5 minutnim kratkotrajnim prezra~evanjem na prepih. Zra~enje po sistemu ’’na kip’’ se ne priporo~a zaradi izgub toplote iz stavbe. Tako pri metodi ro~nega zra~enja hitro naletimo na te`avnost. Temu se lahko izognemo z namestitvijo prezra~evalne naprave z rekuperacijo, ki ob zelo majhnih toplotnih izgubah stalno dovaja sve`i zrak in s tem zagotovi idealno izmenjavo zraka. Enake ukrepe lahko implementiramo tudi pri obnovi obstoje~e hi{e.

Koliko finan~ne podpore dr`ave lahko koristim?

Za opisane ukrepe, rabo obnovljivih virov energije in ve~jo energijsko u~inkovitost stanovanjskih stavb Eko sklad dodeljuje nepovratne finan~ne spodbude na celotnem obmo~ju Republike Slovenije. Ob gradnji ali nakupu skoraj ni~-energijske nove eno- ali dvostanovanjske stavbe dodeljujejo nepovratne podpore v vrednosti od 65 €/m2 do 125 €/m2, ter ob celoviti obnovi starej{e eno- ali dvostanovanjske stavbe od 165 €/m2 do 200 €/m2.

Neodvisni strokovnjaki, energetski svetovalci mre`e ENSVET vam lahko nudimo celovite re{itve in nasvete. Da se izognete morebitnim zapletom, ki lahko nastopijo pri napa~no izvedenem – izbranem sistemu ali vgradnji, vas vabim, da se pred pri~etkom investicije brezpla~no posvetite z strokovnjaki v mre`i ENSVET. • Matej Kramar dipl. in`. stroj. Energetik, neodvisni energetski svetovalec mre`e ENSVET

S prenovo do ve~je kakovosti bivanja

V

sako stavbo, starej{o od dvajset let, bi bilo treba energijsko prenoviti, o tem ni nobenega dvoma. Na ta na~in namre~ pomembno zmanj{amo porabo energije za ogrevanje in hlajenje objekta, predvsem pa mo~no izbolj{amo kakovost bivanja. Celovita prenova, ki ponavadi vklju~uje tudi novo razporeditev prostorov, je {e toliko bolj pomembna, ~e se lotevamo preurejanja neizkori{~ene podstrehe v bivalno mansardo.

Novogradnje so danes z vidika velikosti stanovanjske povr{ine na~rtovane veliko bolj premi{ljeno, kot so bile pred desetletji.

Takrat je med graditelji prevladovalo razmi{ljanje, da mora biti hi{a dovolj velika, da bo lahko v njej ~ez nekaj let `ivel {e vsaj en otrok s svojo dru`ino. A otroci so imeli svoje na~rte, `ivljenje so si ustvarili drugje, podstre{ja (in marsikje tudi eta`e pod njimi) pa so ostala prazna. V zadnjih letih, ko trg dela mladim ponuja ve~inoma prekarne zaposlitve in je stanovanjsko posojilo za nakup nove (ali rabljene) nepremi~nine privilegij tistih redkih sre~ne`ev, ki jim je uspelo dobiti zaposlitev za nedolo~en ~as, so neizkori{~eni prostori pod streho velikokrat edina mo`nost, da si mladi lahko ustvarijo dom. Nalo`ba v preobrazbo nebivalne podstrehe v bivalno je namre~ cenovno veliko bolj dostopna kot nakup nepremi~nine.

Za prenovo je klju~en dober na~rt Seveda je pomembno, da so prostori pod streho zasnovani, razporejeni in opremljeni tako, da se bomo v njih dobro po~utili.

Po drugi strani je veliko investitorjev, ki so se prenove hi{e lotili »kampanjsko«, na lastni ko`i izkusilo, da lep interier in nova okna, skozi katera v stanovanje sicer prihaja ve~ svetlobe, a ne

Na straneh na{e nove tematske priloge Zdrava hi{a bomo v petih nadaljevanjih – v {tirih tiskanih izdajah revije Var~ujem z energijo in petih spletnih izdajah – posku{ali osvetliti nekatere najpogostej{e dileme, s katerimi se sre~ujejo investitorji, ki se hkrati z energijsko prenovo hi{e lotevajo tudi urejanja bivalnih prostorov pod streho. k omogo~ajo ve~ naravnega prezra~evanja skozi netesna mesta, {e zdale~ ne zagotavljajo kakovostnega bivanja.

Zakonodaja od graditeljev zahteva upo{tevanje smernic energijsko var~ne gradnje in prenove, zaradi katerih se poraba energije v stavbah ob~utno zmanj{uje, a ~e se prenove ne lotimo celovito, marsikatera prednost kaj hitro postane pomanjkljivost.

Nova toplotnoizolativna fasada, na primer, lahko zakrije kontrukcijske razpoke, ki se bodo prej ali slej ponovno pokazale, ~e jih pred izvedbo fasade ne bomo sanirali. Nova okna, kot `e omenjeno, prepu{~ajo ve~ svetlobe, ker pa odli~no tesnijo, je treba pravo~asno razmisliti, kako bomo v bivalnih prostorih zagotovili zadostno prezra~evanje. V nasprotnem primeru bo v bivalnih prostorih zaradi pomanjkanja sve`ega zraka ne samo zatohlo, ampak tudi vla`no. Posledi~no bo bivanje vse prej kot prijetno in predvsem zdravju {kodljivo.

S pravimi vpra{anji do pravih re{itev Ko se odlo~amo za prenovo mansarde, je torej priporo~ljivo razmisliti, ali bi bilo na objektu in v njem smiselno izvesti {e kak{no drugo obliko prenove. Zastaviti si moramo prava vpra{anja, odgovori pa nas bodo pripeljali do prave ali pa vsaj najbolj optimalne re{itve. Vpra{anj, ki se porajajo investitorjem pred za~etkom prenove, ni malo. ^e odmislimo tista, povezana s finan~nim vidikom, se najpogosteje spra{ujejo, kako zagotoviti dovolj svetlobe, sve`ega zraka, kako se znebiti vlage, ki jim je do zdaj grenila `ivljenje, kako poleti prepre~iti pregrevanje bivalnih prostorov pod streho, pozimi pa v njih zagotoviti prijetno toploto …

ZDRAVA HI[A

17

Univerzalnih odgovorov seveda ni mogo~e pri~akovati, razlikujejo se od objekta do objekta, od primera do primera, dejstvo pa je, da je omenjene te`ave mogo~e odpraviti ali pa vsaj ob~utno omiliti s pravilno na~rtovano prenovo. Pri iskanju odgovorov vam lahko pomaga tudi energetski svetovalec, na primer, ki si bo ogledal stanje na terenu in na podlagi videnega svetoval ustrezne re{itve.

Urejanje bivalnih prostorov pod streho je obi~ajno povezano z bolj ali manj obse`nimi gradbenimi posegi. Z arhitekturnega vidika je torej urejanje mansarde poseg, ki spreminja celotno podobo objekta, tako vizualno kot tudi tehni~no in funkcionalno.

Strehe starej{ih hi{ imajo naklon med 25 in 35 stopinjami, zato primanjkuje stojne vi{ine. Investitorji tako pogosto razmi{ljajo o izvedbi fr~ade, spremembi naklona strehe, spremembi vi{ine strehe ipd. Pred za~etkom kakr{nih koli s tem povezanih del se je treba najprej prepri~ati, da bo konstrukcija prenesla dodatne obremenitve, nato pa poskrbeti, da bo prostor pod streho dobro in pravilno toplotno za{~iten.

Glede na to, da omenjene spremembe na ostre{ju spreminjajo tudi fasado na vseh {tirih straneh objekta, je vsekakor smiselno razmisliti o energijski in arhitekturni prenovi celotnega stavbnega ovoja. Pri tem je zelo pomembno, da se toplotna izolacija strehe spoji s toplotno izolacijo fasade nad zunanjim zidom na vseh {tirih straneh. Toplotna izolacija strehe mora potekati ~ez ni`ji zid, stiki s fasadno izolacijo pa morajo biti popolnoma tesni. S tem so odpravljeni najbolj pogosti toplotni mostovi in v mansardi zagotovljeno bivanje brez plesni in nepotrebnih izgub toplote. @al je na{teto za nekatere izvajalce pretrd oreh. [e vedno se namre~ zgodi, da obzidajo kapno lego, betonski zaklju~ek oziroma venec v â&#x20AC;&#x2122;{piciâ&#x20AC;&#x2122; pa naredijo do vrha {pirovcev, namesto da bi bil pribli`no 40 centimetrov ni`ji.

Ve~ o tem, kako ustrezno toplotno izolirati po{evno streho, pa naj bo masivna ali z leseno konstrukcijo, katere izolacijske materiale izbrati, kako jih pravilno vgraditi in kaj storiti, ~e primanjkuje prostora za vgradnjo ustrezne debeline toplotne izolacije, lahko preberete na naslednjih straneh. [e pred izvedbo toplotne izolacije strehe je treba vedeti, kako bomo v mansardi zagotovili dovolj naravne svetlobe â&#x20AC;&#x201C; bodisi z ve~jimi fasadnimi okni, ~e smo dvignili streho bodisi s stre{nimi okni ali fr~ado. Pri tem je dobro vedeti, da stre{na okna zagotavljajo trikrat ve~ svetlobe kot fr~ada, tudi ~e mansarda ni odprta

O prenovi razmi{lja kar 23 odstotkov Slovencev Vrednost kazalnika zaupanja potro{nikov, ki ga na Statisti~nem uradu Republike Slovenije merijo vsako ~etrtletje, se je januarja letos pove~ala za pet odstotnih to~k v primerjavi z lanskim januarjem, `e nekaj mesecev zapored pa dosega najvi{je vrednosti v celotnem obdobju, odkar ga spremljajo, to je od leta 1996. O morebitni prenovi stanovanja v naslednjih dvanajstih mesecih je tako januarja letos razmi{ljalo 23 odstotkov Slovencev, o morebitnem nakupu stanovanja pa {tirje odstotki.

Po podatkih dr`avnega statisti~nega urada je sicer v Sloveniji kar 70 odstotkov skupnih povr{in stanovanjskih stavb in 60 odstotkov skupnih povr{in nestanovanjskih stavb zgrajenih pred letom 1985. To pomeni, da je potencial za prenovo ogromen, {e zlasti ~e upo{tevamo, da je `ivljenjska doba posameznega konstrukcijskega materiala (streha, fasada, okna) pribli`no 30 let.

do slemena. ^e pa je odprta do slemena, velja, lahko stre{na okna umestimo vi{je, zato bo naravna osvetlitev globinska in bolj enakomerna, kar pomembno vpliva na kakovost bivanja pod streho.

Tako kot velja, da je treba skrbno na~rtovati celotno prenovo neizkori{~ene podstrehe, velja tudi, da je nujno skrbno na~rtovati naravno osvetlitev oziroma umestitev okenskih odprtin. Ne samo zaradi bivalnega ugodja, ampak tudi zaradi toplotnih dobitkov in naravnega prezra~evanja ob ugodnih zunanjih temperaturah.

Pri tem si arhitekti pomagajo s programskim orodjem, s katerim izra~unajo potrebno osvetlitev in prika`ejo, s kak{no razporeditvijo okenskih odprtin je mogo~e dose~i najbolj optimalno osvetlitev. â&#x20AC;˘ Barbara Primc

18

ZDRAVA HI[A

Naravna svetloba izbolj{uje po~utje in umske sposobnosti

Z

astekljene povr{ine naj bi zavzemale najmanj 20 odstotkov celotnega tlorisa prostora, a to {e ni zagotovilo za kakovostno naravno osvetlitev, ki pomembno vpliva ne samo na na{e zdravje in po~utje, ampak tudi na umske sposobnosti.

Na~rtovanje in razporeditev okenskih odprtin sta zato pomemben snovanja del bivalnih prostorov, toliko bolj, ~e si dom urejamo tik pod streho.

Skozi (pre)visoko vgrajeno stre{no okno bo v mansardo pri{lo ve~ razpr{ene svetlobe, po drugi strani pa ne bo omogo~alo razgleda in preprostega odpiranja oziroma zapiranja.

Raziskava Healthy Homes Barometer 2016 (HHB 2016) je pokazala, kar 76 odstotkov Evropejcev pri`ge lu~ zaradi pomanjkanja dnevne svetlobe v prostorih tudi takrat, ko zunaj sije sonce.

Razlog: premalo oken, ki so poleg tega najverjetneje {e neustrezno ume{~ena. »Mo`nosti za ustrezno razporeditev stre{nih oken, kar pomembno vpliva na porazdelitev naravne svetlobe, je v mansardi veliko, za dober ’rezultat’ pa je treba poznati nekatere zakonitosti,« pravi Katja Li~en Pajenk iz podjetja Velux.

Z enim ve~jim oknom, na primer, bomo dosegli bolj intenzivno osvetlitev dolo~ene povr{ine, kar je {e zlasti za`eleno za delovne povr{ine, medtem ko bomo z ustrezno razporeditvijo ve~ manj{ih manj{ih oken zagotovili enakomernej{o razporeditev svetlobe po celotnem prostoru.

Preverite na~rtovano naravno osvetlitev

Najve~ svetlobe in zraka v stanovanju pod streho bomo imeli, ~e je mansarda odprta do slemena, kar je vsekakor ena izmed prednosti, ki jo velja izkoristiti, ~e je le mogo~e.

Sogovornica poudarja, da je v fazi na~rtovanja bivalnih prostorov pod streho vsekakor priporo~ljivo preveriti na~rtovano naravno osvetlitev. Arhitekti si pri tem pomagajo z razli~nimi programskimi orodji, s katerimi lahko izmerijo svetlobne vrednosti v prostoru, {e preden je stanovanje zgrajeno, na ta na~in pa optimizirajo naravno osvetlitev. »Kakovostna naravna osvetlitev je pomembna za zdravje in po~utje stanovalcev, od nje je odvi-

sna poraba elektri~ne energije za umetno razsvetljavo, predvsem pa poraba energije za ogrevanje doma pozimi in hlajenje poleti.

Pri tem ne gre samo za ustrezno {tevilo, velikost in razporeditev stre{nih oken, upo{tevati je treba tudi fasadna oziroma vertikalna,« pravi Li~en Pajenkova.

Optimalno je, da je spodnji rob stre{nega okna 90 do 110 cm od tal. Tako bomo imeli lep razgled na okolico, okno bomo lahko po potrebi preprosto odpirali in zapirali.

Velikost stre{nega okna v obstoje~ih hi{ah prilagodimo razdalji med {pirovci. ^e je premajhna in lahko vgradimo le o`je okno, bo skozenj v mansardo prihajalo manj naravne svetlobe.

ZDRAVA HI[A

19

Dovolj prostora za vgradnjo ve~jega okna lahko zagotovimo z izdelavo tako imenovanega menjalnika. ^e to ni mogo~e, skozi manj{e okno pa ne bo prihajalo dovolj svetlobe, lahko med obstoje~a {pirovca vgradimo dve o`ji okni. Rezultat bo pribli`no enak.

Na~rtovanje in razporeditev okenskih odprtin sta pomemben del snovanja bivalnih prostorov. Na fotografijah je o~itna razlika v koli~ini naravne svetlobe, ki je je prostor dele`en, ~e smo vgradili le eno stre{no okno

Eno ve~je okno ali ve~ manj{ih?

V devet kvadratnih metrov velikem prostoru naj bi bilo 1,8 kvadratnega metra zastekljenih povr{in. Eno ve~je okno bo zadovoljivo osvetlilo 46 odstotkov prostora, {tiri manj{a, enakomerno razporejena in s povr{ino, ki je enaka povr{ini ve~jega, pa bodo ustrezno osvetlila kar 65 odstotkov prostora.

Vpadni kot svetlobe, ki v mansardo prihaja skozi stre{no okno, je zaradi po{evne strehe veliko ve~ji kot pri vertikalnem oknu, zato se marsikatera mansarda dobesedno kopa v naravni svetlobi – stre{no okno je namre~ obrnjeno naravnost k izvoru svetlobe, zato je prostor pri enako veliki zastekljeni povr{ini kar trikrat bolje osvetljen kot z vertikalnim oknom.

Da umetna svetloba negativno vpliva na u~ne sposobnosti, storilnost in na splo{no po~utje, so potrdile `e {tevilne raziskave, dodaja sogovornica: »U~enci v u~ilnicah z ve~ naravne svetlobe so pri re{evanju matemati~nih testov za 20 odstotkov hitrej{i kot njihovi vrstniki v u~ilnicah, v katerih je dnevne svetlobe primanjkovalo, pri bralnih testih pa so hitrej{i za 26 odstotkov.

Enakomerna osvetlitev u~ilnice pove~a sposobnosti u~enja za 19 do 20 odstotkov, kar je pomemben podatek tudi za vse, ki imajo doma otroke ali pa si doma urejajo delovni koti~ek.«

Stre{no okno je bolj{a re{itev kot fr~ada Pri enako veliki stekleni povr{ini bo osvetlitev vsaj za 30 odstotkov bolj{a, ~e se bomo namesto za izdelavo fr~ade odlo~ili za vgradnjo stre{nega okna. To nam omogo~a tudi razgled, s katerim se pri fr~adi ne moremo pohvaliti. Na splo{no velja, da je izdelava fr~ade smiselna le v primerih, ko je treba povi{ati oziroma pove~ati prostor, vendar mora biti dovolj velika. • Ba. P.

U~inek dnevne svetlobe lahko preverite tudi z aplikacijo na telefonu V podjetju VELUX so razvili preprosto aplikacijo za pametne telefone, s katero je mogo~e oblikovati posamezne prostore in hkrati vizualizirati pravi u~inek dnevne svetlobe. Izris simulacije prostora s pohi{tvom in okni v 360-stopinjski tehnologiji prejmete na svoj telefon, ogledate pa si ga lahko s 3D-o~ali. »Aplikacija MyDaylight, ki je na voljo v slovenskem jeziku v trgovinah AppStore in Google play, je narejena je z namenom, da uporabnik dodaja in odvzema okna v prostoru in si tako la`je predstavlja, kaj posamezno okno pomeni za prostor,« pravi Katja Li~en Pajenk.

20

ZDRAVA HI[A

Analiza dobre prakse

Sanacija ravne strehe

Pogled na posledice zamakanja je povzro~il dvom v prvotno mi{ljeno enostavno energijsko sanacijo terase.

V

eliko ravnih streh in stre{nih teras je nastalo v sedemdesetih letih prej{njega stoletja z materiali in znanjem, kot je bilo takrat na razpolago. Zaradi pu{~anja smo ve~ino teh streh `e popravili ali pa samo pokrpali. Zaradi var~evanja z energijo za ogrevanje in hlajenje ter povi{anja bivalnega ugodja je potrebna analiza obstoje~ega stanja, ~e dejansko `elimo trajno in vsestransko u~inkovito streho.

Na papirju in v teoriji re{itve izgledajo enostavne. Nemalo projektantov, ki so se s prakso sre~ali mnogo kasneje, kot so izrisali svoje prve na~rte, to prizna. Zato v~asih ni odve~, da gradbi{~e pogledamo od bli`e.

Ne glede na to, da gre v tem primeru za majhno povr{ino terase dru`inske hi{e, pa se tovrstna sanacija lahko izvede tudi na ravnih terasah stanovanjskih blokov, seveda ob upo{tevanju `elja po zaklju~nem sloju in glede na namen na novo pridobljene koristne povr{ine. Lastniki hi{e so v tem primeru `eleli, da bi terasa po sanaciji bila v ve~jem delu ozelenjena.

Primer sanacije stre{ne terase Stre{na terasa je v 70-tih letih nastala nad prizidkom dnevne sobe v pritli~ju vrstne dru`inske hi{e. V tem primeru so pod kerami~ne plo{~ice na cemetni glazuri vgradili PE folijo ter EPS toplotno izolacijo (stiropor) v debelini 5cm v dveh slojih, ki so ju polo`ili na sloj stre{ne lepenke, ki so jo v tistem ~asu uporabljali kot neke vrste parno zaporo. Streha je bila doslej zaradi pu{~anja `e dvakrat sanirana in sicer tako, da so po odstranitvi kerami~nih plo{~ic nanesli dodaten betonski sloj in/ali cementno glazuro, ter nanjo ponovno nalepili plo{~ice.

izolacijo. Zaradi tega se je voda {e bolj zbirala in postopno pronicala v stropno plo{~o, kar je po{kodovalo tudi del opleska.

