Page 1

Letnik 8, {t. 39/ maj - junij 2014 30.000 brezpla~nih izvodov


Glede varฤne ogrevalne tehnike je pravi naravni talent. Cenovno privlaฤna split toplotna ฤrpalka zrak/voda Vitocal 200-S v kombinaciji s solarnim sistemom: ลก1L]NLLQYHVWLFLMVNLLQREUDWRYDOQLVWURฤ‘NL ลก2EVHฤญQD]HPHOMVNDGHODDOLYUWDQMH  YRGQMDNDQLVRSRWUHEQL ลก=UHYHU]LELOQLPREUDWRYDQMHPMHPRฤญQR  WXGLKODMHQMH]JUDGEH ลก2EPRร•MHPRร•LRGGRN:&23  GR1DYROMRYL]YHGELLQ9

%UH]SODร•QDVRQร•QDHQHUJLMDNRWRSWLPDOQDGRSROQLWHYVSOLWWRSORWQH ร•USDONH]UDNYRGD9LWRFDO6VRODUQLVLVWHP]UDYQLPLNROHNWRUML 9LWRVRO)DOLYDNXXPVNLPLFHYQLPLNROHNWRUML9LWRVRO7NRW SDNHWVVRODUQLPRJUHYDOQLNRPVDQLWDUQHYRGH

9LHVVPDQQGRRลข&;,9GLYL]LMHDลข0DULERU WHOลขIDNVลขYLHVVPDQQ#YLHVVPDQQVL

,QGLYLGXDOQHUHฤ‘LWYH]Xร•LQNRYLWLPLVLVWHPL ]DYVHHQHUJHQWHLQYVDSRGURร•MDXSRUDEH

lard bo so u n o p nn.s i cijsko tite ak ie s s ma .v w w Izkoris !w temov nih s i s


PAKET DVOJNI PLUS Električna energija in zemeljski plin združena v enem paketu. Nižja cena obeh energentov do konca leta 2015. Ponudba ne vključuje 20 eur popusta in praktične nagrade ob sklenitvi pogodbe za zemeljski plin.

080 21 15 www.energijaplus.si


UVODNIK

4

Moj bli`nji, sociopat

P

redstavljajte si, ~e to zmorete, da nimate vesti, ampak res niti malo, ter da so vam neznani ob~utek krivde ali ob`alovanja, ne glede na to, kar ste pravkar storili.

Ste tudi brez ob~utka najmanj{e skrbi za dobro po~utje popolnih tujcev, prijateljev in najbli`jih dru`inskih ~lanov. Predstavljajte si, da se vam ni bilo treba boriti z ob~utkom sramu niti enkrat samkrat v vsem va{em `ivljenju, in to ne glede na to, kako sebi~no, {kodljivo ali nemoralno dejanje ste pravkar naredili. In poskusite se {e pretvarjati, da vam je ob~utek kakr{nekoli odgovornosti popolnoma neznan, razen ~e neodgovornost o~itate drugim. Sedaj tej ~udni fantaziji dodajte {e sposobnost, da znate to svoje psiholo{ko stanje, ki je popolnoma druga~no od ljudi okrog vas, pred njimi odli~no prikriti. To kar smo pravkar opisali, si je nemogo~e predstavljati, saj vsi ljudje na planetu domnevamo, da je ob~utek vesti vgrajen v vsa `iva ~love{ka bitja. Zato bo prikrivanje dejstva, da ste brez vesti, zelo lahka naloga. Pri tem vas pri izpolnjevanju svojih `elja in nagnjenj niti malo ne zavira ob~utek krivde ali sramu, pa tudi ljudje okrog vas niso nikoli opazili, da ste patolo{ko hladnokrvni. Ledena teko~ina, ki se pretaka po va{ih `ilah je za druge popolnoma nepredstavljivo stanje, tako oddaljeno od njihovih osebnih izku{enj, da nikoli ne bodo niti posumili, s kom imajo v resnici opravka. ^e povemo na kratko, ste popolnoma brez notranjih zavor in va{a neovirana svoboda, da storite ravno to, kar vam v tem trenutku pade na pamet, je brezmejna in nevidna drugim. Torej, storite lahko popolnoma vse, pri tem pa bo va{a ~udna prednost pred ve~ino drugih, ki jih omejuje njihova vest, ostala neodkrita.

