Page 7

ZEMELJSKI PLIN

7

Vloga zemeljskega plina v Sloveniji Zemeljski plin postaja vse pomembnej{i energetski vir tudi za Slovenijo. Nacionalni energetski program predvideva, da bo dele` zemeljskega plina v primarni energiji leta 2015 19-odstoten. Tako kot je premog prevladoval v 19. stoletju in nafta v 20. stoletju, strokovnjaki napovedujejo, da bo zemeljski plin zaradi ugodnih lastnosti gorivo 21. stoletja.

Gibanje kon~nih cen zemeljskega plina za standardne porabni{ke skupine (v cenah so vklju~ene vse dajatve, prispevki in davki) 1.7.2009

1.7.2010

1.7.2011

1.7.2012

1.7.2013

I1

60,32

70,45

83,35

79,56

65,85

I2

59,97

65,00

81,99

77,19

60,71

I3

43,64

53,62

65,38

69,45

60,77

I4

34,31

45,29

58,53

51,20

D1

80,47

77,81

93,76

100,19

68,67

D2

56,61

70,68

83,28

76,72

69,59

D3

53,67

66,52

73,51

74,37

68,71

Negospodinjski odjem

Dostop do zemeljskega plina v Sloveniji Priklju~itev na zemeljski plin je v Sloveniji mo`na na obmo~jih, kjer je vzpostavljeno plinovodno omre`je. Distribucijska omre`ja zemeljskega plina so po zadnjih podatkih (november 2014) vzpostavljena v 82 slovenskih ob~inah, ki imajo delujo~e plinovodno omre`je. Sistemski operaterji distribucijskega omre`ja, ki upravljajo s pribli`no 4.420 kilometrov dolgim plinovodom, z zemeljskim plinom oskrbujejo 131.000 odjemalcev, na leto pa je po distribucijskem plinovodnem omre`ju dostavljenih ve~ kot 300 milijonov Sm3 zemeljskega plina. Pri uporabi zemeljskega plina nastaja zanemarljiva koli~ina pra{nih delcev ter bistveno manj emisij (NOx, SO2 itd.) kot pri kurilnem olju, bencinskem in dizelskem gorivu, naftnem plinu in biomasi. Zato se ta uvr{~a med nizkooglji~na goriva. Prenos in distribucija zemeljskega plina potekata nevidno in nesli{no po plinovodnih ceveh, ki so skrite pod zemeljsko povr{ino in ne obremenjujejo naravnega okolja.

Primer {tudije uporabe plinskega kotla V eni od nedavnih, neodvisnih {tudij Laboratorija za okoljske tehnologije v stavbah na Fakulteti za strojni{tvo Univerze se je izkazalo, da je ob zamenjavi sistema ogrevanja v stanovanjski hi{i smotrno razmisliti o vgradnji kondenzacijskega plinskega kotla.

Gospodinjski odjem

Primerjalno so v {tudiji ponazorili stro{ke in prihranke enodru`inske hi{e (velikosti 180 m2) za 3 razli~ne alternativne sisteme ogrevanja (toplotna ~rpalka, kotel na lesna goriva in kondenzacijski kotel na zemeljski plin), pri ~emer se je izkazalo, da je bila ob zamenjavi starega sistema ogrevanja ob izbiri zemeljskega plina vra~ilna doba najkraj{a med vsemi primerjanimi ogrevalnimi sisteÂŹmi, t.j. od 2 do 4 let, v odvisnosti od energetske u~inkovitosti posami~ne stanovanjske hi{e, ki sta bili primerjalno obravnavani v {tudiji.

Zemeljski plin se bo {e hitreje uveljavljal Kondenzacijska plinska pe~ je `e uveljavljena tehnologija, ki se {e izpopolnjuje. Postopno se uveljavljajo {e u~inkovitej{e tehnologije, kot so soproizvodnja toplotne in elektri~ne energije, gorivne celice in plinske toplotne ~rpalke. [tevilni uporabniki se odlo~ajo za souporabo zemeljskega plina in sprejemnikov son~ne energije, ki omogo~a, da s son~no energijo {e dodatno optimiziramo

Profile for revija Varčujem z energijo

Revija Varčujem z energijo - št. 42  

Brezplačen energetski Svetovalec Varčujem z energijo vam predstavlja koristne, inovativne načine varčevanje energije - kako prihraniti in k...

Revija Varčujem z energijo - št. 42  

Brezplačen energetski Svetovalec Varčujem z energijo vam predstavlja koristne, inovativne načine varčevanje energije - kako prihraniti in k...

Advertisement