Glede na to, da je obstoje~i izhod na teraso cca 30 cm iznad kote betonske konstrukcije, ter da je bilo potrebno upo{tevati {e naklon, ki ga betonska plo{~a ni imela, je bilo potrebno za kolikor toliko dobro izolativnost strehe (minimalno po trenutni regulativi), pri~eti pri izhodu na teraso s 24 cm toplotne izolacije, da je na robu terase {e vedno 18 cm izolacijskega materiala.

Pri~etek sanacije in prva sprememba na~rta Med sondiranjem strehe smo ugotovili, da je bila EPS toplotna izolacija vla`na, saj voda ki je za{la v notranjost ni mogla izhlapeti. To so prepre~evali kvalitetni sloji betona in vodonepropustna cementna glazura nad izolacijo. Lastnik je `elel, da strop ne bo ve~ pu{~al in da bo toplotno dobro izoliran. Zato smo se odlo~ili popolnoma odstraniti vse sloje, kar je bilo nujno zaradi debeline in gradbeno fizikalnih zahtev.

Medtem ko je bil gradbeni odpad stare, z vodo prepojene toplotne izolacije v pripravljenosti na odvoz, je nova Fibran izolacija na lokaciji `e ~akala na vgradnjo.

Po sondiranju je bilo jasno, da bo potrebno odstraniti prav vse sloje, saj je voda zastajala na stre{ni lepenki, prepojila tako imenovano stiroporno izolacijo kot tudi za{la pod lepenko in pronicala v betonsko plo{~o.

Ogled in zaklju~ki Ogled je bil opravljen po dolgotrajnem de`evju, zato je bila diagnoza la`ja. Terasa ni pu{~ala le na spoju z zidom obstoje~e stavbe, temve~ je voda zatekala tudi za rob terase, v fasadni sloj, ki je bil zaradi tega `e po{teno uni~en. Do sedaj so opravili dve za~asno Âťuspe{niÂŤ popravili, s katerima so le dodajali sloje, brez da bi odstranili vla`no toplotno

Druga sprememba na~rta

O~i{~ena povr{ina se je premazala z bitumensko emulzijo, na katero se je, v funkciji parne zapore, zalepila bitumenska membrana z aluminijskim vlo`kom.

Kot naklonski sloj je bila namesto naklonskega betona vgrajena INCLINE izolacija, ki je po toplotni prevodnosti enakovredna nadgrajeni izolaciji. Tako smo dobili z vgradnjo enega sloja (INCLINE) najmanj pet dodatnih prednosti: ustrezen naklon, izbolj{ano toplotno izolacijo, zmanj{ano te`o v primejavi z naklonskim betonom, manj{o debelino naklonskega sloja in slojev nadgradnje strehe ter enostavno suhomonta`no izvedbo. Brez zvi{anja stro{kov je bila zgrajena dolgotrajna in u~inkovitej{a streha od prvotno na~rtovane.

ZDRAVA HI[A

Improvizacija na gradbi{~u Name{~en je bil {e ustrezen sloj hidroizolacije ter na robovih terase izveden poseben perforiran zaklju~ek za odvod vode.

Rob strehe, ki je za veter najbolj ranljivo mesto, se je dodatno obte`il s prodcem.

Ker je za ozelenjeni del strehe bila glede na vro~o ju`no lego predvidena relativno majhna vi{ina slojev, je za dodatno zadr`evanje vode bil vgrajen {e debelej{i sloj filca, da bi rastline zdr`ale tudi v su{nem obdobju.

FIBRANfilter -sloj geotekstila je polo`en pod ~epasto folijo, ki sicer slu`i zadr`evanju vode na predelu ozelenjene terase.

Stre{ni vrt - edini vidni in za investitorja najpomembnej{i sestavni del terase Ob prisotnosti izku{enega in`enirja arhitekturne stroke so se detajli sproti in pravilno re{evali. Eden izmed takih je bila omenjena robna bariera za prodec, ki je bila skicirana kar na strehi in izvedena v bli`nji kovinarski delavnici tako, da se hidroizolacija ni preluknjala.

Na ozelenjenem delu je bilo zasajenih 16 sedumov na kvadratni meter po na~rtu, ki ga je investitorka sama kreirala, ker je `elela dobiti atraktivan izgled terase, ki jo vidi skozi okno delovne sobe.

Zagotovitev trajnosti Hidroizolacija je bila za{~itena z drugim slojem toplotne izolacije po sistemu obrnjene strehe, ki zagotavlja trajnost hidroizolaciji, saj jo {~iti pred mehanskimi po{kodbami `e med gradnjo, kasneje pa pred pregrevanjem in podhlajevanjem. Za{~ita pred hitrim staranjem in krhkostjo podalj{a `ivljenjsko dobo hidroizolaciji, ki je najbolj vitalen del ravne strehe.

Razstiranje substrata in razvrstitev sadik je odvisno od `eljene oblike in barvne kombinacije in se dela preudarno po na~rtu, da bi vrt imel pri~akovani izgled.

Rastline so bile izbrane tako, da je zagotovljen atraktiven pogled na stre{ni vrt ne glede na letni ~as.

Na balkonskem delu pri izhodu iz stavbe so se investitorji odlo~ili za inovativen pristop, ki pa je skladen s podobo naravno ozelenjene terase. Namesto zemlje, substrata za rastline, so po FIBRANfilter geotekstilu raztegnili Plantex GroundGrid mre`o in vanjo nasuli prodec. Ta re{itev nudi naraven izgled prodca in stabilnost pri hoji brez vgrezanja tudi za gospe v visokih petah.

Preverjeno!

Na velikih stre{nih povr{inah bi seveda lahko uporabili raznolike zaklju~ne sloje glede na namen strehe in `eljenih aktivnosti lastnikov. Kar je vidno, mora biti prijetno na pogled in koristno za uporabnika. Vendar, kot `e pregovor pravi, so pomembnej{e re~i o~em skrite. To gotovo velja {e najbolj za sestavo in detajle izvedbe ravne strehe.

Prekora~ili smo prora~un, pa tudi pri~akovanja Ob zaklju~ku so zidarji popravili {e mehurjasto fasado, prizidek dnevne sobe s teraso pa je tako zasijal v novi preobleki. Zaradi dodatnih del je bil kon~ni obra~un za pribli`no 6,5% vi{ji od predvidenega zneska.

Investitorji so zelo zadovoljni, saj so za izbolj{anje bivalnega ugodja prejeli pravi energijski {~it nad glavo in ne le Âťnovega de`nikaÂŤ, ki je bil prvotni razlog sanacije. Z zamenjavo standardnega naklonskega betona za INCLINE toplotno izolacijo, je bila izvedba hitrej{a in bolj natan~na, finan~no enakovredna, z izjemno energijsko dodatno vrednostjo.

Znanje je vrednost. ^e ne vi{ja, pa vsaj tolik{na, da ne delamo {kode sebi in drugim.

Pri sodobni gradnji in u~inkovitej{ih pristopih je sve`e znanje nujno. Portala EnergijskiScit. si in MojMojster.net nudita splo{na znanja in nasvete, pa tudi konkretne re{itve za pomo~ pri gradnji in prenovi. â&#x20AC;˘ Investitorji, izvajalci, na~rtovalci!

Izrabite pripravljenost posameznih strokovnjakov, da pomagamo pri va{em trenutnem objektu v smeri sodobnih skoraj ni~ energijskih gradenj, da boste s tem osvojili znanje tudi za naprej. Preverite {e enkrat na spletni strani, ali pa nas za konkretne primere enostavno pokli~ite na brezpla~no {tevilko 080 8760 oz. pi{ite na nasvet@fibran.si.

Promocijsko sporo~ilo

INCLINE naklonske izolacijske plo{~e so bile natan~no postavljene ob pomo~i predhodno narejenega na~rta s strani Fibranove tehni~ne slu`be.

21

22

ZDRAVA HI[A

Po{kodbe vlage na toplotno izoliranih pokritih strehah in zunanjih stenah

S

trehe imajo tudi napake. Te ne vplivajo samo na toplotno izolacijo, ampak pogosto tudi na prehod pare in zrakotesnost. Na sre~o te pomanjkljivosti niso vedno {kodljive, pogosto pa lahko omejujejo `ivljensko dobo stre{ne konstrukcije ali dobro po~utje. Vendar so prepogosto vzrok strukturne {kode z daljnose`nimi posledicami Vlaga, ki prihaja od zunaj Po{kodovana kritina neizogibno povzro~i {kodo tako na izolaciji kot na tako konstrukciji. Zato je trajna in kakovostna za{~ita pred de`jem in snegom najpomembnej{a.

Ostali razlogi pa so: netesnost folij na stikih, na prebojih, pri in{talacijah, toplotni mostovi zaradi konstrukcijskih re{itev in uporabe neprimernih materialov in napak pri izvedbi.

Sekundarne kritine in vetrne zapore na zunanji, hladni strani izolacije, morajo biti zlepljene s trakovi in/ali lepili za zagotavljanje za{~ite pred vetrom!

Parne ovire in zapore na notranji, topli strani izolacije - morajo biti zlepljene s trakovi in/ali lepili za zagotavljanje zrakotesnosti!

Definicija odprtosti folij Stre{ne folije so razli~nih debelin in trdnosti. Ozna~uje pa jih specifi~na paroprepustnost, najpogosteje ozna~ujemo s podatkom o sd vrednost.

• manj kot 0,5 m parno odprta folija • od 0,5 m do 100 m  parna ovira • od 100 m do 1500 m  parna zapora • nad 1500 m  parno tesna zapora

Vlaga, ki prihaja iz notranje strani Kljub nepo{kodovani kritini pa se lahko pojavi vlaga v novih in toplotno izoliranih strehah. Ogrevano bivalno podstre{je je stalen vir vlage.

Podstre{na obloga iz lesenega opa`a je prepustna za paro. Pod plo~evinasto kritino ali kritino iz bitumenskih skodel je vlaga kondenzirala v lesenem opa`u, posledica pa je trohnenje desk.

Pomembno: Razmerje med sekundarno kritino in parno oviro mora biti najmanj 1:10 !

Parne zapore in parne ovire uporabljamo vedno, kadar name{~amo toplotno izolacijo na notranjo, toplo stran sten, ali na toplo podstre{je.

V katerih primerih svetujemo uporabe parne zapore in ne parne ovire?

Plesen kot posledica kondenza na notranji strani lesno-vlaknenih plo{~

Zaradi netesnih mest na stikih notranje folije je pri{lo do mo~nega kondenza na stre{ni foliji, posledica so po{kodbe na {pirovcih.

Celo vrhunski materiali ne zagotavljajo pravega u~inka ob nepravilni vgradnji!

Plesen se je pojavila tudi na {pirovcih

Za 80 % vseh napak, ki povzro~ijo {kodo na stre{ni konstrukciji so vzrok netesni stiki med masivnimi zidanimi stenami in leseno stre{no konstrukcijo!

Celo vrhunski izvajalci pa ne zagotavljajo pravega u~inka ob uporabi manj kvalitetnih materialov!

• pri sanacijah, kjer je debelina masivne stare stene ve~ kot 0,5m • kadar je na zunanji strani neventilirana fasada iz plo~evine • ~e je objekt pod nivojem tal (tudi delno, npr. klet) Trije argumenti, zakaj NE uporabiti navadnih PE folij: • zaradi temperaturnih razlik prihaja do kr~enja in {irjenja materialov - polietilenske folije se strgajo; • nekontrolirano spro{~anje kemikalij in plastifikatorjev v ozra~je; • zaradi elektrostatike PE folije vle~ejo nase prah in pra{ne delce iz okolja in ozra~ja

ZDRAVA HI[A Kljub uporabi parnih zapor in parnih ovir vedno obstajajo mo`nosti po{kodbe zaradi vlage. Nenehno se sre~ujemo z enakimi napakami. V ve~ini primerov je vzrok slaba izvedba. Najpogostej{e napake pri izvedbi so: • parna zapora/ovira je umazana, stiki zato ne tesnijo, • tesnenje ob robovih je slabo izvedeno ali »pozabljeno«, • preboji niso zatesnjeni, po{kodbe folije niso popravljene, • uporabljajo se ceneni lepilni trakovi neprimerne kakovosti, ki stik zlepijo le za kratek ~as.

Posledice netesnega stika aluminijaste folije in zidane stene: kondenz na steni je `e povzro~il razrast plesni.

Prakti~na priporo~ila

Pravilno: na stiku parne ovire/ zapore s steno je potrebno tesnjene. Najenostavnej{a je uporaba trajno elasti~nih butylnih tesnilnih mas. Tesnilna masa Ampacoll RA zagotavlja dober oprijem na zid iz opeke, betona, kamna ali mav~nih plo{~, prav tako pa na leseno konstrukcijo.

Na sliki je prikazano pravilno lepljenje stikov folije, tesnjen ob preboju zra~nika in tesnjenje ob preboju folije z leseno konstrukcijo. Uporabljeni so lepilni trakovi, ki so posebej prilagojeni uporabi na notranjih folijah. Ampacoll trakovi se lahko v fazi monta`e {e odlepijo, zato, da lahko popravimo nenatan~no izdelane stike, po dolo~enem ~asu pa se sprimejo s podlago in trajno tesnijo.

Namestitev stre{nih oken je zahtevna in jo morajo opraviti samo usposobljeni strokovnjaki. Parna pregrada mora biti tesno povezana z okvirjem. [ele, ko so folije in toplotna izolacija pravilno priklju~ena, je zagotovljena dolgoro~na funkcionalnost. Smiselna je uporaba originalnih toplotno izolacijskih okvirjev (npr. Velux BBX in BDX) in tesnilnih folij, ki jih ponujajo proizvajalci stre{nih oken, kadar pa le teh nimamo na razpolago, uporabimo kakovostne in trajne izdelke, saj se bomo le s pravilno izvedbo izognili kondenzu na {paletah.

Preboji tudi najmanj{ih elektri~ne cevi morajo biti trajno zaprti. Tesnilni materiali morajo biti odporni proti staranju, prilagodljivi razli~nim oblikam prebojev in sposobni absorbirati premike.

Potrebno bo {e veliko let, preden bodo vsi vpleteni za~eli rutinsko upo{tevati vsa na~ela dobre prakse. Le kadar se na~rtovalci in izvajalci med seboj podpirajo, se lahko spremembe na bolje hitro in nemoteno izvajajo.

Arhitekt razvije re{itev za vsak posamezen primer in dosledno upo{teva dogajanje v celotnem ovoju zgradbe. Upo{teva realne izvedbene mo`nosti na objektu. Razpravlja o re{itvi z izvajalcem. Povabi k re{evanju problema ustreznega tehni~nega svetovalca.

Izvajalec podpira arhitekta. Zaveda se svojih nedoslednosti. Pripravi in ponudi svoje ideje, po mo`nosti `e v fazi na~rtovanja, razpravlja z drugimi obrtniki (elektrikarji, in{talaterji, krovci), da lahko na~rtuje potek dela. Povabi strokovnjaka, kadar potrebuje nasvet.

Utopi~no razmi{ljanje? Ne. V praksi se ka`e, da je takih pristopov pri arhitektih in gradbincih ~edalje ve~, saj se zavedajo, da le dobra kon~na izvedba in dolgoro~no zadovoljstvo uporabnika pri~a o dobro opravljeni storitvi. •

Izdelke najvi{je kakovosti za tesnjene stre{nih konstrukcij in fasad, vse od stre{nih folij, lepilnih trakov, tesnil ipd lahko kupite v trgovinah Kalcer.

Na voljo je tudi tehni~no svetovanje. Svoja vpra{anja lahko naslovite na info@kalcer.si

Netesni stiki med stre{no folijo in stenami so glavni prehod vla`nega zraka skozi stre{no konstrukcijo.

Promocijsko sporo~ilo

Mo`ne te`ave s parnimi ovirami in parnimi ovirami

23

24

ZDRAVA HI[A

Decentralni prezra~evalni sistemi postajajo prva izbira

E

nergijsko var~na gradnja narekuje ~im manj{e toplotne izgube in s tem ~im manj{e potrebe po energiji za ogrevanje in hlajenje. V zrakotesno grajenih in obnovljenih stavbah se zaradi nezadostnega prezra~evanja ob~utno poslab{a kakovost zraka, prej ali slej se pojavita tudi vlaga in plesen. Vgradnja prezra~evalnega sistema je zato nujna, pri ~emer v zadnjih letih prva izbira postajajo decentralni sistemi. »Dejstvo je, da z decentralnim prezra~evalnim sistemom dosegamo enake ali celo bolj{e rezultate kot s centralnim sistemom, pri ~emer pa je njegova vgradnja cenej{a in preprostej{a, saj ni treba napeljevati razvodnih cevi, zato ga lahko vgradimo v kateri koli faze gradnje ali obnove objekta,« pojasni Milan Kuster, direktor podjetja Lunos. Paradni konj podjetja je prezra~evalni sistem z rekuperacijo Lunos E², s katerim so opremili `e skoraj 10.000 slovenskih domov. Pribli`no 70

odstotkov sistemov so vgradili v obstoje~e objekte, ki so jih lastniki energijsko sanirali, 30 odstotkov pa v novogradnje.

Dele` novogradenj, v katere se vgrajujejo decentralni prezra~evalni sistemi, se pove~uje tako v Evropi kot tudi pri nas. »[e leta 2010 so v Avstriji, Nem~iji in [vici v bivalnih objektih prevladovali centralni prezra~evalni sistemi, njihov dele` je bil kar 85-odstoten. Zgodba se je obrnila in pred dvema letoma izvedena raziskava na nem{kem trgu je pokazala, da je njihov dele` le {e 15-odstoten, medtem ko strmo nara{~a dele` decentralnih sistemov,« pravi Kuster in dodaja, da se podobno dogaja tudi pri nas, kjer Lunos obvladuje

»Vsi Lunosovi izdelki so izdelani izklju~no iz okolju prijaznih in recikliranih materialov, prav tako so okolju prijazni vsi postopki izdelave,« poudarja Milan Kuster. ve~ kot 60 odstotkov trga. Povpra{evanje je po njegovih besedah znatno naraslo, odkar so njihovi prezra~evalniki na seznamu prezra~evalnih rekuperacijskih enot ali sistemov, za katere je mogo~e pridobiti subvencije Eko sklada, hkrati pa so investitorji spoznali, da gre za kakovosten in energijsko u~inkovit izdelek, s katerim je poleg tega mogo~e ob~utno zmanj{ati stro{ke ogrevanja – tudi do 40 odstotkov.

Prezra~evalni sistem Lunos E² je bil namre~ leta 2016 ponovno izbran za najbolj{i prezra~evalni sistem »Best of 2016«, prejel je tudi presti`no nagrado za energijsko najbolj u~inkovit proizvod leta 2016 (»Best product of the year 2016«) v kategoriji funkcionalnost in energija.

Nova generacija prezra~evalnikov {e bolj u~inkovita Sistem E² je najmanj{a decentralna prezra~evalna naprava za prezra~evanje bivalnih prostorov z rekuperacijo toplote, deluje pa po na~elu regenerativne toplotne izmenjave. Proizvajalcu je uspelo z najsodobnej{o tehnologijo izdelati hranilnik toplote iz kerami~nega kompozita,

ZDRAVA HI[A

25

Zelo majhna poraba elektri~ne energije Posamezna rekuperatorska enota prezra~evalnega sistema Lunos E² za delovanje porabi zelo malo elektri~ne energije – na letni ravni le za pribli`no 2,3 evra. Pri zahtevani izmenjavi zraka 17 m³/h je poraba elektrike 1,2 W, pri izmenjavi zraka 38 m³/h je poraba 2,3 W, pri izmenjavi zraka 48 m³/h pa 3 W. zaradi katerega je toplotni izkoristek izjemno visok, kar 93,6-odstoten. Ume{~en je na sredino zra~nega toka, ki ga ustvarja gospodarni in ekolo{ki elektromotor z aksialnim ventilatorjem. Ta z delovanjem ustvarja izmenjajo~o smer zra~nega toka, zaradi katere se kerami~no jedro napolni s toplotno energijo zraka iz prostora in jo oddaja v zrak, ki se dovaja v prostor. »Ta proces je tako u~inkovit, da se pri prezra~evanju izgubi le deset odstotkov energije za ogrevanje,« poudari Mila

Kuster in doda, da je za uravnote`eno odvajanje in dovajanje zraka priporo~ljivo vgraditi dve enoti oziroma parno {tevilo prezra~evalnih naprav.

Novo generacijo odlikuje skorajda nesli{no delovanje, vsega 11,5 dB pri zahtevani izmenjavi zraka 17 m³/h, 17,5 dB pri izmenjavi zraka 38 m³/h in 23 dB na tretji stopnji delovanja, to je pri izmenjavi zraka 48 m³/h. Za optimalno delovanje sistema poskrbi avtomatska kontrola

vlage, ki zagotavlja optimalno bivalno klimo v vseh letnih ~asih. Zelo pomemben del prezra~evalnega sistema Lunos so filtri za cvetni prah, zaradi katerih lahko v svojem domu s polnimi plju~i zadihajo tudi alergiki in se brez skrbi nau`ijejo sve`ega zunanjega zraka. Filtri, ki so trajni in jih je mogo~e prati pod teko~o vodo, po Kusterjevih besedah zadr`ijo 90 odstotkov pra{nih mikrodelcev, kot so cvetni prah, fin zunanji prah, smog in cigaretni dim. • Ba. P.

26

ZDRAVA HI[A

Klima naprave za prihodnost

F

ujitsu, vodilni proizvajalec klimatskih naprav in toplotnih ~rpalk ima v svojem proizvodnem programu prav posebno klimatsko napravo z imenom NOCRIA X.

Klimatska naprava NOCRIA X je prva na svetu, ki ima tako imenovan HIBRIDNI vpih zraka, ki kombinira razli~ne temperature in smeri zra~nega toka. S tem dose`emo bolj enakomerno porazdelitev temperature v prostoru in prepre~ujemo

direkten tok zraka, ki bi bil usmerjen na ~loveka. Hibridni vpih zagotavljata dva stranska ventilatorja, ki ju lahko krmilimo neodvisno in skrbita za me{anje in preusmerjanje glavnega toka zraka.

Klimatska naprava NOCRIA X je tudi prva na svetu, ki ima vgrajene samo~istilne zra~ne filtre. [~etke vgrajene v klimatski napravi zra~ni filter dejansko mehansko o~istijo, izlo~ena umazanija pa se zbira v za to namenjenih zbiralnikih prahu.

O~i{~eni zra~ni filtri zagotavljajo bolj{i pretok zraka, u~inkovitej{e delovanje, ter manj{o porabo energije. Zrak ki potuje skozi o~i{~ene filtre tudi nima neprijetnega vonja.

Zrak, ki potuje skozi klimatsko napravo se {e dodatno o~isti s pomo~jo vgrajenega PLAZMA FILTRA. To je elektri~ni filter, ki s pomo~jo elektrike nase ve`e najmanj{e delce kot so cvetni prah, cigaretni dim, hi{ni prah in drugi mikro delci.

Samodejno ~i{~enje filtra. Prah in ostala nesnaga se samodejno odstrani iz filtra, kar omogo~a bolj{i pretok zraka ter u~inkovitost delovanja.

Energijska u~inkovitost naprave je zelo visoka in je ozna~ena z A+++ znakom.

K temu pripomore tudi vgrajen senzor gibanja, ki optimizira delovanje naprave v odvisnosti od prisotnosti ljudi v prostoru.

Kadar so v prostoru ljudje, naprava deluje kot je nastavljena, ~e pa ljudi ni se preklopi v var~ni na~in delovanja.

NOCRIO X lahko upravljamo z brez`i~nim daljinskim upravljalnikom in na daljavo preko Wi-Fi vmesnika. â&#x20AC;˘

Ve~ o napravi lahko izveste na sejmu DOM 2018 na na{i stojnici v dvorani B2 oziroma na na{i spletni strani www.dines.si Zastopnik za Slovenijo je Dines d.o.o., Cesta na Brdo 85, 1000 Ljubljana, telefonska {tevilka 01 438 39 15.

Plasma filter. ^i{~enje zraka z elektri~nim filtrom za prah. Cvetni prah, hi{ni prah ter ostala nesnaga se odstrani s pomo~jo stati~ne elektrike, ki jo usvarja filter.

Promocijsko sporo~ilo

Enostavno upravljanje z zra~nim tokom omogo~a nastavitev, ki prepre~uje pihanje direktno na osebo. Udobje v prostoru dose`emo s hibridnim vpihom, ki kombinira razli~ne temperature in smeri zra~nega toka

28

ZDRAVA HI[A

Klimatske naprave Kaysun – novost na slovenskem trgu

V

Kaysun – {panska blagovna znamka [panska blagovna znamka, v lasti dru`inskega podjetja Frigicoll, s sede`em v Barceloni, je od lanskega leta novost na na{em trgu. Podjetje Frigicoll je podjetje za upravljanje celovitih projektov s kakovostno opremo, ki pokriva podro~je klimatizacije, transportnega hlajenja, opremljanja hotelov in gostinskih objektov s hladilni{tvom in belo tehniko, ki poleg prodaje sistemov zagotavlja tudi odli~no poprodajo.

Odlo~ili smo se, da slovenskim kupcem ponudimo naprave ni`jega in srednjega cenovnega razreda, ki pa po kakovosti ne odstopajo od velikih imen. Kot edini uvoznik in distributer za blagovno znamko Kaysun na slovenskem tr`i{~u, s pomo~jo na{ih poobla{~enih monterjev nudimo celostno ponudbo za potro{nika, ki vklju~uje svetovanje pred nakupom, nakup, monta`o in skrbimo za kakovostne poprodajne storitve.

Špruha 19, 1236 Trzin

Notranja enota AUREA

Za gospodinjsko rabo sta zelo primerna dva modela stenskih klimatskih naprav - AUREA in PRODIGY. Modela se razlikujeta po obliki notranje enote, njune skupne zna~ilnosti pa so napredne tehnologije, saj sta si po tehni~nih lastnostih zelo blizu.

Napravi omogo~ata enostavno monta`o ter vzdr`evanje. Tako notranja kot zunanja enota obeh klimatskih naprav Prodigy in Aurea delujeta tiho z odli~no energetsko u~inkovitostjo. Oba modela je mogo~e povezati z Wi-Fi vmesnikom za brezskrbno upravljanje tudi na daljavo.

cije o stanju naprave, filtri za ~i{~enje, ki enostavno o~istijo zrak v prostoru, k napravi pa je prilo`en tudi enostaven brez`i~ni upravljalnik. Klimatska naprava omogo~a delovanje v razponu zunanjih temperatur; pri hlajenju od -15°C do +50°C, pri ogrevanju od -20°C do +30°C. Poleg stenskih klimatskih naprav ponudba zajema tudi ostale modele razli~nih mo~i, ki so primerne za hlajenje razli~no velikih prostorov, od majhne otro{ke Enostavni upravljalnik sobe do velikih prostorov, pri ~emer je na eno zunanjo enoto mogo~e vezati ve~ notranjih (multi sistem).

Poleg naprav za uporabo v gospodinjSplo{ne zna~ilnosti so poleg visoke ener- stvih na{a ponudba blagovne znamke getske u~inkovitosti, tudi prosojni pametni Kaysun vsebuje tudi profesionalne klimatske zaslon na notranji enoti, ki ka`e informa- naprave in ve~je hladilne sisteme. •

Za ve~ informacij o klimatskih napravah in sistemih blagovne znamke Kaysun nas lahko pokli~ete na brezpla~no {tevilko 080 98 98, pi{ite na info@ream.si in povpra{ajte monterja klimatskih naprav v va{em kraju.

info@ream.si

www.ream.si

Promocijsko sporo~ilo

//podjetju Ream d.o.o. smo lansko leto pred za~etkom poletja predstavili novo blagovno znamko klimatskih naprav in sistemov Kaysun. Za~etek blagovne znamke Kaysun sega v leto 2001, prva klimatska naprava Kaysun pa je pri{la na tr`i{~e v letu 2002.

ZDRAVA HI[A

29

Zbogom nelagodje in visok ra~un za elektriko In pozdravljen Samsung sistem Wind-Free™

amsung Electronics je v letu 2017 predstavil revolucionarno stensko Wind-Free™ klimatsko napravo AR9500M, ki ustvarja prijetno bivalno okolje brez nelagodja, ki ga povzro~a direkten tok hladnega zraka.

Zaradi 21.000 mikroodprtin na okrovu enote, ta ekskluzivna tehnologija deluje tako dobro, da je sploh ne opazimo.

vili nelagodje, ki je posledica hladnega zra~nega toka nato pa {e zmanj{ali razmeroma visoke ra~une za elektri~no energijo.

Enako prijetno deluje tudi v no~nem ~asu. Ko je nastavljena temperatura dose`ena, sistem enakomerno porazdeli sve` zrak brez neprijetnega hladnega pihanja ter tako ustvari idealno bivalno okolje za globok in prijeten spanec tudi v najbolj vro~ih no~eh.

Poleti hitro zni`amo temperaturo prostora v na~inu “hitrega hlajenja”. Ko smo ga ohladili na `eljeno temperaturo, sistem samodejno preklopi v “Wind-Free™ hladilni na~in”, z brezvetrjem. Tak{en na~in delovanja zmanj{a skupno porabo energije do 72 odstotkov. Ta u~inek so dokazali z meritvami med delovanjem klime AR07M5170HA. Primerjali so akumulirano porabo energije med hitrim na~inom hlajenja in med delovanjem v Wind-Free na~inu, med katerim se poraba energije zni`a za kar 55%. Tak{no zni`anje omogo~ata revolucionarni Samsung digi-

S

Udobna namestitev in u`itek Revolucionarno klimatsko napravo Wind-Free™ AR9500M so razvili zato, da bi z njo odpravili dve najbolj pogosti nev{e~nosti, ki se pojavita, ko vklju~imo obi~ajno klimo. Popolnoma so odpra-

Naprava je edina, ki lahko dose`e u~inek brezvetrja. Zdru`enje American Society of Heating, Refrigerating, and AirConditioning Engineers, definira »brezvetrje« (Still Air) kot zra~ni tok pri hitrostih ni`jih od 0,15m/s, brez hladnih zra~nih sunkov.

Ta u~inek dose`e z ne`nim razpr{evanjem hladnega zraka skozi 21.000 mikroodprtin, ki usmerjen tok zraka spremenijo v ne`en hladilni oblak. Ta po~asi ohlajuje prostor in ga zaradi nizke hitrosti gibanja sploh ne ob~utimo

Samsungova klimatska v Wind-Free na~inu neopazno ohladi prostor

talni inverter in POWERboost tehnologija.

Inverter natan~no prilagaja {tevilo obratov hladilnega kompresorja trenutnim hladilnim potrebam, zato so prihranki lahko tako visoki.

Osupljivo zasnovana in z naprednimi zmogljivostmi Edinstvena trikotna arhitektura WindFree™ klimatske naprave ima {ir{i dovod, kar omogo~a zajemanje ve~je koli~ine zraka. Predelali so tudi izstopno odprtino, spremenili {irino in kot izpihovanja, dodali usmerjevalne V- lopatice in za 22% pove~ali mo~ ventilatorja. Hitrost in koli~ina ohlajenega izstopajo~ega zraka sta pove~ani, zato tok zraka dose`e tudi najbolj oddaljene kote prostora. Klimatsko napravo odlikuje izjemna tehnologija, zanjo so dobili tudi CES nagrado za najbolj{o tehnolo{ko inovacijo.

Ustvarjena za udoben spanec Z revolucionarno Wind-Free™ klimatsko napravo se lahko prepustimo udobnemu spancu. Na~in delovanja Good Sleep bo kljub vro~emu poletju v spalnici ustvaril idealne razmere. Omogo~il bo trden in osve`ujo~ spanec, brez da bi kogarkoli pono~i ali proti jutru zazeblo. • Tratnjek d.o.o.

30

ZDRAVA HI[A

Zidaki iz ostankov smrekovega lesa in cementa Graditi naravi prijazno z leso-cementnimi opa`nimi zidaki Isospan z Isospan opa`nimi zidaki je prakti~no mogo~e uresni~iti skoraj vse arhitekturne zamisli, izgrajeni stanovanjski objekti pa imajo v primerjavi s klasi~no ope~no gradnjo tudi do deset krat bolj{e stati~ne lastnosti. Stanovanjska gradnja v Evropi bi bila brez tega naravnega gradbenega materiala prikraj{ana za odli~no alternativno re{itev.

Avstrijsko podjetje ISOSPAN `e desetletja proizvaja lesocementne opa`ne zidake, lesocementne stenske elemente in lesocementne izolacijske plo{~e.

Proizvodnja se nahaja v Ramingsteinu v Avstriji.

Proizvodnja kako Isospan nastane Osnovna surovina za proizvodnjo Isospan opa`nih zidakov so lesni ostanki smrekovega lesa. Pridobivamo jih iz `ag in lesarskih obratov, jih o~istimo lubja in gr~, zdrav les pa se v posebnem mlinu predela na 3 cm dolge sekance. Sekance nato vpihujemo v silose, kjer jih namakamo toliko ~asa, dokler se sekanci ne nasi~ijo z vodo. Ta proces je klju~en, saj cement ne zmore vezati lesa, ~e nima zadostne koli~ine vode, zraven tega prepre~imo vpijanje vode kon~nemu zidaka. Sekancem prime{amo cement, zmes nato vlijemo v kalupe ter zbijemo s stresanjem.

V tej fazi se zidakom za zunanje zidove dodaja bodisi poliuretanska pena, neopor ali lesna volna. Zidaki vliti v kalupe, se nato su{ijo 48 ur, sledi {e kon~na obdelava bru{enja ter kontrola kvalitete.

Isospan zidaki z `e vgrajeno izolacijo Zidaki za zunanje zidove imajo `e vgrajeno izolacijo, v kombinaciji z lesno osnovo dosegajo visoke izolativne lastnosti `e pri 36,5 cm debelem zidu. Tako ima zidak {irok 36,5 cm z vgrajenimi 16,5 cm poliuretanske pene U = 0,15 W/m²K. Vgrajena toplotna izolacija je za{~itena pred mehanskimi po{kodbami, zunanja povr{ina zidaka pa omogo~a dobro veza-

Prednosti gradnje z Isospan zidaki: odli~na toplotna in zvo~na izolacija, pridobitev na prostoru zaradi o`jih zidov, hitra in cenovno ugodna gradnja, visoka paropropustnost sten zagotavlja odli~no naravno bivalno klimo (topli in suhi zidovi), betonsko jedro v stenah zagotavlja visoko potresno odpornost, zaradi dobre paropropustnosti je ~as su{enja zidov kratek ter mo`na hitra nadaljna obdelava (ometi). Hi{a grajena z Isospan zidaki je hitreje vseljiva glede na opeko, ker ni potreben dalj{i ~as su{enja zidov. vo z ometom ter preprosto pritrjevanje opa`ev in drugih zaklju~kov.

Zaradi betonskega jedra zidaki dose`ejo nadpovpre~no te`o zidu, cca 400 kg/ m², kar zagotavlja odli~no akumulacijo toplote in odli~no zvo~no izolacijo, tako navzven kot med prostori. S sistemom ISOSPAN je mogo~e odpraviti vse zvo~ne mostove v objektu. Na~in gradnje dopu{~a, da lahko zidove dodatno armiramo. Tako dose`emo izredne stati~ne lastnosti objekta, tudi do 10 krat bolj{e od stati~nih lastnosti objekta iz opeke. Zato je gradnja z Isospan zidaki {e posebno primerna za potresna obmo~ja.

Za dobro po~utje je pomembno dihanje zidov Parno prehodnost omogo~ajo rebra zidakov, ki povezujejo notranjo in zunanjo steno zidaka (preko betona in notranje izolacije). Rebra predstavljajo kar 17 % povr{ine, kar primerjalno zagotovi klimo lesenih hi{. In{talacijske cevi manj{ih presekov vgrajujemo v leso-betonski opa`, s ~imer je vgradnja hitrej{a in enostavnej{a, odvodne in{talacije ve~jih presekov pa vgrajujemo v zid sproti med gradnjo.

^eprav je osnovno gradivo Isospan zidakov les, ti dosegajo visoko po`arno varnost. Vsebnost cementa »izni~i« lastnosti kot so gorenje, deformacija, gnitje, vpijanje vlage in vdor insektov.

Dejansko ISOSPAN lesocementni opa`ni zidaki zdru`ujejo lastnosti zidanih in lesenih hi{ ter s tem optimalna bivalna klima.

Ve~ zanimivosti o gradnji z lesocementnimi opa`nimi zidaki lahko najdete na spletni strani podjetja Isospan in na spletnem kanalu Youtube.com . • Miha Zamuda

Korak do pravih rešitev

*PRIDOBITE ŠE DODATNO BONITETO

do

6%

Do 24 obrokov brez obresti

Vse za gradnjo in obnovo vašega doma.

OBIŠČITE NAŠE PRODAJALNE

* Prodajalne odprte tudi ob nedeljah.

• Ajdovščina* - Center tehnike in gradnje, Vipavska cesta 6, 05 364 48 00 • Beltinci - Center tehnike in gradnje, Ulica Štefana Kovača 19, 02 542 32 04 • Bohinjska Bistrica - Železnina, Mencingerjeva ulica 1, 04 572 74 61 • Bovec - Železnina, Industrijska cona 2, 05 381 90 84 • Brežice - Center tehnike in gradnje, Cesta svobode 31, 07 495 39 50 • Gornja Radgona - Center tehnike in gradnje, Ljutomerska cesta 6, 02 564 24 18 • Hrastnik - Tehnika, Trg Franca Kozarja 1, 03 564 20 13 - Železnina, Naselje Aleša Kaple 4, 03 564 20 28 • Idrija* - Železnina, Gregorčičeva ulica 47, 05 373 48 22 • Jesenice* - Center tehnike, Spodnji Plavž 5, 051 285 019 • Kočevje Center tehnike, Kidričeva ulica 12, 01 893 85 20 • Koper - *Center tehnike in gradnje, Kolodvorska cesta 4, 05 662 69 10 - Železnina Sermin, Sermin 8, 05 663 68 68 • Kranj - Center tehnike, Ulica Mirka Vadnova 7, 04 201 98 50 • Krško - Center tehnike in gradnje, C. Krških žrtev 132 a, 07 488 06 72 - Železnina, Cesta krških žrtev 145 a, 051 284 076 • Lenart* - Center tehnike in gradnje, Gradiška cesta 2, 02 720 09 46 • Lendava - Železnina, Trg ljudske pravice 15, 02 577 26 10 • Ljubljana - *Center tehnike in gradnje, Pot k sejmišču 32, 01 560 61 00; Center tehnike Maxi ambient Trg republike 1, 051 284 243; *Center tehnike Nove Jarše, Beblerjev trg 2, 01 547 44 44 • Ljutomer - Center tehnike in gradnje, Babinska 1, 02 585 80 10 • Maribor* - Center tehnike, c. Eve Lovše 1, 02 333 50 98 • Metlika - Železnina, Cesta XV. brigade 29, 07 369 19 04 • Murska Sobota* - Center tehnike in gradnje, Plese 1, 02 521 46 08 • Nova Gorica* - Center tehnike, Industrijska cesta 6, 05 334 33 26 • Novo mesto* - Center tehnike, Ljubljanska cesta 47, 07 393 03 10 • Ormož - Center tehnike in gradnje, Opekarniška cesta 30, 02 741 56 24 • Portorož - Železnina Lucija, Obala 114, 05 671 66 99 • Postojna* - Center tehnike in gradnje, Tržaška cesta 59, 05 721 47 26 • Prevalje - Železnina, Pri postaji 4, 02 870 50 40 • Ptuj* - Center tehnike in gradnje, Ormoška cesta 30, 02 749 53 40 • Sevnica - Center tehnike in gradnje, Savska cesta 20b, 07 816 32 10 • Slovenska Bistrica - Center tehnike in gradnje, Ljubljanska cesta 72, 02 805 59 58 • Slovenske Konjice Center tehnike in gradnje, Delavska cesta 12, 03 757 48 73 • Stari trg pri Ložu - Železnina, Cesta Notranjskega odreda 20, 01 705 08 22 • Šmarje pri Jelšah - Železnina, Rogaška cesta 20, 03 812 18 20 • Tolmin - Center tehnike in gradnje, Ulica padlih borcev 1 f, 05 381 90 43 • Trebnje* - Center tehnike, Stari trg 48, 07 348 20 50 • Tržič - Železnina, Cankarjeva cesta 1, 04 532 08 60 • Velenje - Center tehnike in gradnje, Kidričeva c. 53, 03 898 87 10 • Vrhnika - Center tehnike, Robova cesta 6, 051 285 327 • Žalec* - Center tehnike in gradnje, Celjska c. 7, 03 713 66 00 • Železniki - Železnina, Na kresu 26, 051 284 305 • in tudi na spletni trgovini M Tehnika.

*Z nakupi v Pika bonitetnem obdobju prejmete za vsak € nakupa 1 Piko na vašo kartico. 3.500 pik vam prinaša 210 € bonusa, kar predstavlja do 6 % vseh nakupov.

Mercator, d.d., Dunajska cesta 107, Ljubljana. Več informacij na www.mtehnika.si

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

32

Panasonic predstavlja preprosto vgradljive toplotne ~rpalke Aquarea, generacije H, v monoblok izvedbi V Panasonicu so posodobili toplotne ~rpalke zrak-voda serije Aquarea v monoblok izvedbi za uporabo v gospodinjstvih ali za komercialne namene, ki so tako pridobile na u~inkovitosti in zmogljivosti ogrevanja, tudi pri ogrevanju vode pri nizkih temperaturah. Nove toplotne ~rpalke se pona{ajo s kompaktno zasnovo, ki omogo~a hitrej{o vgradnjo in zagotavlja preprost dostop za vzdr`evanje, kar je {e posebej priro~no pri naknadnih vgradnjah, v primerjavi s prej{njimi modeli pa lastnikom stanovanjskih in poslovnih objektov zagotavljajo ve~je prihranke pri stro{kih. Poleg tega se Panasonicova nova visoko zmogljiva serija toplotnih ~rpalk lahko pohvali z doslej najbolj{ima vrednostima COP (nazivni koeficient u~inkovitosti) in EER (razmerje energetske u~inkovitosti). Pri modelu z mo~jo 5 kW pri nizki temperaturi (35 °C)

COP vrednost zna{a 5,05, pri srednje visoki temperaturi (55 °C) pa 3,5, medtem ko ima EER vrednost 3,38. Nova serija vklju~uje tri modele mo~i 5, 7 in 9 kW, ki bodo zadostili vsem zahtevam ogrevanega objekta. Ti so bili zasnovani za hitrej{o in prilagodljivej{o vgradnjo na ra~un kompaktnej{e velikosti, ki pripomore k zmanj{anju stro{kov vgradnje.

Poleg tega pa je termostat ali krmilnik mogo~e postaviti do 50 m stran od enote, kar poenostavi uporabo v gospodinjstvih, na primer v ve~jih prostorih odprtega tipa, kot so prodajalne, ali v primerih, da so enote vgrajene v spodnjih nadstropjih manj{ih stanovanjskih objektov. •

Simon Kosi~, zastopnik podjetja Panasonic v Sloveniji: Pri Panasonicu vemo, da najbolj{e {ele prihaja.

Zato na{e re{itve za klimatizacijo in toplotne ~rpalke stalno nadgrajujemo. Nenehno i{~emo na~ine, kako izbolj{ati tehnologijo in re{itve, ob katerih uporabniki privar~ujejo. Na{e ekipe za tehnologijo znajo predvideti potrebe prihodnosti. Prizadevamo si proizvajati manj{e, ti{je in u~inkovitej{e naprave, z izbolj{animi tehnolo{kimi funkcijami, ki lahko zmanj{ajo porabo energije in hkrati uporabniku zagotavljajo udobje.

V prihodnjih letih dajemo ve~ji poudarek slovenskemu tr`i{~u. @elimo ustvariti ekipo, ki bo v podporo na{im strankam po celotni Sloveniji.

Panasonic marketing Europe GMBH Predstavnik za Slovenijo: Simon Kosi~ I Tel.: 051 308 300 Mail: simon.kosic@eu.panasonic.com www.aircon.panasonic.eu

NOVA AQUAREA MONO-BLOC ZELENO OGREVANJA Aquarea je Panasonicova nova generacija toplotnih črpalk zrak - voda. Uporablja obnovljivi vir energije, ki prinaša udobje čez celotno leto, z izjemno zanesljivostjo in zmogljivostjo. Nova generacija združuje odlične funkcije z izjemno enostavno in hitro namestitvijo. S širokim izborom modelov lahko izberete takšno katera bo ustrezala vašim potrebam. Primerna je za novogradnje kot za sanacije starejših objektov. Torej izberite toplotno črpalko Aquarea in preklopite na zeleni način ogrevanja.

A++

A+++

5,08

–20°C

HIGH PERFOMANCE

NACIN OGREVANJA

COP

ErP 55°C

ENERGETSKA NALEPKA

Lestivica od 6 do A++

Lestivica od 6 do A++

SERVISNI OBLAK

SMART OBLAK

5

LET

GARANCIJE NA KOMPRESOR

www.aircon.panasonic.eu

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

33

Z zemeljskim plinom dobite ve~

O

Uporaba zemeljskega plina v 20 letih obratovanja ogrevalnega sistema zagotavlja dale~ najvi{je prihranke v primerjavi z ostalimi energenti. To so v {tudiji potrdili na Fakulteti za strojni{tvo Univerze v Ljubljani. Po njihovem izra~unu ima hi{a energijskega razreda E (bolj potratna hi{a velikosti 180 m2), ki za ogrevanje uporablja kotel na zemeljski plin, za 23 odstotkov vi{je prihranke, kot ~e bi uporabljala lesno biomaso. V primerjavi s toplotno ~rpalko zrak-voda so prihranki pri plinskem kotlu {e vi{ji in dosegajo 30 odstotkov.

Povedano druga~e – za energijsko hi{o razreda E prihranki v 20 letih obratovanja ogrevalnega sistema zna{ajo ~ez 18.000 evrov. »V primerjavi z ostalimi energenti je pri zemeljskem plinu najugodnej{a tudi za~etna investicija. Vgradnja kotla na

Plinski kotel omogo~a tako ogrevanje kot pripravo tople sanitarne vode

zemeljski plin ’na klju~’ stane od 3.000 evrov dalje, investicija pa se povrne v pi~lih treh letih,« pojasnjuje Urban Odar, direktor GIZ za distribucijo zemeljskega plina.

Ni`je cene v primerjavi z elektri~no energijo Cene zemeljskega plina padajo `e ve~ let zapovrstjo. Po zadnjih podatkih Eurostata so bile v prvi polovici lanskega leta za gospodinjske odjemalce v porabni{ki skupini D1 6,02 cent/kWh z vsemi davki in dajatvami vred. Cena elektri~ne energije je bila v enakem obdobju za porabni{ko skupino DC bistveno vi{ja – kar 16,09 cent/kWh z vsemi davki in dajatvami vred. Cenovne prednosti zemeljskega plina so {e dodatno ob~utili v porabni{ki skupini D2, v katero uvr{~amo odjemalce, ki ta energent uporabljajo za

ogrevanje. Pri slednjih je bila kon~na cena zemeljskega plina v prvi polovici preteklega leta 5,53 cent/kWh.

Zanesljivost delovanja plinskih kotlov Plinski kotli so zanesljivi, preizku{eni in zavzamejo malo prostora. Primerni so tako za novogradnje kot obstoje~e stavbe s talnim ali radiatorskim ogrevanjem. Za proces izgorevanja zrak zajemajo od zunaj, zato vgradnja detektorja ogljikovega monoksida ni potrebna. Zagotavljajo nadpovpre~en izkoristek, tiho delovanje in var~no porabo.

So dovolj mo~ni za ogrevanje prostorov in pripravo zadostne koli~ine tople sanitarne vode. Poleg tega se njihova toplotna mo~ ne zni`a z zunanjimi temperaturami, kar pomeni, da vas tudi v ekstremni zimi ne bo zeblo. Vredno razmisleka. •

Promocijsko sporo~ilo

skrba z zemeljskim plinom postaja vedno bolj popularna, saj ga lahko uporabljamo tako v industriji kot stanovanjskih objektih. Ne samo za ogrevanje prostora, ampak tudi za kuhanje in pripravo tople sanitarne vode. Njegove odlike so takoj{nja in enakomerna toplota, nizke cene in najvi{ji dolgoro~ni prihranki.

34

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

Zamenjajte plinsko pe~ in prihranite pri stro{kih ogrevanja

@

elite brezhibno delovanje, varnej{o in var~nej{o plinsko pe~ in prihraniti pri stro{kih ogrevanja v svojem domu? Potem sta letni pregled ali zamenjava va{e plinske pe~i neizogibna!

Redni letni pregledi plinskih pe~i so pomembni, saj boste tako v svojem gospodinjstvu: - zmanj{ali porabo energenta - brezhibno nastavljena plinska pe~ lahko namre~ zmanj{a porabo energenta tudi za 3 % na leto, - zni`ali stro{ke ogrevanja, - podalj{ali `ivljenjsko dobo svoje plinske pe~i, - zmanj{ali mo`nost okvar sredi ogrevalne sezone, - zmanj{ali izpuste okolju {kodljivih snovi in poskrbeli za ~istej{i zrak.

Zamenjava plinske pe~i v skladu z Uredbo o emisijah Z zamenjavo plinske pe~i boste sledili zahtevam zakonodaje (Uredba o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav; UL RS 24/2013 in sprememba UL RS 02/2015), ki predvideva, da je potreb-

Slika je simboli~na

no plinsko pe~, ki je bila izdelana do leta 1996, prilagoditi mejnim vrednostim (CO in NOx), oziroma jo je bilo potrebno zamenjati do 31. 12. 2015.

Prednosti zamenjave stare plinske pe~i s kondenzacijsko plinsko pe~jo: - manj{a poraba energenta, - prihranek stro{kov ogrevanja do 15 %, - vi{ja stopnja izkoristka plinske pe~i (110 %), - ve~ja varnost - dovod zraka izven prostora, - dodatno zmanj{anje {kodljivih emisij in izpustov CO2 - prispevek k ~istej{emu okolju, - brezpla~ni strokovni ogled in svetovanje, - strokovna monta`a in zagon plinske pe~i, - zagotovljen servis.

Slika je simboli~na

Zaupajte na{im strokovnjakom za plinske pe~i Istrabenz plini smo poobla{~eni serviser plinskih pe~i priznanih blagovnih znamk.

Opravljamo redne letne preglede in popravila ter poskrbimo za brezhibno delovanje va{ih plinskih pe~i. â&#x20AC;˘ Istrabenz plini d. o. o., 03 426 47 20

Prihranite pri stroških ogrevanja!

PAKETI ENERGETSKIH REŠITEV ZA DOM - za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode PRIHRANEK STROŠKOV OGREVANJA

AKCIJSKA PONUDBA PAKETOV VELJA DO 31. MARCA 2018

PAKET

PLINSKA .21'(1=$&,-6.$ 3(á 9$,//$17

DO 15 %

PAKET

3/,16.$ .21'(1=$&,-6.$ 3(á 723/271$ á53$/.$ 9$,//$17

DO 15 % DO 70 %

PAKET

723/271$ á53$/.$ ,00(5*$6

DO 45 %

PAKET

+,%5,'1$ 723/271$ á53$/.$ 3/,16.$ .21'(1=$&,-6.$ 3(á ,00(5*$6

DO 45 %

PAKET

3/,16.$ .21'(1=$&,-6.$ 3(á 9$,//$17 = 9*5$-(1,0 35(72á1,0 %2-/(5-(0

DO 15 %

PAKET

3/,16.$ .21'(1=$&,-6.$ 3(á 9$,//$177 = /2á(1,0 =81$1-,0 %2-/(5-(0

DO 15 %

PAKET

3/,16.$ .21'(1=$&,-6.$ 3(á 62/$51$ .2/(.725-$ 9$,//$17

DO 15 % DO 50 %

PAKET

+,%5,'1$ 723/271$ á53$/.$ DAIKIN

DO 45 %

0%-*Ā/" 1",&5/" 10/6%#" */ '*/"/$*3"/+&

03 426 47 20

alenka.humar@istrabenzplini.si

www.istrabenzplini.porabimanj.si www.plinarna-maribor.porabimanj.si

akcijske cene opreme NPßOPTU QMBŸJMB OB PCSPLF CSF[PCSFTUOJ LSFEJU

02 22 843 43

info@plinarna-maribor.si

www.toplotna-crpalka.com • www.istrabenzplini.si • www.plinarna-maribor.si

36

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

Zemeljski plin â&#x20AC;&#x201C; energent prehoda

Z

emeljski plin je zagotovo naj~istej{e fosilno gorivo.

Pred petdesetimi leti je bil zelo redko uporabljen, v za~etku za razsvetljavo, danes pa je postal drugi najbolj raz{irjen in uporabljan energent na planetu.

Omre`je raste

Tehniki so re{ili tudi prenos plina od nahajali{~ do vsake stavbe po podzemeljskih cevovodih, zato je stalno na razpolago, podobno kot elektrika. Je enako uporaben za podjetja in gospodinjstva, ki z njim pripravljajo hrano in ogrevajo prostore, je vir toplote v razli~nih vejah industrije, uporabljajo ga kot surovino in slu`i za pogon plinskih elektrarn. V tujini ga `e dolgo uporabljajo tudi za pogon vozil. Z njim preko no~i z majhnimi visokotla~nimi ~rpalkami napolnijo jeklenke, ki nato poganjajo osebna vozila preko dneva. Pred kratkim so ga kon~no ÂťodkrilaÂŤ tudi avtobusna podjetja pri nas, saj je idealen, ~ist in varen energent za prevoz v mestih.

Zgorevanje je ~isto Kljub temu, da je fosilno gorivo, se zaenkrat pomanjkanja ni bati, saj so najdi{~a po vsem svetu zelo bogata. Med zgorevanjem nastaja nekaj ogljikovega dioksida in zanemarljiva koli~ina pra{nih delcev. Je idealen energent za prehod na popolnoma obnovljive vire, saj bomo lahko v obstoje~a omre`ja dodajali plin, ki ga bomo pridobili iz obnovljivih virov in ki bo imel popolnoma enake lastnosti kot zemeljski plin.

V Kanadi `e desetletja uporabljajo hi{ne kompresorje zemeljskega plina, ki preko no~i napolnijo rezervoar avta

Je tudi glavni energent v energetskem konceptu Slovenije do leta 2055. Z njim bomo pove~ali izkoristke, zmanj{ali odvisnost od drugih uvo`enih fosilnih goriv ter zmanj{ali onesna`evanje. Med zgorevanjem je izredno u~inkovit, uporaben za pogon ogrevalnih sistemov z izjemnimi izkoristki, od kondenzacijskega kotla do plinske toplotne ~rpalke, kogeneracisjkih sistemov in gorivnih celic za neposredno pretvorbo v elektriko.

kjer je na omre`je trenutno priklopljenih 20 milijonov gospodinjstev. Tlak plina v regulacijskih postajah zna{a od 1 do 4 bar, v njih ga zni`ajo na 0,1 bar, ki zadostuje za hi{ne priklju~ke. Visok izkoristek ogrevalnih sistemov v eno ali ve~dru`inskih stavbah lahko {e pove~amo z vgradnjo termosolarnih sprejemnikov son~ne energije. Sodobni plinski kotli so tako prilagodljivi, da z njimi lahko enako u~inkovito ogrevamo stavbe z radiatorskim ali nizkotemperaturnim ogrevanjem.

Enostavno in varno Enostavno je tudi merjenje porabe, saj so plinski {tevci zelo natan~ni. Zanimivo, da je plinski {tevec za majhne porabnike danes tehni~no popolnoma enak kot tisti, ki so ga izumili pred 118 leti.

Zaradi novih elasti~nih cevi je tudi priklop stavb na plinski razvod enostaven in hiter. Prehod na ogrevanje s plinom je eden najcenej{ih, vlo`en denar pa se povrne `e v treh letih. V EU ga najbolj uporabljajo Nemci,

Uporaben za pogon vozil Zemeljski plin je poceni in okoljsko ugodna zamenjava za dizel ali bencin. S predelanim avtomobilom na plin lahko voznik prihrani do 50% v primerjavi z avtom na bencin in do 30%, ~e vozilo poganja dizel. Predelava bo tudi ena od re{itev za lastnike dizelskih avtomobilov, ki veljajo za okolju zelo neprijazna vozila, saj oddajajo velike koli~ine saj, zaradi ~esar jim bodo v Nem~iji za~eli prepre~evati vstop v mestna sredi{~a. Tudi vpliv na okolje je ugoden, saj se koli~ina CO2 v izpuhu v primerjavi z bencinom zmanj{a za 30%, koli~ina du{ikovih oksidov pa kar za 95%, kadar plin zamenja dizel, pri ~emer ne izlo~a ve~ finih pra{nih delcev in saj. Avtomobili, ki so originalno izdelani za vo`njo na zemeljski plin so nekaj dra`ji kot obi~ajni, vendar so odli~na vozila za vse, ki jim domet elektri~nih avtomobilov {e ne zadostuje.

Zaradi koli~in zemeljskega plina, ki so na razpolago, bo cena tudi v prihodnje ugodna, zato je prestop na ta energent za vse vrste uporabnikov zagotovo dobra odlo~itev. â&#x20AC;˘ Tihec

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

37

Najbolj priljubljena ogrevalna toplotna ~rpalka De Dietrich v 2017

F

rancosko podjetje De Dietrich je bilo ustanovljeno davnega leta 1684, torej {e v ~asu grofov, baronov in plemi~ev. Priznani proizvajalec ogrevalne tehnike `e preko 15 let sodeluje s slovenskim podjetjem Veto d.o.o.

V Sloveniji je bilo v vseh teh letih vgrajenih `e preko 17.000 oljnih in plinskih kotlov ter toplotnih ~rpalk omenjenega proizvajalca. Uspe{no sodelovanje med podjetjema se je nadaljevalo tudi v letu 2017.

V ~lanku predstavljamo najbolj prodajan model toplotnih ~rpalk De Dietrich v preteklem letu. Inverterska toplotna ~rpalka zrak - voda Alezio Evolution V200 se sestoji iz zunanje enote ter notranjega hidravli~nega modula z vgrajenim 180 litrskim grelnikom tople sanitarne vode. U~inkovito ogreva in hladi prostore, obenem pa pripravi zadostno koli~ino tople sanitarne vode.

Prava re{itev za prenovo kotlovnic in tudi novogradnje Vgradnja toplotne ~rpalke Alezio Evolution V200 predstavlja prakti~no re{itev v primeru energetske obnove hi{e, z radiatorskim sistemom ogrevanja ali talnim gretjem. Alezio Evolution V200 namre~ samostojno zagotavlja predtok tople vode tudi do 60°C, obenem pa jo je mo~ priklopiti k obstoje~emu kotlu na olje, plin ali biomaso. Toplotna ~rpalka deluje do – 20°C zunanje temperature (4,5 in 6 kW do -15°C) in je primerna izbira tudi za vgradnjo v nove objekte, saj kompaktna notranja enota zavzame zelo malo prostora, obenem pa zdru`uje 3 funkcije v enem: ogrevanje, hlajenje, pripravo tople sanitarne vode.

U~inkovita in preprosta Napravo odlikujejo dobre tehni~ne karakteristike, njena visoka u~inkovitost in zmogljivost pa omogo~a tudi do 70% prihranek energije pri ogrevanju. Za u~inkovitost toplotne ~rpalke skrbi Scroll kompresor z invertersko tehnologijo delovanja ter vmesni modul »Power Reciever«, ki je vgrajen v hladilnem krogu in omogo~a {e bolj{i izkoristek delovanja toplotne ~rpalke pri nizkih zunanjih temperaturah. Toplotna ~rpalka v na~inu ogrevanja po ErP direktivi sodi v A++ energijski razred, pri pripravi tople sanitarne vode pa dosega A energijski razred.

Kompaktna notranja enota toplotne ~rpalke De Dietrich Alezio Evolution V200 z vgrajenim 180 litrskim grelnikom TSV zavzame zelo malo prostora

Notranja enota Alezio Evolution V200 je izredno kompaktna in spominja na manj{o hladilno skrinjo. V ohi{ju ima vgrajen 180 litrski grelnik tople sanitarne vode, hkrati pa je popolnoma tovarni{ko opremljena. Sodoben dizajn toplotne ~rpalke in pogledom v{e~na oblika napravi omogo~a, da jo postavimo v marsikateri prostor v domu.

Zaradi dobre izolacije, v prostoru deluje zelo tiho in nevsiljivo. Njena namestitev je povsem enostavna.

Atraktivna cena Toplotna ~rpalka Alezio Evolution V200 je med najugodnej{imi na trgu, obenem pa zahvaljujo~ njeni u~inkovitosti dosega visoke prihranke oz. porabi malo elektri~ne energije. V kolikor se upo{tevajo {e nepovratna finan~na sredstva s strani Eko sklada, se lahko zgodi, da cena same naprave ne dose`e niti vi{ine najvi{jih gora na slovenskem.

V 2018 {e izbolj{an in kompaktnej{i model

Alezio Evolution V200 je izredno prakti~na re{itev za prenove kotlovnic in tudi za novogradnje

Ve~ informacij o ogrevalnih sistemih De Dietrich pridobite na spletni strani www.veto.si, preko elektronske po{te svetovanje@veto.si ali na telefonski {tevilki 041 874 333.

Promocijsko sporo~ilo

Na slovenski trg spomladi prihaja nadgradnja dosedanje toplotne ~rpalke Alezio Evolution V200. De Dietrich je trgu ponudil {e kompaktnej{i model `e tako optimalno izkori{~enega notranjega modula opisane toplotne ~rpalke zrak/voda. Novi model Alezio Evolution V200S `e tovarni{ko vsebuje celoten priklju~ni komplet z vsemi varnostnimi komponentami. Dimenzije novega notranjega modula bodo po novem le: 1299×600×748 mm (v×{×g), pri ~emer se naprava lahko umesti povsem ob zid v prostoru. Obenem je novost tudi upravljalna enota, ki omogo~a priklju~itev naprave za oddaljen nadzor delovanja preko pametnega telefona. •

38

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

Toplotna ~rpalka var~no in tiho deluje tudi pri najni`jih gorenjskih temperaturah Lastnik 48 let stare hi{e iz Kranja s toplotno ~rpalko Orca sedaj za radiatorsko ogrevanje 200 m2 prostorov in tople vode porabi zgolj 720 € letno.

Celovito ste prenovili sistem ogrevanja in ohranili radiatorski sistem. Kak{ni so bili stro{ki ogrevanja pred prenovo in kak{ni so sedaj?

dukti. Pozanimal sem se o referencah slednjega in preko priporo~il znancev pri{el do zadovoljnega uporabnika. Prepri~ale so me reference, lep design in odli~na regulacija.

»Ogrevamo 200 m2, delno ogrevamo tudi klet. Pred prenovo smo letno porabili od 2.500 do 3.000 litrov kurilnega olja.

Sedaj porabo merim s posebnim {tevcem elektri~ne energije zgolj za toplotno ~rpalko. Dvoletno povpre~je zna{a 6.000 kW, kar pomeni 720 €.«

Zahteva nov sistem tudi kak{no posebno vzdr`evanje?

Ste ugotovili kak{ne posebnosti pri delovanju?

Zakaj ste izbrali toplotno ~rpalko Orca? »Pred odlo~itvijo za proizvajalca sem se `e odlo~il za inverterski sistem. Primerjal sem u~inkovitost naprav v o`jem izboru in se odlo~al med Orco in konkuren~nimi pro-

»Prvi pregled delovanja po dveh letih je pokazal, da vse deluje brezhibno. Tak{ne izku{nje imajo tudi znanci. Pri njih sistem deluje `e dobrih 5 let. Pri nas je delovanje brezhibno in avtonomno. Nimamo nikakr{nega dela, prostori so ogreti na

`eleno temperaturo, pri nas med 21,5°C in 22°C. Delovanja zunanje enote v hi{i ne sli{imo. Poglavitna je ekonomi~nost, saj so stro{ki deljeni s 3. Prav to je bilo zame najve~je, izjemno pozitivno presene~enje.« •

Vas je v leto{nji zimi, ki je bila po koli~ini snega in dol`ini trajanja zimskih razmer nadpovpre~na, kaj posebej presenetilo? »Glede na stanje na{ega objekta, ki je dale~ od idealne izolacije in ima {e vedno precej{ne toplotne izgube sem presene~en nad prihrankom, ki na leto presega 2.000 evrov.

Poleg tega pa sem izjemno zadovoljen tudi z dejstvom, da zmogljivost sistema omogo~a odli~no in var~no delovanje tudi pri najni`jih temperaturah na Gorenjskem.«

Dodatne informacije in strokovno svetovanje tudi na 080 35 10 I www.orcaenergy.eu I info@orcaenergy.eu

Nemoteno delovanje tudi v najhuj{em mrazu. Fotografirano letos, februarja 2018

Promocijsko sporo~ilo

K

ako prenoviti ogrevalni sistem v starej{i zgradbi in zni`ati stro{ke?

Ohraniti radiatorje? Izbrati toplotno ~rpalko tudi za primere dolgih in hladnih zim? Kako meriti u~inke? Kako vzdr`evati in upravljati nov sistem? Svoje izku{nje nam je zaupal Rok Herlec iz Kranja, ki s toplotno ~rpalko Orca na leto prihrani 2.200 €!

5

4#

T' LE0%+,

)#

NAJTIŠJA TOPLOTNA ȫ42#.-# DOSLEJ! LE MALO LO GLASNEJŠA NEJŠA 1& ȫ+6#.0+%' #.0+%' IDEALNA NA ZA 4#&+#6145-1 6145-1 1)4'8#0,' 8 0,' 8# DO 3.200 00 € 57$8'0%+,' '0%+,' '-1 5-.#&# -.#&#

8Cɶ URGEKCNKUV \C VQRNQVPG ȬTRCNMG 080 35 10 www.orcaenergy.eu

ZPS test lesnih peletov:

Peleti - spodbudni rezultati meritev Dr. Nike Krajnc, Gozdarski in{titut Slovenije, Bo{tjan Okorn, Zveza potro{nikov Slovenije

Na ZPS so lani ponovno izvedli test lesnih peletov Potem ko so pred tremi leti ugotovili, da se je kakovost preizku{enih peletov v povpre~ju poslab{ala, so rezultati lanskega preizkusa tak{ni, kot so jih vajeni na najbolj razvitih trgih. Med 25 vzorci so bili {tirje, ki niso ustrezali ozna~eni kakovosti, nobeden od njih pa ni bil neustrezen.

Po podatkih Gozdarskega in{tituta Slovenije je proizvodnja lesnih peletov v Sloveniji v letu 2016 zna{ala nekaj skoraj 120.000 t, raba pa je ocenjena na ve~ kot 170.000 t. Slovenija tako ostaja, kljub pove~evanju proizvodnje, velika neto uvoznica lesnih peletov. Ve~ino peletov uvozimo iz Romunije (41 %), sledijo Bosna in Hercegovina, Hrva{ka in Avstrija.

“Prvo analizo kakovosti peletov na slovenskem trgu so naredili v letu 2013 in ugotovili zaskrbljujo~e stanje, saj kar 30 % vzorcev ni ustrezalo nobenemu kako-

Ko je kurilna naprava vgrajena (velja tudi za rekonstrukcije), je treba obvezno opraviti prvi dimnikarski pregled, pri katerem dimnikarska dru`ba pregleda, ali so izpolnjene vse zahteve in napravo vpi{ejo v evidenco kurilnih naprav. Za varno in var~no ogrevanje s peleti mora uporabnik poskrbeti {e za redno vzdr`evanje kurilne naprave in redno (dvakrat na leto) ~i{~enje dimovodnih naprav. vostnemu razredu, le 10 % vzorcev pa je bilo uvr{~enih v prvi kakovostni razred.

Po {tirih letih ugotavljamo, da se je stanje bistveno izbolj{alo, saj tokrat med na{imi vzorci ni bilo neustreznih, kar 60 % vzorcev pa se uvr{~a v najvi{ji kakovostni razred,” je predstavila stanje dr. Nike Krajnc z Gozdarskega in{tituta Slovenije.

Da so lesna biomasa in peleti eden od glavnih obnovljiv virov energije za ogrevanje, pa poudarjajo na Eko skladu. Mag. Hinko [olinc, direktor Eko sklada, je ob tej prilo`nosti poudaril: “Lesna biomasa in peleti so eden od glavnih obnovljivih virov energije za ogrevanje. Na Eko skladu

`e ve~ let nudimo ugodne kredite in subvencije za nakup kurilnih naprav na lesno biomaso, ki dosegajo visoke standarde na podro~ju izkoristkov toplotne mo~i in kakovosti izgorevanja. Zavedamo pa se, da so lahko optimalni prihranki energije in zmanj{anje onesna`evanja zraka dose`eni le ob uporabi kuriva ustrezne kakovosti, za kar sta klju~na pravilno ozna~evanje lesnih peletov in dobra informiranost potro{nikov. Zato smo se odlo~ili, da v 2017 podpremo neodvisni test lesnih peletov in komunikacijske aktivnosti ZPS in MIPOR na tem podro~ju.”

Spodbudni rezultati “Razveseljivo je, da je bil pri 16 vzorcih na vre~i ozna~en kakovostni razred z enim od certifikatov proizvajalca (najbolj pogosto EnPlus, a tudi DIN in S4Q), kljub vsemu pa ni {lo povsem gladko. Odkrili smo {tiri vzorce, ki so na testu dosegli slab{i rezultat, kot bi ga morali glede na certifikat. Razlike so resda sorazmerno majhne, a pri testu smo upo{tevali stroga merila, ki jih postavlja standard, zato smo vse omenjene vzorce kaznovali z odvzemom to~k in so na koncu vsi dobili 20 to~k oziroma so se uvrstili na spodnji rob ocene ´pomanjkljivo´,” je poudaril Bo{tjan Okorn iz Zveze potro{nikov Slovenije in dodal: “Kljub temu lahko podamo pozitivno splo{no oceno. Po tokratnem testu lesnih peletov smo lahko prvi~ res zadovoljni, saj se v laboratoriju ni zna{la niti ena vre~a z zares slabo vsebino. Zdaj lahko zgolj upamo, da to pomeni dokon~no ureditev trga, kar bomo seveda preverili na prihodnjih testih.”

AKTUALNO Premik na bolje pa pomeni tudi, da je zdaj potro{nika nekoliko la`je napotiti k nakupu in uporabi lesnih peletov. Gre namre~ za surovino, ki bi lahko v prihodnosti v Sloveniji vsekakor dobila ve~jo vlogo â&#x20AC;&#x201C; vsaj tak{no, kot jo ima v Avstriji in Skandinaviji. A za kakovosten preboj niso dovolj zgolj kakovostni peleti, pa~ pa tudi kakovostne pe~i ter ustrezno nastavljen sistem gorenja in odvoda plinov.

Za ~isto ogrevanje in optimalni izkoristek je klju~na ustrezna pe~ Pe~ za centralno ali lokalno ogrevanje, v kateri bomo kurili pelete, mora biti preizku{ena kot celota, tudi dozirnik in gorilnik. Tiste za centralno ogrevanje morajo ustrezati standardu SIST EN 303-5, medtem ko za enosobne oziroma kaminske pe~i na pelete velja standard SIST EN 14785. ^e torej `elimo, da ogrevanje s peleti ne bo prijazno samo do dru`inskega prora~una, ampak tudi do okolja, izberimo kurilno napravo, ki ima vsa potrdila oziroma certifikate o primernosti in skladnosti. Kakr{ne koli predelave obstoje~ih oljnih ali drugih pe~i tako, da dodamo gorilnik za pelete, se

z vidika emisij ne obnesejo â&#x20AC;&#x201C; predelana pe~ namre~ v bistvu ni narejena za pelete ali samodejno odmerjanje. Za dobro zgorevanje mora biti kurilna naprava vgrajena v skladu s proizvajal~evimi navodili oziroma s predpisi.

Nadvse pomembno je tudi, da je kurilna naprava usklajena z dimovodno napravo, ki je tipi~en gradbeni proizvod in mora imeti izjavo o lastnostih.

Potro{nike pritegne predvsem cena lesnih peletov, a razlika v ceni med zelo dobrimi in pomanjkljivimi je minimalna ali pa je sploh ni Na anketo, ki so jo lani spomladi opravili med obiskovalci spletne strani Zveze potro{nikov, je odgovorilo skoraj 500 potro{nikov, ki s peleti kurijo v pe~eh za centralno ogrevanje ali v kaminskih pe~eh.

Zadnjih je manj kot 15 odstotkov. Glede na odgovore je velika ve~ina, skoraj tri ~etrtine anketirancev, za~ela kuriti s peleti, ker so poceni vir za ogrevanje, 15 odstotkov pa je tak{nih, ki so v peletih videli ekolo{ko kurivo. Tu je bilo mo`nih ve~ odgovorov.

Potro{nikom je v{e~ {e preprosto ravna-

41

nje z napravo in regulacija, le pe{~ica jih je za~ela uporabljati pelete zaradi bli`ine dobavitelja. Sicer pa je v kurilni sezoni 2016/2017 dve tretjini sodelujo~ih uporabljalo pelete iz najvi{jega kakovostnega razreda A1, ~etrtina pa iz kakovostnega razreda A2. Zanimivo je, da jih 8 odstotkov ne ve, kak{ne pelete so uporabljali.

Pogled na tabelo z rezultati {e razkrije, da lahko za pelete z oceno zelo dobro (95 %) od{tejete 3,71 evra/vre~o, celo ve~ ali le malenkost manj, npr. 3,63 evra/vre~o pa za lesne pelete z oceno pomanjkljivo (20 %). Potro{nikom zato svetujemo, da pri nakupu upo{tevajo rezultate testa, ki so prosto dostopni, saj bodo lahko izbrali kakovostne pelete po dostopni ceni.

Test je bil izveden kot del projekta ^isti peleti, ki ga sofinancira Eko sklad. â&#x20AC;˘ Preverite: rezultati testiranja peletov Bro{ura: Var~no in udobno ogrevanje s peleti UR, Vir: https://www.zps.si/index.php/ mediji/8647-zpstest-lesnih-peletov-koncnospodbudni-rezultati

42

AKTUALNO

O katerih spremembah pri ogrevanju razmi{ljajo slovenska gospodinjstva

P

o zadnji Raziskavi energetske u~inkovitosti Slovenije â&#x20AC;&#x201C; REUS 2017 dobra petina slovenskih gospodinjstev razmi{lja o prehodu na druga~en na~in ogrevanja ali dopolnitvi obstoje~ega na~ina ogrevanja prostorov saj jim gretje predstavlja najve~ji stro{ek za energijo.

Skoraj tri petine teh gospodinjstev kot razlog navaja zni`anje stro{kov gretja oz. bolj var~en na~in gretja. Vse ve~ gospodinjstev motivira zmanj{anje vplivov na okolje, ki jih z gretjem povzro~ajo. Pogosto pa je razlog za razmi{ljanje o menjavi ugotovitev, da se `ivljenjska doba obstoje~ega na~ina gretja po~asi izteka. Gospodinjstva v enodru`inskih hi{ah so bolj zainteresirana za spremembo ali dopolnitev na~ina gretja od gospodinjstev v ve~stanovanjskih stavbah.

Pri izbiri je pomembno upo{tevati v katerem klimatskem obmo~ju `ivite in ali je va{a bivalna enota v mestnem okolju ali na de`eli. V mestnih ob~inah z odlokom o kakovosti zraka in odlokom o prioritetni uporabi energentov za ogrevanje dolo~eni na~ini gretja niso dovoljeni. V dolo~enih primerih je odlo~itev pogojena z razpolo`ljivo infrastrukturo, kot je plinski priklju~ek ali mo`nost priklju~itve na daljinsko toploto. Pomembni dejavniki pri odlo~anju pa so lahko tudi bolj osebne narave kot so navade, posebne potrebe in morda omejitve, ki nastopijo z leti.

Razlogi za menjavo ali dopolnitev obstoje~ega na~ina ogrevanja po raziskavi REUS 2017

ocenjuje, da bodo stro{ki med 2.501 in 5000 EUR. Slaba ~etrtina ocenjuje stro{ke do 2.500 EUR. Petina anketiranih (20%) pa ocenjuje stro{ke med 7.501 EUR in 10.000 EUR. Slaba petina ocenjuje stro{ke med 5.001 in 7.500 EUR in dobra desetina anketiranih ocenjuje, da bodo stro{ki nad 10.000 EUR. Ob stro{kih prehoda na nov oz. dopolnilni na~in ogrevanja je tri ~etrtine gospodinjstev seznanjenih tudi s sezonskimi stro{ki energenta (vira energije).

Glavni viri informacij o ogrevalnih napravah Za dobro petino gospodinjstev ostaja internet glavni vir informacij o ogrevalnih napravah. Dobra tretina i{~e infor macije pri prijateljih ali znancih, skoraj ~etrtina pri trgovcih, 16% pri izvajalcih del in monterjih in 14% pri ponudnikih naprav. Zanimivo je, da le dobra desetina anketiranih i{~e nasvete v energetsko-svetovalnih pisarnah mre`e ENSVET, kljub temu, da so nasveti brezpla~ni in manj kot desetina pri strokovnjakih.

Preverite stro{ke energije in finan~ne spodbude Na neodvisni, brezpla~ni spletni aplikaciji www.porabimanj.si preverite, koliko denarja, energije in emisij CO2 boste z menjavo ogrevanja prihranili v va{em domu. V primeru, da va{ bivalni ali poslovni prostor ni ustrezno izoliran in nima vgrajenih kakovostnih oken, z menjavo energenta ali grelnega sistema verjetno ne boste dosegli vseh mo`nih prihrankov energije, zato pred odlo~itvijo preverite tudi te variante. Aplikacija vam bo izra~unala tudi okvirne stro{ke investicije in vra~ilne dobe za posamezne na~ine ogrevanja.

Kaj na~rtujejo gospodinjstva Med tistimi, ki razmi{ljajo o prehodu na druga~en na~ina ogrevanja bi polovica gospodinjstev izbrala centralno ogrevanje. Najve~ vpra{anih bi za novo ogrevalno napravo izbrala toplotno ~rpalko zrak-voda. Teh je skoraj petina. Specialni kotel na lesno biomaso bi izbralo 16%. Sledi toplotna ~rpalka zrak-zrak, ki bi jo izbralo slaba desetina. Toplotno ~rpalko voda-voda bi izbralo 7% in sprejemnike son~ne energije 6%. Slaba petina {e ne ve katero ogrevalno napravo bi izbrala.

Pri izbiri naprav za dopolnitev sistema ogrevanja bi jih dobra petina izbralo toplotno ~rpalko zrak-voda. Dobra desetina pa bi izbrala sprejemnike son~ne energije.

V kolik{ni meri so seznanjena s stro{ki prehoda oz. s sezonskimi stro{ki energentov S celotnimi stro{ki prehoda je seznanjenih slaba polovica anketiranih, ki razmi{ljajo o prehodu na druga~en na~ina ogrevanja. Pri tem je dele` tistih, ki poznajo stro{ke ve~ji v enodru`inskih hi{ah kot v ve~stanovanjskih stavbah.

Dobra ~etrtina vpra{anih, ki `e razmi{ljajo o zamenjavi oz. dopolnitvi na~ina ogrevanja in so seznanjeni s celotnimi stro{ki prehoda

Ni`ji stro{ki investicije pa niso vedno garancija za najprimernej{o re{itev, zato se posvetujte s strokovnjakom svetovalne mre`e ENSVET, ki deluje pod okriljem Eko Sklada. Mre`a ENSVET vam omogo~a brezpla~no svetovanje v vam najbli`ji svetovalni pisarni, ki jo najdete na spletni strani https://ensvet.ekosklad.si ali pa pokli~ite na brezpla~no tel. {tevilki 080 1669.

Svetovalci mre`e ENSVET vam lahko predstavijo tudi vse spodbude, v obliki subvencij in kreditov, ki so na voljo pri Eko skladu, ali pa sami preverite na spletni strani www.ekosklad.si

O raziskavi REUS Pri raziskavi REUS 2017 so povezali znanja in sposobnosti Center za energetsko u~inkovitost pri In{titutu Jo`ef Stefan, Informa Echo, agencija za integrirano komuniciranje na podro~ju u~inkovite rabe energije, Gradbeni in{titut ZRMK, Mediana in Statisti~ni urad Republike Slovenije. Raziskava REUS 2017, katere glavni sofinacer je podjetje Borzen / Trajnostna energija, predstavlja {esti val Raziskave energetske u~inkovitosti Slovenije v gospodinjstvih, ki se izvaja od leta 2009. â&#x20AC;˘ Rajko Dolin{ek, direktor Informa Echo in vodja projekta REUS

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

Toplotne ~rpalke Atlantic Alfea Extensa in Excellia A.I.

P

renovljeni modeli toplotnih ~rpalk Atlantic Alfea Extensa in Excellia imajo vgrajen nov grafi~ni uporabni{ki vmesnik za enostavno upravljanje toplotne ~rpalke.

Osnova samou~e~e vremensko vodene regulacije je {e vedno Simens RSV regulacija, ki je nadgrajena s povsem na novo zasnovanim preglednim prikazovalnikom, ta pa omogo~a tudi integracijo sistema za daljinski nadzor preko Cozytouch vmesnika (dodatna oprema). Na ta na~in bo mo`en tako nadzor, kot upravljanje toplotne ~rpalke na daljavo.

Sama zasnova toplotnih ~rpalk Extensa/Excellia ostaja nespremenjena. Toplotne ~rpalke so dobavljive v deljeni split izvedbi, notranje enote pa v stenski ali prostostoje~i izvedbi. Prostostoje~e enote imajo integriran 190 l bojler za sanitarno vodo. Vse notranje enote imajo vgrajen edinstven in patentiran koaksialni cevni izmenjevalec in zalogovnik vode. To jim omogo~a enostaven priklop in kar je zelo pomembno, NE POTREBUJEJO senzorja za pretok vode, ki sicer velikokrat povzro~a sive lase in{talaterjem in kon~nim uporabnikom, zaradi nepotrebnih zaustavitev toplotnih ~rpalk.

Serijsko so vse enote opremljene z naprednimi modulacijskimi elektri~nimi grelniki. Zunanje enote so v vseh primerih Fujitsu inverter, v 1f ali 3f izvedbi. Vse toplotne ~rpalke Atlantic Alfea Extensa in Excellia so uvr{~ene na seznam Eko sklada in upravi~ene do subvencij. â&#x20AC;˘ Sre~o Arta~

43

44

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

Infrarde~i grelni paneli MySun

Ogrevanje sedanjosti in prihodnosti Zakaj IR grelni paneli MySun? •

Primerno za vse vrste bivalnih prostorov, kot primarno ogrevanje, za ob~asno ogrevanje ali za dogrevanje.

• Idealno za ogrevanje novih pasivnih in nizkoenergetskih objektov, velik prihranek pri investiciji v primerjavi z ostalimi ogrevalnimi sistemi. Na voljo tudi modeli velikih mo~i, primerni za delavnice in skladi{~ne prostore.

•

Prihranek pri prostoru, saj ne potrebujete niti kurilnice niti skladi{~a za energente.

Vrhunsko ugodje, tudi za alergike in astmatike, saj pri ogrevanju ne prihaja do kro`enja zraka in pra{nih delcev. Delovanje je nesli{no, izpusti {kodljivih snovi v okolje pa so ni~elni.

•

•

•

Zelo natan~no programirano krmiljenje s termostati {e dodatno optimizira porabo energije in omogo~a upravljanje na daljavo.

Na panelih so mo`ne razli~ne poslikave po va{i izbiri, da bodo tudi z estetskega vidika lepo pristajali v va{e bivalne prostore.

• Monta`a IR-panelov MySun je enostavna in jo lahko opravite kar sami.

Promocijsko sporo~ilo

IR-paneli MySun za zdravo, var~no in komfortno ogrevanje – www.elektricnoogrevanje.si.

Na tel. 07/477 88 20 smo dosegljivi za nasvet glede pravilne izbire za va{e potrebe.

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

45

Zakaj toplotna ~rpalka DAIKIN in zakaj kupiti pri podjetju E2E in njihovih monterjih?

S toplotno ~rpalko DAIKIN do najni`jih stro{kov ogrevanja Ve~ina kupcev se za toplotno ~rpalko odlo~i zaradi nizkih stro{kov ogrevanja. Ti zna{ajo med 3.5 do 5 centov za kilovatno uro (kWh). Zemeljski plin nas bo stal 6.5, kurilno olje 8-9, IR paneli 9-10, elektrika 12, uteko~injen naftni plin ve~ kot 13 centov za kWh. Peletov namenoma ne omenjamo, ker so cene zelo razli~ne. So pa peleti dra`ji od drv, ki so takoj za toplotnimi ~rpalkami najcenej{i energent.

Zaradi dale~ najbolj kontrolirane mo~i ogrevanja je mo`no zelo natan~no uravnavati temperaturo v hi{i oziroma stanovanju. To nam omogo~ajo inverterski kompresorji v kombinaciji s precizno elektroniko, ki je povezana z mnogimi temperaturnimi senzorji.

Vi{je investicije zni`ujemo s subvencijami Eko sklada in drugimi nepovratnimi sredstvi Ko se odlo~amo za na~in ogrevanja v na{i hi{i, se zagotovo spra{ujemo tudi o vi{ini investicije. Le to lahko zni`amo z Eko sklad subvencijo, ki za toplotne ~rpalke zna{a med 1000 in 5000 EUR, dodatno se lahko ta znesek ob ve~ ukrepih (vgradnja prezra~evanja, novih oken in izolacije) zvi{a tudi za 50 %. Nekatere ob~ine ponujajo dodatne subvencije, kot na primer v Zagorju, kjer nudijo dodatnih 1250 EUR. Kombinacija udobja, sorazmerno nizka investicija in najcenej{i vir ogrevanja so razlogi, ki dajejo toplotnim ~rpalkam

prednost pred ostalimi ogrevalnimi napravami.

Zakaj se odlo~iti za DAIKIN toplotne ~rpalke? @ivljenja brez neprestanega ogrevanja si pozimi niti ne predstavljamo ve~. Zato mora biti ogrevalna naprava zelo zanesljiva. DAIKIN toplotne ~rpalke poleg izjemne u~inkovitosti predstavljajo sinonim za varnost in dolgo `ivljenjsko dobo.

Odli~en produkt, verjetno najbolj razvejana servisna mre`a ter mo`nost dostave rezervnih delov v 24 urah so dejstva, ki dajejo DAIKINOVIM kupcem {e dodatno varnost.

Dodatna varnost z nakupom preko E2E DAIKIN servisno prodajne mre`e ^e `elite najvi{jo stopnjo varnosti, potem se ob nakupu toplotne ~rpalke obrnite na monterja, ki sodeluje z uvoznikom E2E. Tako boste dele`ni mo`nosti podalj{anja garancije na 5 let, ob okvari pa se bo va{e montersko podjetje lahko obrnilo na strokovnjaka iz E2E servisa.

Podjetje E2E je eden redkih uvoznikov z lastno servisno mre`o.

Zaposleni se pona{ajo z ve~ kot 10 letnimi izku{njami pri servisu in svetovanju.

Pri ve~ini drugih blagovnih znamk za servis skrbijo podjetja, ki niso povezana z va{im monterjem in jim je poleg re{itve problema edini interes dober zaslu`ek. Zato so servisi ve~inoma zelo dragi. ^e `elite odli~en, zanesljiv in stro{kovno ugoden ogrevalni sistem, se obrnite na svetovalca E2E za DAIKIN toplotne ~rpalke, ki vam bo pomagal izbrati ustrezno toplotno ~rpalko in zanesljivega, preverjenega monterja iz va{e okolice. â&#x20AC;˘

Pokli~ite podjetje E2E, kjer se bomo skrbno pogovorili o `eljah in vam pomagali izbrati sistem ogrevanja, ki bo ustrezal vam in va{i hi{i.

Telefonska {tevilka 02 620 98 05 vam je na voljo vsak dan med 7.30 in 15.30, lahko pa nam pi{ete tudi na info@e2e.si in obi{~ite na{o spletno stran www.e2e.si ter www.blauberg.si.

Obi{~ite nas na Sejmu Dom 2017 v Ljubljani, od 13. - 18. marca. Najdete nas v dvorani B-klet (Stebrna dvorana).

PPromocijsko romocijijjsk sporo~ilo

Najvi{je udobje dosegamo prav s toplotno ~rpalko

46

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

Ecodan toplotna ~rpalka zrak-voda MITSUBISHI ELECTRIC energetsko var~na in izjemno tiha

Z

Proizvajalec Mitsubishi Electric je dopolnil ponudbo zunanjih enot, ki so namenjene za bivalne prostore v 8 in 11,2 kW razli~ici, hkrati pa je ponudil kar nekaj izbolj{av zunanjih enot, ki so klju~nega pomena za zadovoljstvo uporabnikov, saj prina{ajo prednosti za udobje bivanja.

• Ti{je delovanje zunanje enote do 10 dB(A) zaradi optimizacije oblike in polo`aja ventilatorja.

• Stilska in kompaktna zunanja enota.

• Kompresor, ki omogo~a visoko zmogljivost delovanja (najvi{ji energetski izkoristek razreda A++).

• Ve~ja zanesljivost z izbolj{ano drena`o in optimizacijo nadzora in delovanja odmrzovanja ter z izbolj{anjem zunanjega toplotnega izmenjevalca za prepre~evanje nastajanja ledu.

• Manj{e vibracije kompresorja ter resonance cevi.

• Tri fazne toplotne ~rpalke tudi pri 8kW. Med drugimi sta prednosti zunanjih enot ogrevalnega sistema ECODAN predvsem visoka ogrevalna mo~ pri zelo nizkih zunanjih temperaturah – tehnologija Zubadan zagotavlja neprekinjeno in zanesljivo ogrevanje tudi do -28°C zunanje temperature in visoka u~inkovitost ogrevanja A++. Poleg Zubadan zunanje enote, lahko pri toplotni ~rpalki Ecodan izberete tudi zunanjo enoto Ecodan z delovanjem do -20°C zunanje temperature.

Primerne so za uporabo v var~nih oziroma nizkoenergijskih hi{ah s talnim ogrevanjem, neodvisno od regije v Sloveniji.

PRAVO^ASNO IZKORISTITE EKO SKLAD SUBVENCIJE za vgradnjo toplotne ~rpalke Mitsubishi Electric do 3.200 EUR oz. do 40 % priznanih stro{kov nalo`be.

Notranja enota z bojlerjem

Uporabniku je rokovanje s toplotno ~rpalko enostavno in prijazno. Z MELCloud aplikacijo lahko toplotno ~rpalko upravljamo tudi na daljavo s pomo~jo pametnega telefona, tabli~nega ali osebnega ra~unalnika.

Toplotna ~rpalka Ecodan Mitsubishi ELectric je vgrajena `e v {tevilnih stanovanjskih objektih po celotni Sloveniji. Njihova u~inkovitost dokazuje, da je povpra{evanje po toplotnih ~rpalkah iz dneva v dan ve~je, zato pokli~ite, da vam posredujemo kontakt na{ega poobla{~enega monterja v va{em kraju.

V podjetju REAM d.o.o., kot dolgoletni uvoznik in distributer klimatskih naprav in toplotnih ~rpalk Mitsubishi Electric, smo se odlo~ili, da kupcu oziroma uporabniku toplotne ~rpalke Mitsubishi Electric ponudimo podalj{ano 5-letno jamstvo, za katero je pogoj vsakoletna izvedba servisa v ~asu podalj{anega jamstva. S preventivnimi servisi, ki jih opravijo na{i poobla{~eni monterji in prodajalci, ki so vam namestili

Zunanja enota

toplotno ~rpalko, poskrbimo za podalj{ano `ivljenjsko dobo in u~inkovito delovanje toplotne ~rpalke.

S 13. oktobrom 2017 je Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad objavil poziv s spodbudami za nalo`be v stavbah. Za ob~ane je najve~ja novost ta, da so za zamenjavo starih kurilnih naprav s toplotno ~rpalko ZRAK – VODA Mitsubishi Electric namenjena izjemno visoka nepovratna sredstva.

Ve~ o samih subvencijah si lahko ogledate na uradni strani Eko sklada - https://www. ekosklad.si/fizicne-osebe/javne-objave/prikazi/publicationID=38.

POHITITE IN SI PRISKRBITE SVOJO SUBVENCIJO!

Za ve~ informacij o toplotnih ~rpalkah in klimatskih napravah nas lahko pokli~ite na telefonsko {tevilko 080 98 98 ali pa nam po{ljite povpra{evanje na info@ream.si.

Obi{~ite na{ razstavni prostor na [pruhi 19, Trzin.

Pomagali vam bomo poiskati najbolj{o re{itev za va{ dom!

Promocijsko sporo~ilo

zamenjavo zastarelega ogrevalnega sistema s toplotno ~rpalko poskrbimo za var~evanje in za ~istej{e okolje. Zamenjava je hitra in enostavna z minimalnimi posegi v obstoje~ ali nov objekt.

Pomemben podatek je, da so Ecodan toplotne ~rpalke Mitsubishi Electric po svojem izjemno u~inkovitem in var~nem delovanju v samem svetovnem vrhu.

48

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

U~inkovitost ogrevanja sanitarne vode v Sloveniji Kdaj bomo ogrevalne naprave primerjali glede na ceno proizvedene toplotne energije?

Vse preve~krat se javnost zavaja z premalo to~nimi navedbami o u~inkovitosti posameznih ogrevalnih sistemov. Zaradi ~esar uporabnik, preden zamenja ogrevalni sistem, recimo za ogrevanje sanitarne vode, ne pridobi dovolj natan~nih informacij, posebaj pa je pomembno, da se sisteme ustrezno primerja med seboj po u~inkovitosti.

Kondenzacijski kotel naj bi po navedbah EHPA (The European Heat Pump Association) dosegal u~inkovitost 90-96% (sistemska u~inkovitost 79-85%), u~inkovitost konvencionalnega kotla na plin/olje zna{a 70-80% (sistemska u~inkovitost 59-69%), u~inkovitost za direktni elektri~ni grelniki pa naj bi bila le 35-45% (vir: EHPA, 2017).

U~inkovitost ogrevanja sanitarne vode v Sloveniji Pri elektri~nih grelnikih sanitarne tople vode nam ne gre najbolje. Ob izredno nizki u~inkovitosti direktnih elektri~nih grelnikov v Sloveniji porabimo 0.96 TWh (vir: SURS 2017) elektri~ne energije (pribli`no 20% proizvodnje NEK), kar pomeni, da nas MWh koristne toplote v tem primeru stane med 371 do 477 EUR/MWh, ali z drugimi besedami da ustvarimo ugodje s 1 kWh toplote porabimo od 2.2 kWh do 2.8 kWh elektrike.

ob~inah problem pojasnjujejo, da je ta povezan z neprimernim razumevanjem koliko energije pridelamo, glede na ceno toplotne energije. ^etudi izberemo najbolj{i elektri~ni grelnik za sanitarno vodo, ki obstaja na trgu, smo glede na drugo mo`nost izbire, izbrali premalo u~inkovito napravo.

Lastne vire energije imamo - zmanjka interes...

Poznamo problematiko zaradi vodnega kamna, ki povzro~i, da grelni napravi u~inkovitost pade na 60%. Prera~unano to pomeni, da nas kWh toplote stane 2.5 kWh, za kar izra~unamo, da nas MWh toplote stane 417 EUR/MWh in v â&#x20AC;&#x153;bolj{emâ&#x20AC;? primeru samo 278 EUR/MWh.

Za 1 EUR, s slabo izbiro ogrevalnega sistema, kot je npr. elektri~ni grelnik za sanitarno vodo, dobimo le 2.4 kWh ali 3.6 kWh, lahko pa bi dobili 22 kWh toplote s pomo~jo toplotne ~rpalke.

Vsi vemo, da je to absurdno potratnost mo`no drasti~no zni`ati z domi{ljenim gospodarjenjem dr`ave. V kolikor se zastavijo ustrezne smernice, se vsem dr`avljanom omogo~i dostop do financiranja, ter se jim predstavijo koristi, lahko z pravimi ukrepi dose`emo enormne prihranke. Marsikdo se namre~ ne zaveda, koliko denarja mu za ogrevanje sanitarne vode po nepotrebnem odteka ter da smo za blaginjo dr`ave odgovorni vsi.

Primerjava ogrevalnih sistemov glede na ceno toplotne energije?

Potro{niki v Sloveniji, od 0.96 TWh letne rabe elektrike, za sanitarno vodo letno potro{imo pribli`no 160 mio EUR, lahko pa bi jih 44 ali manj, recimo 35 mio EUR. Energetski svetovalci na

Toplotna ~rpalka pribli`no 75 % toplotne energije prestreza iz okolice in 25 % iz drugih virov (elektrika). S tem, da je pomembno pojasniti, da je od te porabljene elektri~ne energije v Sloveniji ve~ kot 21 odstotkov proizvedemo iz obnovljivih virov. V primeru, da bi v Sloveniji sprejeli strategijo kori{~enja izdatnih vodnih virov (reke; vseh je skupno ve~ kot 27.000 km) ter dodatnega intenzivnega kori{~enja plitvih geotermalnih virov z 52% vseh poseljenih povr{in, lahko govorimo o grelnem {tevilu geotermalne toplotne ~rpalke nad 5.2.

Dva primera dobre prakse Prvi primer so Pari`ani, ki `e dlje ~asa u~inkovito koristijo energijo reke Sene in z njo v celoti ogrevajo muzeje, hotele, javne ustanove in {e kaj. Drugi primer dobre prakse prestrezanja obnovljivih virov energije z geotermalno toplotno ~rpalko pa je {vedski Stockholm, ki razpolaga s 13.000 geotermalnih vrtin. â&#x20AC;˘ Darko Fius

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

49

50

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

45 let geotermalnih toplotnih ~rpalk za stanovanjske objekte

G

eotermalne toplotne ~rpalke so najbolj raz{irjene na [vedskem, kjer je prestrezanje energije iz zgornjih plasti zemeljske skorje nekaj vsakdanjega. Na [vedskem, v Arviki, so `e v za~etku 70. let prej{njega stoletja razvili namenske geotermalne toplotne ~rpalke za ogrevanje stanovanjskih objektov z integriranim grelnikom sanitarne vode.

Po vlo`enih 45 letih razvoja so toplotne ~rpalke, ki prihajajo iz Arvike danes, najnaprednej{e na trgu. Razvoj {e vedno sledi uporabniku, ki mu je zagotovljeno brezkompromisno udobje z najvi{jimi prihranki energije.

Praksa v domovini toplotnih ~rpalk Na [vedskem, kjer so geotermalne toplotne ~rpalke v uporabi `e 45 let, velik vzorec instalacij ka`e odli~ne rezultate v smislu `ivljenjske dobe â&#x20AC;&#x201C; prve toplotne ~rpalke delujejo krepko preko 30 let, tudi do 40 â&#x20AC;&#x201C; in ko so dotrajane, ali zaradi doseganja bolj{ih rezultatov z novej{imi, jih preprosto zamenjajo. Vir toplote (sonda) in razvod ogrevanja ostanejo tak{ni kot so, menja se zgolj toplotna ~rpalka. Medtem, ko pri nas do`ivljamo prvi val mno`i~ne vgradnje toplotnih ~rpalk, na [vedskem ob minimalni investiciji izkori{~ajo `e zdavnaj povrnjeni vlo`ek â&#x20AC;&#x201C; ponovno uporabo

vrtin in sond, ki so `e pol stoletja ogrevale domove in jih bodo {e naprej vsaj enkrat toliko ~asa.

Dolga `ivljenjska doba brez vzdr`evanja Geotermalna toplotna ~rpalka deluje v zelo varnih okvirih. Na eni strani ima zelo stabilen toplotni vir, katerega temperatura je vse leto skoraj enaka, med 0 in +10 °C. Teko~ina, ki kro`i v zaprtem krogu zbiralnika energije je proti-zamrzovalna me{anica, ki je popolnoma ~ista.

Na drugi strani je zaprti krog ogrevalnega sistema objekta, ki je ob ustrezni pripravi in polnjenju tudi popolnoma varno okolje za delovanje toplotne ~rpalke. Ker je temperatura vira energije stabilna in v idealnem obmo~ju za delovanje naprave, in je medij na obeh straneh ~ist, so komponente zelo dobro za{~itene pred morebitnimi te`avami in pred obrabo.

Tako je vzdr`evanje prakti~no nepotrebno, toplotna ~rpalka pa bo do~akala zelo dolgo `ivljenjsko dobo. Zbiralnik energije (horizontalni ali vertikalna sonda) pa bo deloval kot zanesljiv in stabilen vir energije za vsaj dve ali tri generacije toplotnih ~rpalk.

Toplotna ~rpalka z integriranim grelnikom sanitarne vode Da bi toplotna ~rpalka zagotovila udobje in prihranek energije mora poleg energijsko u~inkovitega ogrevanja prostorov zagotoviti tudi visoko zmogljivost priprave vro~e sanitarne vode. Podobno kot pred

skoraj pol stoletja, imajo tudi dana{nje toplotne ~rpalke serije Diplomat Inverter in Diplomat Optimum G3 vgrajene v kompaktnem ohi{ju vse klju~ne komponente za zagotavljanje udobja toplote in vro~e vode v domu, obenem pa so med najbolj u~inkovitimi na svetu, enostavne za vgradnjo in uporabo ter prakti~no nesli{ne.

Pomen zmogljivosti ogrevanja sanitarne vode V sodobnih domovih je povsem obi~ajno imeti ve~ kot eno kopalnico in u`ivati udobje v kopalni kadi ali masa`nem bazenu. Ker do 40 % vse toplote, porabljene v sodobnih enodru`inskih hi{ah predstavlja vro~a sanitarna voda je pomembno, da se ta pripravlja hitro in u~inkovito, ob najni`jih stro{kih, da lahko vsa dru`ina u`iva vsakodnevno udobje.

Zmogljivost priprave vro~e sanitarne vode pomembno vpliva na udobje dru`inskih ~lanov, medtem ko u~inkovitost ogrevanja vode znatno vpliva na sezonsko u~inkovitost celega sistema s toplotno ~rpalko.

51

Priprava vro~e vode s tehnologijo vro~e pare Medtem, ko vsi drugi proizvajalci podobnih toplotnih ~rpalk uporabljajo tradicionalno tehnologijo gretja sanitarne vode, torej del ~asa grejejo prostore, del ~asa pa preklopijo na vi{ji temperaturni re`im in ogrejejo sanitarno vodo, Thermia v svojih geotermalnih toplotnih ~rpalkah uporablja posebno patentirano tehnologijo gretja vode z vro~o paro imenovano HGW (Hot Gas Water). Toplotna ~rpalka za pripravo vro~e vode izkori{~a izjemno visoko temperaturo vro~e pare hladilnega sredstva, ki prihaja iz kompresorja ogreta krepko preko 100 °C. Tako bi lahko ogrela sanitarno vodo v integriranem grelniku tudi do 95 °C. Temperaturo lahko poljub-

no omejimo, v primeru meh~anja vode pa omejitev ni potrebna. Pomembna prednost je, da se voda greje neprekinjeno, medtem ko toplotna ~rpalka ogreva prostore na bistveno ni`ji temperaturni ravni, na primer 30-35 °C za talno gretje ali 40-60 °C za radiatorje. Ker ne preklaplja med enim in drugim re`imom, temve~ deluje z ni`jo temperaturo kondenzacije, je u~inkovitost tak{ne toplotne ~rpalke na letni ravni bistveno vi{ja od tradicionalne re{itve s preklopom med gretjem prostorov in pripravo tople vode.

Vedno dovolj vro~e vode Tradicionalni na~in gretja sanitarne vode dosega temperaturo med 40 in 50 °C, kar pomeni, da iz enega litra tople

vode v grelniku dobimo le dober liter uporabne tople vode na pipi (40 °C). To pomeni, da mora biti grelnik sanitarne vode dovolj velik, navadno 300 litrov.

Pri tehnologiji HGW je temperatura vode najpogosteje med 50 in 75 °C, v nekaterih primerih tudi ve~, kar pomeni da iz enega litra tako vro~e vode v grelniku dobimo pribli`no 2,5 litra uporabne tople vode s temperaturo 40 °C. Torej z integriranim grelnikom prostornine 180 litrov zadostimo porabi vsaj 400 litrov ob enkratnem odvzemu, kar je dovolj za polnjenje velike kopalne kadi in {e nekaj oseb se lahko isto~asno stu{ira.

Nizki obratovalni stro{ki Ponudniki razli~nih re{itev (ne le toplotnih ~rpalk) prikazujejo u~inkovitost svojih naprav na razli~ne na~ine, kar zares {teje pa je stro{ek, ki ga uporabnik pla~a na letni ravni. Geotermalne toplotne ~rpalke na splo{no so naju~inkovitej{i {iroko uporabljen na~in ogrevanja. Vsekakor so znotraj teh velike razlike, ~eprav so v vrednostih COP in SCOP razlike med podatki ponudnikov majhne, saj gre za standardizirane metode testiranja, ki ne upo{tevajo dovolj dejavnikov, katerim je sistem, vgrajen in uporabljen v resni~nosti podvr`en.

Priprava tople sanitarne vode zagotovo mo~no vpliva na letno u~inkovitost in toplotna ~rpalka, ki toplo vodo greje simultano z ogrevanjem prostorov kot je tehnologija HGW, bo porabila bistveno manj energije od klasi~ne re{itve. Toplotna ~rpalka Thermia Diplomat Inverter je do 30 % u~inkovitej{a na letni ravni od klasi~nih re{itev drugih proizvajalcev. • Yasin Jodeh

Najhladnej{i dan leto{nje zime s toplotno ~rpalko Diplomat Inverter s tehnologijo HGW – neprekinjeno stabilno delovanje, temperatura sanitarne vode med 65 in 75 °C.

Toplotna ~rpalka brez tehnologije HGW in Inverter – kraj{i cikli delovanja kompresorja in dva lo~ena cikla za ogrevanje sanitarne vode, ki dose`e najve~ 55 °C.

@elite izvedeti ve~?

Obi{~ite nas na spletu (www.thermia. si) ali nam pi{ite (info@thermia.si) ali pokli~ite 03 425 54 00. Z veseljem vam bomo svetovali pri izbiri najbolj ustrezne re{itve ogrevanja za va{ dom.

Dogovorili se bomo za ogled situacije in pripravili ponudbo sistema z izvedbo.

Pripravili bomo energijski in finan~ni izra~un, vezan izklju~no na va{ objekt.

Poskrbeli bomo, da boste pridobili nepovratna sredstva, ki so vam na voljo.

Ponudili vam bomo najugodnej{i na~in financiranja investicije.

52

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

DAIKIN in SELTRON predstavljata

DAIKIN Altherma 3

P

roizvajalec toplotnih ~rpalk, klim in plinskih kondenzacijskih kotlov DAIKIN, ki ima na podro~ju toplotnih ~rpalk najve~ji tr`ni dele` v Evropi in proizvaja toplotne ~rpalke `e 58 let ter klime 93 let, je izdal novo, vrhunsko toplotno ~rpalko za ogrevanje.

Govorimo o toplotni ~rpalki tretje generacije, tip Altherma 3, ki predstavlja nova merila na podro~ju zmogljivosti in u~inkovitosti.

Slednja se lahko pohvali s sezonsko u~inkovitostjo Erp A+++. Posledi~no je uvr{~ena na seznam subvencioniranih toplotnih ~rpalk EKO sklada in lahko za njeno vgradnjo pridobite nepovratna sredstva v vi{ini do 3.200 EUR. S faktorjem u~inkovitosti COP do 5,3 (A7/ W35) in temperaturo predtoka do 65°C, je idealna re{itev za adaptacije in novogradnje v objektih s talnim in radiatorskim ogrevanjem. Daikin Altherma 3 ima obmo~je delovanja do -25°C in mo`nost (v odvisnosti od `elene temperature predtoka in mo~i), da do vklju~no 20°C ni potreben vklop serijsko vgrajenih elektro grelcev.

Notranja enota toplotne ~rpalke se lahko naro~i v beli ali srebrno sivi izvedbi, mo`na pa je tudi izbira velikosti integriranega hranilnika vode, 180 ali 230 L. Notranja enota ima tlorisne dimenzije 600 x 600 mm, kar omogo~a neproblemati~no vklju~itev v postavitveni prostor. Vse hidravli~ne komponente so na vrhu in dostopne od spredaj. Stikalna/elektro omarica se lahko enostavno sname in postavi v polo`aj za servisiranje. V enoti je serijsko vgrajen izlo~evalec ne~isto~, kot tudi prelivni ventil, ki zagotavlja minimalni pretok ne glede na izvedbo sekundarne hidravlike.

Isto~asno ponuja Altherma 3 (v primeru BUH-a), da se odtajevanje zunanje enote vr{i preko energije akumulirane v hranilniku sanitarne tople vode (odpade potreba po minimalne volumnu sistemske vode). Izbolj{ana je tako izolacija hranilnika sanitarne tople vode, ki ima za 27% bolj{o izolativnost, kot tudi mo`nost priklopa cirkulacijskega voda.

Toplotna ~rpalka Altherma 3 ima serijsko integriran barvni zaslon v visoki lo~ljivosti, ki omogo~a enostavno in hitro prilagoditev nastavitev zahtevam uporabnikov ter specifikam objekta. Altherma 3 ima tudi novost, Daikin eye, ki omogo~a spremljanje statusa delovanja T^ in je prisotna v vsej Daikin produktni liniji zadnje generacije. S pomo~jo

~arovnika za zagon se slednji lahko izvede enostavno v 9 korakih, ali pa se naredi upload ali download podatkov in nastavitev preko SD kartice ali USB klju~ka. Zunanja enota ima za 9% pove~ano povr{ino uparjalnika, kar da skupaj z 7-8% ve~jo u~inkovitostjo novega hladiva R32 proti R410a, o~itno bolj{o skupno u~inkovitost. Nove zunanje enote imajo serijsko prigrajeno za{~itno re{etko za uparjalnik, kar da enoti ve~jo stabilnost in bolj{o za{~ito pred mehanskimi po{kodbami. Prav tako so pri Daikinu poskrbeli tudi za podrobnosti, kot je korozijska za{~ita talne plo{~e pri zunanji enoti, bolj{a obdelava (ni ostrih robov) ter serijsko vklju~en nosilni jermen, ter ro~ke za la`jo postavitev in manevriranje z enoto.

Pri novi seriji vrhunskih toplotnih ~rpalk Daikin Altherma 3, ima sedaj tudi Bizone izvedba (hidravli~na oprema in regulacija za 1 direktni ogrevalni krog + 1 ogrevalni krog z me{alnim ventilom), na razpolago velikost bojlerja 230 l (prej samo z 180 l) in se jo lahko naro~i tudi v tri fazni izvedbi.

Poleg `e na{tetih prednosti, odlik in mo~no izbolj{ane serijske opreme, pa je najve~ja odlika nove, tretje generacije toplotnih ~rpalk Daikin Altherma, njihova stabilna (polo`na) karakteristika toplotne mo~i, ki jo slednja proizvede. Na primer, pri modelu Altherma 3 - 8 kW, skoraj 2x ve~ja toplotna mo~ (3 kW) pri -15°C (Tp=55°C), kot pri modelu Altherma 2.

Za vsa morebitna dodatna vpra{anja smo vam na razpolago na podjetju Seltron, kjer imamo kot uvoznik in zastopnik za Daikin, skupaj z na{imi 28 letnimi izku{njami, re{itev za va{ izziv s podro~ja ogrevanja. • Boris Gojko{ek, u.d.i.s., Daikin produktni vodja

Postavljamo nove standarde med toplotnimi črpalkami.

NOVA GENERACIJA toplotnih črpalk zrak/voda DAIKIN Altherma 3 - Sezonska učinkovitost Erp A+++.

- Faktor učinkovitosti COP A7/W35 do 5,3.

- S temperaturo pred toka do 65 °C je idealna rešitev za adaptacije in novogradnje v objektih s talnim in radiatorskim ogrevanjem.

- Območje delovanja do -25 °C. - 180 ali 230 litrski integriran grelnik sanitarne vode.

- Intuitivno Daikin oko (Daikin Eye) vizualno signalizira stanje delovanja ogrevalnega sistema v vsakem trenutku.

- R32 hladivo prihodnosti za boljšo skupno učinkovitost.

Več na

www.seltron.si.

Za brezplačno svetovanje obiščite prodajni Center varčnega ogrevanja med tednom od 7. do 17. ure in v soboto od 7. do 13. ure ali pokličite:

Tržaška cesta 85 A | 2000 Maribor | www.seltron.si

54

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

Preverite izbolj{ane toplotne ~rpalke iz Gorenja Aerogor ECO/ POWER EVI Inverter AS Zaslon na dotik v slovenskem jeziku

Izbolj{ane toplotne ~rpalke iz Gorenja: AS linija Inverter zrak - voda Toplotne ~rpalke Aerogor ALL-IN-ONE ECO Inverter odlikuje posodobljen dizajn, novi t.i. 7« uporabni{ki vmesnik z zaslonom na dotik, ter Wi-Fi vmesnik, ki omogo~a upravljanje toplotne ~rpalke na daljavo in zadovolji {e tako zahtevnega uporabnika.

In`enirji iz Gorenja vam bodo lahko brez obiska serviserja pomagali na daljavo, od~itali parametre ali jih po potrebi spreminjali.

Maksimalna u~inkovitost toplotne ~rpalke in {tevilne koristne posodobitve Toplotne ~rpalke AS linije so odli~na izbira za ogrevanje hi{e, hlajenje hi{e ter za pripravo tople sanitarne vode. Re`imi delovanja se preklapljajo avtomatsko, npr. preklop med ogrevanjem in hlajenjem se spomladi ali v jeseni izvede glede na nivo zunanje temperature. Za uporabnike, ki veliko potujete je prakti~na

Enostavna in hitra monta`a

funkcija »Po~itni{ki na~in delovanja«, kjer sami dolo~ite, v katerem ~asu naj toplotna ~rpalka deluje v reduciranem re`imu ogrevanja, ki ne podhladi hi{e in hkrati privar~uje lepo {tevilo kilovatnih ur elektrike. Ob predhodni nastavitvi datuma vrnitve domov toplotna ~rpalka segreje hi{o na normalen nivo.

Aerogor ECO Inverter 13 AS - COP 5,14

Toplotna ~rpalka AEROGOR ALL-IN-ONE ECO INVERTER v kotlovnici zasede le 0,45 m² prostora, postavili jo boste lahko prav v vsak prostor, notranja enota pa ima vgrajen hranilnik sanitarne vode.

Poleg 230 l emajliranega hranilnika, so v notranji enoti ALL-INONE serijsko vgrajene tudi komponente za direkten priklop toplotne ~rpalke na talni sistem ogrevanja (Grundfos obto~na ~rpalka A energijskega razreda, 3-potni preklopni ventil, elektri~ni preto~ni grelec). Tudi tukaj sta serijsko integrirana 7« uporabni{ki vmesnik z zaslonom na dotik in Wi-Fi vmesnik za upravljanje na daljavo.

Toplotna ~rpalka lahko v no~nem ~asu deluje v tihem re`imu, kar omogo~a do 20% ni`ji nivo zvo~nega tlaka zunanje enote. •

Promocijsko sporo~ilo

ALL-IN-ONE ECO INVERTER 10 AS zasede le 0,45 m2 prostora v kotlovnici

Toplotne črpalke Zrak–Voda

INVERTER AS LINIJA

POVRŠINA VGRADNJE

0,45 m²

ZASLON NA DOTIK

7”

VGRAJEN EMAJLIRAN BOLJER

230 l

ZNIŽAN NIVO ZVOČNEGA TLAKA ZA 20 %

BREZPLAČNE INFORMACIJE

Za naročila in dodatne informacije nas kontaktirajte na: E-mail: toplotnecrpalke@gorenje.com Tel. št.: 080 48 48

www.gorenje.com

56

STROKOVNJAK SVETUJE

Pomembno pri prehodu na toplotne ~rpalke zrak - voda Vpra{anje: Kak{no ogrevanje izbrati energetsko obnovljene hi{e Imamo 35 l staro hi{o (220 m2), zamenjali smo streho (20 cm izolacije), 3 slojna okna, 15 cm stiropora. Ogrevamo s 15 let starim plinskim kondenzacijskim kotlom. Poraba plina je zaradi izolacije padla s pribli`no 3.500 na 1.300 m3. Za ogrevanje sanitarne vode imamo ploskovne solarne kolektorje in 500 l bojler. Pred slabimi 3 leti se je pokvaril ventilator gorilnika na plinskem kotlu (470 €), kmalu zatem {e obto~na ~rpalka (450 €). Sedaj se je ponovno pokvarila obto~na ~rpalka (ker menda ni bil vgrajen ~istilni kos).

Kaj priporo~ate, gledano dolgoro~no, da plinski kotel ponovno servisiramo in dogradimo magnetni filter ali preidemo na toplotno ~rpalko?

Letna poraba b energije ij iin energijsko ij k {{tevilo il stavbe b Iz opisa `e izvedene energetske sanacije hi{e bralca (dodatna izolacija fasade in izolacija strehe, energijsko u~inkovita okna, segrevanje sanitarne vode z energijo sonca) in porabe plina ocenjujem, da je letno energijsko {tevilo stavbe `e zni`ano od 160 na 60 kWh/m2, kar je odli~no. Pogre{am {e uvedbo mehanskega prezra~evanja z vra~anjem energije, saj bi s tem enostavnim ukrepom v hi{i zni`ali energijsko {tevilo na 40 kWh/m2, zlasti pa izbolj{ali kakovost bivanja.

Za dovolj natan~no svetovanje manjka nekaj podatkov, zlasti lokacija stavbe (alpsko, celinsko ali primorsko podnebje), sistem ogrevanja (radiatorsko, konvektorsko ali ploskovno) in potrebna mo~ ogrevalne naprave. Iz podatkov o porabi ocenjujem, da se je potrebna mo~ ogrevanja, ki je bila ob gradnji hi{e 15 kW, zni`ala na 5,5 kW. Zlasti pri izbiri toplotne ~rpalke za ogrevanje stavbe so to klju~ni podatki.

Najbr` je v hi{o vgrajeno radiatorsko ogrevanje, projektirano kot visoko-temperaturno ogrevanje (90/70), z energijsko sanacijo pa je postalo nizko-temperaturno ogrevanje (50/40), torej je stavba zelo primerna za vgradnjo toplotne ~rpalke za ogrevanje. ^e je ogrevanje talno, toliko bolje.

Kako pomembna je vrsta toplotne ~rpalke?

Sedaj se je potrebno odlo~iti za vrsto toplotne ~rpalke. Na Primorskem je odlo~itev enostavna, naj bo izbrana toplotna ~rpalka zrak - voda; na celinskem podnebju je mo`no izbrati toplotno ~rpalko zemlja - voda ali toplotno ~rpalko zrak - voda, vendar je pri slednji potrebno upo{tevati mo`nost nabiranja ledu na uparjalniku in zmanj{anje mo~i ob nizkih zunanjih temperaturah; v alpskem podnebju imajo prednost sistemi s toplotno ~rpalko zemlja - voda ali geosonda - voda. Na nekaterih lokacijah je mo`no kot vir toplote uporabiti talno vodo; dovolj mo~an vir neagresivne talne vode s temperaturo nad 10°C, ki je blizu povr{ja, je najprimernej{i vir toplote za ogrevanje stavbe.

Izbira mo~i toplotne ~rpalke Sledi izbira mo~i toplotne ~rpalke, ki je odvisna od temperature vira. Toplotna mo~ toplotne ~rpalke zrak - voda pada z ni`anjem zunanje temperature, prav tako pada u~inkovitost, potrebe po ogrevanju pa nara{~ajo. Mo`no je izbrati tako mo~ toplotne ~rpalke zrak - voda, ki je ob minimalni zunanji temperaturi dovolj zmogljiva za

Toplotna ~rpalka zrak - voda

Toplotna ~rpalka zemlja - voda

ogrevanje stavbe, vendar je ob milej{ih zunanjih temperaturah predimenzionirana. Zato se ponavadi izbere bivalentni sistem, kar pomeni, da ob ni`jih zunanjih temperaturah deluje drug ogrevalni sistem, ob milej{ih pa toplotna ~rpalka zrak - voda. Pri sistemih zemlja - voda, geosonda - voda in voda - voda temperaturni vir ni odvisen od zunanje temperature, zato lahko ti sistemi delujejo monovalentno.

Bivalentni sistem toplotne ~rpalke zrak-voda in hibridne toplotne ~rpalke Uporabniki obi~ajno vgradijo bivalentni sistem toplotne ~rpalke zrak - voda tako, da ohranijo obstoje~i ogrevalni sistem za delovanje pri ni`jih zunanjih temperaturah, v ostalem ~asu pa ogrevajo stavbo s toplotno ~rpalko zrak - voda. 15 let star kondenzacijski plinski kotel je `e dotrajan, torej se ga ne da ohraniti. ^e bo bralec izbral toplotno ~rpalko zrak - voda, bi lahko bila primerna izbira tudi hibridna toplotna ~rpalka, ki se sestoji iz plinskega grelnika in toplotne ~rpalke zrak voda, kar je cenovno ugodna varianta z vidika investicije in obratovanja.

Nova obto~na ~rpalka Ne glede na na~in ogrevanja mora bralec vgraditi novo obto~no ~rpalko, ki po{ilja ogrevno vodo skozi ogrevalni sistem. ^eprav je mo~ obi~ajne obto~ne ~rpalke le pribli`no 100 W, obratuje celo kurilno sezono in je letna raba elektrike okoli 600 kWh, kar znese skoraj 100 €. Zato naj bo nova obto~na ~rpalka energijsko u~inkovita, z regulacijo pretoka in frekven~nim pretvornikom, tudi ~e je nekoliko dra`ja, saj lahko prihrani pribli`no 60% elektrike, oz. 60 € letno. Seveda je v sistem potrebno vgraditi ~istilni kos, ki za{~iti obto~no ~rpalko in termostatske ventile pred nesnago.

Mo`no je, da bo toplotna ~rpalka, ki jo bralec predlaga, zadovoljivo ogrevala njegovo stavbo tudi pri ni`jih zunanjih temperaturah.

Prepri~an sem, da lahko skrben projektant optimira opremo glede na lokacijo in toplotne potrebe stavbe tako, da so poleg ni`je investicije tudi stro{ki obratovanja ni`ji, delovanje pa zanesljivej{e. Celo z upo{tevanjem stro{kov projektanta je strokovna pomo~ pri izbiri toplotne ~rpalke cenovno upravi~ena. Nestrokovne re{itve so pogosto najdra`je, ~eprav so videti poceni. • Matja` Valen~i~, energetski svetovalec

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

57

Sistem Solintera ogrevanje z velikimi prihranki

N

advse u~inkovito ogrevanje velikih objektov z energijo sonca in zemlje dose`en prihranek zna{a ve~ kot 80.000 evrov letno.

Solinterra spada med inovativnej{e visoko zmogljive ogrevalne sisteme, ki ga je razvilo dolenjsko podjetje Dulc iz {kocjanske ob~ine, {e posebaj pa so se s tem sistemom izkazali v Medpodjetni{kem izobra`evalnem centru v Novi Gorici.

V podjetju Dulc se `e vrsto let ukvajajo s strojnimi instalacijami in razvojem energetsko u~inkovitih sistemov. Pred ve~ kot {tiridesetimi leti je podjetje za izvajanje strojnih in{talacij vodil o~e Jo`ef, uspe{no pa ga nadaljuje sin Matej.

Prednosti sistema Solinterra je veliko: energija iz sonca in zemlje je brezpla~na, ekolo{ko neopore~na in brez emisij CO2, sistem omogo~a popolno energetsko neodvisnost ter nizke stro{ke za ogrevanje in hlajenje, meddrugim tudi za stro{ke vzdr`evanja, ki lahko v ve~jih zgradbah predstavljajo visok ra~un. izkoristek energije {e znatnej{i. V zgradbi so izvedli strojne instalacije, pri ~emer so bili s sistemom Solinterra dose`eni izredni energetski prihranki.

80.000 evrov visok letni prihranek Kot pravi direktor podjetja Matej Dulc: ÂťVe~ja stavba potrebuje zelo veliko energije, sistem Solinterra pa omogo~a zelo velike energetske prihranke, saj v najve~ji meri izkori{~a energijo sonca in zemlje. Sistem Solinterra vklju~uje tudi ogrevanje sanitarne vode, ter hlajenje in prezra~evanje objekta. Investicija v strojne instalacije je bila sicer vi{ja za 40 odstotkov, a z najbolj{imi vgrajenimi instalacijami in napravami smo poskrbeli za optimalno nizke stro{ke delovanja sistema. V novogori{kem primeru se je investicija z na{im sistemom zvi{ala za {tiristo tiso~

evrov, a prihranki energije so vi{ji, kot smo jih predvideli, to je ve~ kot 80 tiso~ evrov letno. Stremimo k razvoju Solinterre, s to tehnologijo `elimo prodreti tudi v tujinoÂŤ.

Energijo za ogrevanje pet tiso~ kvadratnih metrov velikega objekta v Novi Gorici prestrezajo le s soncem, razlika potrebne dodatne energije pa se pokrije z vgrajeno geotermalno toplotno ~rpalko voda-voda, investicija pa se bo namesto v predvidenih sedmih letih, povrnila v petih. Za hlajenje se izkori{~a energija podtalne vode, ki tako spada med najcenej{e vire hlajenja.

Med drugim je podjetje Dulc tudi distributer toplozra~nih son~nih kolektorjev Solarventi, ter monta`nega materiala Leifeld. â&#x20AC;˘ Ve~ o sistemu Solinterra na www. solinterra.si

Promocijsko sporo~ilo

Sodobne sisteme za ogrevanje in hlajenje vgrajujo v vse objekte, veliko referenc imajo pri gradnji ni~energijskih stanovanjskih hi{, eno so izgradili tudi zase, a Medpodjetni{ki izobra`evalni center v Novi Gorici je prvi ve~ji objekt, kjer je

58

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

Celovite energetske re{itve Prihranki in konkuren~na prednost za male in srednje poslovne uporabnike

V

Petrolu se zavedajo, da posel ni enak poslu, zato so razvili personalizirane energetske re{itve in inovativne poslovne modele, ki jih v celoti prilagodijo `eljam, potrebam in finan~nim mo`nostim njihovih poslovnih uporabnikov. »Mala in srednje velika podjetja lahko z na{imi celovitimi energetskimi re{itvami, ki jih prilagodimo skupaj z njimi, prihranijo na vsakem koraku. Poleg tega, da so prijazne do okolja in ustvarjajo prijetno in zdravo delovno okolje, jim prina{ajo tudi veliko konkuren~no prednost. V Petrolu namre~ zagotavljamo takoj{njo izvedbo energetskega sistema brez za~etnih stro{kov investiranja in takoj{nje prihranke pri stro{kih za energijo,« poudarja Dejan Cepi~, vodja podro~ja Energetskih re{itev za male in srednje poslovne uporabnike v Petrolu.

Petrol v zadnjih letih prera{~a tudi v ponudnika celovitih energetskih in ekolo{kih re{itev ter ponuja {irok nabor tovrstnih re{itev za male in srednje poslovne uporabnike. Pri tem skrbi, da so predlagane re{itve oziroma sistemi energijsko u~inkoviti.

Energijsko var~na LED-razsvetljava »Primerna je za poslovne objekte za {portne in proizvodne dvorane, gara`e in druge objekte. Poslovnim uporabnikom z njimi zagotavljamo do 80-odstotne prihranke pri rabi elektri~ne energije za razsvetljavo,« pravi sogovornik in doda, da LED-razsvetljavo poleg na{tetega odlikujejo {e dolga `ivljenjska doba in majhni vzdr`evalni stro{ki.

Ogrevanje in hlajenje Bogata ponudba razli~nih energetsko u~inkovitih sistemov za ogrevanje in hlajenje poslovnih in drugih prostorov vklju~uje toplotne ~rpalke, stenske plinske kondenzacijske kotle na zemeljski plin in uteko~injeni naftni plin, IR-panele, elektri~no ogrevanje in sisteme za soproizvodnjo toplote in elektrike. Kakor pravi Dejan Cepi~, uporabnikom strokovno svetujejo pri optimalni izbiri sodobnega energetsko u~inkovitega na~ina ogrevanja in hlajenja ter zagotavljajo dolge `ivljenjske dobe sistemov in dobre garancije: »Ob

novih tehnologijah ogrevanja in hlajenja bodo njihovi prihranki ve~ji, negativni vpliv na okolje pa manj{i.«

Sanacija stavb Energijska sanacija stavbe zagotavlja tudi do 60-odstotne prihranke pri rabi energije za ogrevanje in hlajenje poslovnih prostorov. »Poslovnim uporabnikom zagotavljamo celovite energetske re{itve, od svetovanja do izbire, seveda poskrbimo tudi za kakovostno izvedbo del,« poudarja Cepi~.

E-mobilnost Vse ve~ je podjetij, ki v svoj vozni park vklju~ujejo okolju prijazne elektri~ne avtomobile. V Petrolu poskrbijo, da imajo elektri~ne polnilnice na pravih mestih – postavijo jo kjer koli, tako zunaj kot znotraj stavbe in tako dose`ejo, da je njihova uporaba u~inkovito prilagojena potrebam uporabnikov.

Novo v Petrolovi ponudbi – elektri~na kolesa Letos so s pestro izbiro elektri~nih koles priznanih evropskih proizvajalcev dodatno obogatili ponudbo za male in srednje poslovne uporabnike. Tako nudijo

Za energetske re{iteve in e-mobilnost je malim in srednjim poslovnim uporabnikom na voljo model obro~nega odpla~evanja izvedene nalo`be do pet let oziroma do 60 mese~nih obrokov, in sicer brez pologa, brez obresti, brez stro{kov odobritve in brez drugih stro{kov financiranja. prilo`nost, da svojim strankam omogo~ijo breskrbno u`ivanje v kolesarjenju z elektri~nimi kolesi za razli~ne namene – za treking, kolesarjenje po mestu ali zunaj urejenih poti, na voljo so tudi polnovzmetena elektri~na kolesa za adrenalinsko kolesarjenje in tak{na z nizkim vhodom, ki omogo~ajo lahkoten vstop na kolo. Z enim polnjenjem vgrajene baterije, ki ima `ivljenjsko dobo ve~ kot 1.000 polnih polnjenj in jo preprosto napolnimo prek obi~ajne vti~nice, lahko prevozimo do 120 km in dose`emo zakonsko omejeno hitrost 25 km/h. Ponudba poleg dveletne garancije za elektri~na kolesa vklju~uje brezpla~ni mobilni polnilec 220 VAC, garancijo na brezhibno delovanje baterije do 1000 polnih polnjenj in brezpla~ni servis kolesa v obdobju enega leta od nakupa.

Ponudbo omogo~ajo po ugodnih nakupnih in dobavnih pogojih in tako zagotavljajo zadovoljstvo strank. • Ba. P

NOVO

60

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

Podjetje Agni je v marcu lansiralo novo spletno stran www.ogenj.net

Kombinirana kaminska pe~ RIKA PARO Multiair Kombinirana kaminska pe~ na pelete in polena z mo`nostjo razpiha zraka tudi v sosednje prostore Ve~namenska kaminska pe~ RIKA PARO Multiair Kaminska pe~ Paro multia air je kombinirana kaminska pe~ na pelete in polena z mo`nostjo razpiha toplega zraka v dva sosednja prostora. Kaminska pe~ ima edinstveno prednost, omogo~a kurjenje s peleti in poleni hkrati ter avtomatskim preklopom med njima. Ko nas ni doma lahko avtomatsko kaminsko pe~ nastavimo na doziranje peletov, ko pa smo prisotni, pa enostavno kurimo s poleni.

Stransko lahko ima kaminska pe~ Rika Paro Multiair dograjen sistem za razpih toplega zraka, z 2 cevnima priklju~koma lahko dovajamo topel zrak {e v dva sosednja prostora. Ta sistem lahko naro~imo opcijsko.

Kaminska pe~ tako lahko enostavno ogreva ve~ prostorov manj{ega stanovanja. Deluje neodvisno od priklopa elektri~ne energije.

Je odli~na v primeru, da imamo svoj gozd in smo del dneva odsotni.

Kaminska pe~ je dograjena z regulacijo primarnega zraka spodaj pod re{etko, ter sekundarnega zraka, ki potuje mimo stekla in s tem prepre~i sajavost. Predal za pepel je dovolj velik.

Podjetje Agni d.o.o. ima svoj spletni Youtube kanal, kjer so predstavljene {tevilne kaminske pe~i (predstavitev delovanja aplikacije - kako postaviti kaminsko pe~ v va{ prostor), {tedilniki za kuhanje, ter pe~i za centralno kurjavo.

Dimenzije Kaminska pe~ po velikosti zna{a v vi{ino 113 cm, {irino 79 cm, globino 51 cm. Mo~ kaminske pe~i je odvisna od toplotnih potreb v hi{i, sicer pa je na voljo mo~i od 2,5 do 8 kW. Nalo`imo lahko do 30 kg pelet z enim polnjenjem. Ve~ informacij na spletni strani www.ogenj.net in www.agni.si, ali na tel.: 051 206 692.

Agni d.o.o.

Podjetje Agni je uveljavljeno speciali zirano podjetje, ki se `e vrsto let ukvarja s svetovanjem in prodajo ogrevalne tehnike za gospodinjstva. Na njihovi novi spletni strani www.ogenj.net najdete uporabne informacije o izgorevanju lesne biomase (polena, peleti) ter {tevilne uporabne video vsebine o kaminih, {tedilnikih ter kotlih na polena, pelete, sekance. Vsebine - kako zmanj{ati porabo lesnega goriva, kako izbrati pravi kamin ali {tedilnik, zakaj ogrevati na drva so prakti~no ponazorjene z video posnetki.

Pred kratkim so lansirali novo spletno stran Ogenj.net. Ta bo prepri~ala predvsem vse tiste, ki vas zanima kako z ogrevanjem na lesno biomaso ogrevati ~imbolj u~inkovito, ekonomi~no, ter da bo ob tem va{ dom {e prijetno doma~.

Rika je avstrijsko podjetje z dolgoletno tradicijo. Sede` podjetja se nahaja v severni Avstriji, kjer se z razvojem kaminov ukvarjajo `e 20 let.

RIKA izvaja raziskave na podro~ju razvoja kaminov `e ve~ kot 20 let in tako v Evropi ostaja pionir v razvoju tehnologije ogrevanja na pelete. Leta 1989 je podjetje RIKA eno prvih predstavilo tehnologijo ogrevanja s kamini na pelete v Evropi. Podjetje se nahaja v osr~ju ene najbolj privla~nih regij v zgornji Avstriji, imenovane Pyhrn-Eisenwurzen. V 16. stoletju so bili ljudje na tem podro~ju znani po spretnosti rokovanja z vsemi vrstami kovin, zato ni presenetljivo, da imajo zaposleni v RIKI `elezo v krvi. Zadnji detajli njihovih produktov so tako {e vedno ro~no izdelani, kot so bili pred stotimi leti.

Drugi proizvajalci kaminskih pe~i radi govorijo o moderni obliki, v avstrijski Riki pa ne dajo veliko na modne trende. Njihov pristop je dolgoro~en, pri teh kaminskih pe~eh je izrazito pomembna tako funkcionalnost kot izgled, zdru`ena v najbolj{i meri. Njihov moto se glasi Kar je privla~no mora tudi delovati, kar deluje mora biti privla~no.

Promocijsko sporo~ilo

Kdo je podjetje Agni in Rika

VAR^EVANJE VODE

61

Se zavedate, kak{no vodo pijete?

Veste, da je voda v Sloveniji marsikje `e mo~no onesna`ena in da se stanje {e poslab{uje?

Podatki analiz vod ka`ejo, da vsa pitna voda vsebuje klor, pesticide, {kodljive organske spojine in te`ke kovine. Pri kloriranju pitne vode nastane mno`ica kancerogenih snovi, ki predstavljajo veliko tveganje za ~lovekovo zdravje. Onesna`enje vode je posledica onesna`evanja predvsem zaradi industrijske in kmetijske dejavnosti. V zadnjih 50 letih smo spustili v okolje ve~ kot 100.000 razli~nih sinteti~nih snovi, ki v kon~ni fazi vedno pristanejo v vodi.

Dvojni vodni filter za hi{o Big Blue Duplex za filtriranje in ~i{~enje vode celotne hi{e. Prvi filter iz vode odstrani rjo, pesek, mivko, mulj, blato in 99,98 % delcev velikosti 5 mikronov.

S tem {~iti pipe, tu{e, WC kotli~ke, pomivalne in pralne stroje ter druge hi{ne naprave pred po{kodbami, ki jih povzro~ajo ti delci. Drugi filter iz vode odstrani klor, slab vonj in okus, pesticide in te`ke kovine (svinec, `ivo srebro, kadmij, arzen itd.).

Magnetni nevtralizator vodnega kamna Atlas Filtri zagotavlja u~inkovito za{~ito cevi, ventilov, vodnih grelcev, pralnih strojev, pomivalnih strojev, pip, tu{ev, wc kotli~kov in drugih naprav pred vodnim kamnom.

UV sterilizator vode PurePro® je naprava za dezinfekcijo (sterilizacijo) mikrobiolo{ko opore~nih vod kot so kapnica, voda iz lastnih zajetij, vodnjakov in slabo vzdr`evanih vodovodov s postopkom UV sterilizacije. UV sterilizacija je postopek uni~evanja mikroorganizmov s pomo~jo osvetljevanja s svetlobo valovne dol`ine 254 nm (UV-C spekter). Svetloba valovne dol`ine 254 nm je del naravne son~ne svetlobe. V vodi popolnoma uni~i za zdravje ~loveka zelo nevarne bakterije.

Vodni filter Matrikx® + Pb1 0,5 mcr, podpultni za filtriranje in ~i{~enje vode v kuhinji. Iz vode odstrani delce velikosti 0,5 mikrona, klor, slab vonj in okus, pesticide in te`ke kovine (svinec, `ivo srebro, krom itd.).

Reverzna osmoza PurePro® EC105 Lux za filtriranje in ~i{~enje vode v kuhinji. Ve~stopenjski filtrirni sistem iz vode odstrani klor, slab vonj in okus, {kodljive organske spojine, pesticide, hormone, hormonske motilce, azbest, svinec, `ivo srebro, krom, kadmij, baker, barij, radon, natrij, kalij, selen, fluoride, nitrite, nitrate, ciste, bakterije in viruse. Zagotavlja naj~istej{o mo`no pitno vodo. • Henrik Hom{ak

SEJEM DOM LJUBLJANA 13. - 18. marec 2018 OBIŠČITE NAS: DVORANA B, PROSTOR 01

GEOS NOVA TOPLOTNA ČRPALKA

SRCE VAŠEGA UDOBJA

Na sliki sl : GEOS - WPG G-07( -07(15)15)-K2 K2 HT HT

TIŠJA OD DELOVANJA HLADILNIKA

*zvočni tlak na oddaljenosti 1 m

Do 5.000 € subvencije EKO SKLADA www.kronoterm.com

VAR^EVANJE VODE

62

Na{ prijatelj bakterija

^

lovek je v resnici hode~a bakterija, na telesu in v njem imamo desetkrat ve~ bakterij, kot je celic na{ega organizma.

Dva kilograma jih imamo v ~revesju, okrog sto trilijonov, brez njih pa nebi mogli pre`iveti. ^revesne bakterije balansirajo na{ imunski sistem, neposredno komunicirajo z mo`gani, vplivajo na dobro po~utje in celo na sposobnost u~enja.

Z bakterijami prijazno, prosim V biolo{ki ~istilni se dogaja nekaj podobnega kot v ~revesju, saj je slednja v resnici podalj{ek prebavnega trakta. Ko se pretoki pono~i umirijo, bakterije predelajo blato v, okoljsko gledano, neopore~no odplako.

To omogo~a krmilni sistem, ki ob pravem ~asu po{lje v ~istilni prekat dovolj zra~nih mehur~kov, ki po`ivijo delovanje bakterij.

Predelano blato in drobni oklepi odmrlih bakterij nato po~asi sedejo na dno, vrhnjo plast skoraj ~iste vode pa ~rpalka v pravem trenutku iz~rpa v okolje, ponikalnico ali v bli`nji potok, saj je ta voda neopore~na. To pa se zgodi samo, ~e je v napravi dovolj bakterij, ki jih ~ez dan nismo pokon~ali z jedkimi

kislinami za ~i{~enje zanemarjene WC {koljke ali s pretiranimi koli~inami pralnih pra{kov.

Zmanj{ati besno uporabo ~istil To pravilo velja za vse. ^e na kup prinesemo vsa ~istila iz kuhinje, kopalnice in strani{~a, bomo na{teli najmanj 20 razli~nih pripravkov, eden bolj strupen kot drugi.

Praviloma vse zvarke med ~i{~enjem predoziramo, zato potrebujemo nova ~istila in nove navade. Prvi poskus, od danes dva tedna peremo s polovi~no koli~ino pralnega pra{ka.

Rezultat, perilo bo enako ~isto. Industrija ~istil cveti, saj `ivijo od kupcev, ki so kupili eno ~istilo za ogledalo, drugo za okensko {ipo, tretje za stekleno mizo. V resnici potrebujemo samo malo milnice za umivanje rok in nekaj kisa ali limoninega soka. Vse bo ~isto kot prej, pri tem pa ne bomo zastrupljali okolja, sebe in svojih. Pred kratkim so ugotovili, da so ~istilke zdravstveno izjemno ogro`ene, saj imajo vsak dan v rokah desetine strupov, ki jih polivajo, se jih dotikajo in

Obi~ajni pokrov teko~ega pra{ka s komaj vidnimi oznakami in prostornino kar 1,7 decilitra

vdihujejo mikrokapljice pr{il. Tako obna{anje je potrebno odlo~no spremeniti, kar velja za vse, ne samo za uporabnike biolo{kih ~istilnih naprav, da se razumemo.

Vmes je bil izumljen, patentiran in preizku{en ultrazvo~ni pralni stroj za perilo, za pralno sredstvo potrebuje le nekaj ~iste vode. Deloval je odli~no, kot pa se velikokrat zgodi, je zaradi razli~nih interesov zaenkrat poniknil. Do ponovnega ÂťodkritjaÂŤ pa bo potrebno pametno uporabljati ~istila in pralna sredstva. Lahko pa vse skupaj poenostavimo in prestopimo na okolju prijazne linije ~istil (Frosch, EcoVerâ&#x20AC;Ś) in pozabimo na vse prej{nje napotke. â&#x20AC;˘ Tihec

Z nadzorom porabe do prihrankov Napredna rešitev za racionalno in učinkovito rabo energentov SPLETNA APLIKACIJ A

dostopna k jerkoli in kadarko li

pregled porabe energentov alarmi in obvestila on-line spremljanje podatkov tedenska in mesečna poročila

Energija plus d.o.o., Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor

www.energijaplus.si info@energijaplus.si 080 21 15