Pi{e: Simon Tihec

in zaposlene, spretno in hudobno lagali ljudem, ki vam {e zaupajo z namenom, da tudi njih potegnete s seboj in brezobzirno pohodili vse, ki so odvisni od vas ali pre{ibki, da bi se oglasili. In vse to boste storili s popolno mirnostjo, saj vendar nimate nobenega ob~utka vesti. Lahko postanete nepredstavljivo in celo globalno uspe{ni. Zakaj pa ne. Z va{imi sposobnimi mo`gani in brez vsakega kan~ka vesti, lahko storite popolnoma vse! Mogo~e pa vseh na{tetih sposobnosti nimate na opisanem nivoju, zato ne morete postati {ef multinacionalke, kljub temu pa lahko prestra{ite nekaj ljudi in dose`ete, da bodo tekali naokrog kot pi{~anci, ali jim kradete, ali {e bolje, ustvarjate situacije, v katerih bodo za~eli dvomiti o sebi. Tudi to je mo~, posebej ~e so ljudje s katerimi manipulirate, bolj izobra`eni, pametnej{i, elegantnej{i, lep{i, bolj priljubljeni ali moralno neopore~ni. To za vas ne bo samo dobra zabava, to je divja `elja, da bi kaznovali druge. In brez ob~utka vesti je to tudi zelo lahka naloga. Potrebno je samo, da potihem la`ete {efu ali njegovemu {efu, pri tem poto~ite nekaj krokodiljih solz ali sabotirate delo sodelavca, dajete ljudem la`ne obljube ali po{ljete izmi{ljeno obremenjujo~e sporo~ilo tako, da se ne bo dalo odkriti, od kod izhaja.

Kako boste torej `iveli svoje `ivljenje? Kaj boste storili s svojo ogromno in skrivno prednostjo ? Odgovor na to je najbolj odvisen od va{ih nagnjenj, saj smo ljudje razli~ni. Tudi popolnoma brezvestni in brezobzirni posamezniki se med seboj razlikujejo. Nekateri ljudje, ne glede na to ali imajo vest ali so brez nje, se predajo `elji po udobnosti, drugi pa so polni divjih sanj in ambicij. Nekateri ljudje so sijajni in talentirani, nekateri dolgo~asni in umirjeni, ve~ina pa nas je nekje vmes. Med nami so napadalni in nenapadalni ljudje, posamezniki ki jih poganja `elja po krvi in drugi, ki nimajo takih apetitov.

^e vas drugi ljudje na eni ali drugi stopnji delovanja ne zaustavijo s silo, lahko storite ~isto vse. ^e se rodite v pravem ~asu, mogo~e z dostopom do dru`inskega denarja, ter imate {e poseben talent za izvajanje pritiska na druge ljudi, lahko organizirate pomor velikega {tevila ljudi, ki tega sploh ne slutijo. To lahko storite na dale~, se varno zavalite v naslonja~ in svoja dejanja zadovoljno opazujete. ^e to storite na dovolj visoki ravni, bodo v zrak sko~ili celotni narodi. In ~e to ni mo~, kaj potem sploh je?

Mogo~e ste nekdo, ki hrepeni po denarju in mo~i, in kljub temu, da nimate niti trohice vesti, imate mogo~en inteligen~ni koli~nik. Imate `eljo in intelektualne sposobnosti da dose`ete neverjetno bogastvo in vpliv, pri tem pa vas ne ovira godrnjavi glas vesti, ki druge ljudi zavira, da bi storili karkoli, da bi uspeli. Lahko izbirate med poslom, politiko, pravom, ban~ni{tvom, mednarodnim delovanjem ali katerikolim poklicem, ki zdru`uje mo~ in oblast. Pri tem svoje cilje hladnokrvno in strastno zasledujete, pri tem pa so moralne in legalne norme za vas neznanka. ^e se znajdete v nevarnosti, boste odstranili vse ovire, se`gali dokaze, zahrbtno prevarali svoje sodelavce

Psihologi ugotavljajo, da vsak petindvajseti Ameri~an nima prirojenega ob~utka vesti in da to zna dobro prikrivati. Vedo tudi, da je sociopatsko vedenje v 50% podedovano ter da ne spada med psiholo{ke motnje. Med znane sociopate spadajo D`ingiskan, Hitler, Mussolini, Pol Pot, Kaligula, Nikolaj ^au{esku, dobra vest pa je, da so na koncu vsi kon~ali slabo. In ~e poskusimo zaklju~iti pozitivno, je v vsakem pogledu `ivljenje brez vesti zavo`eno `ivljenje. Vsi od nas, ki nas prevevajo ob~utki ljubezni, vesti in odgovornosti smo v resnici zelo sre~ni, kljub na videz enoli~nemu `ivljenju med delom in domom, saj je ob~utek dajanja in prejemanja velik u`itek. •


V @ARI[^U

5

Okoljski strokovnjaki:

Preiti moramo na obnovljive vire energije »Ne stane nas veliko, da bi re{ili planet«

Revija VAR^UJEM ^ Z ENERGIJO je v celoti brezpla~na. Izhaja 5 - krat letno. Naslednja, 40. {tevilka revije izide julija 2014. Izdajatelj ~asopisa: Ekart marketing, Andrej Ekart s.p. Naklada: 30.000 brezpla~nih izvodov Avtorji: Simon Tihec, Jo`ica Ekart, Roman Toma`i~, Franci Mithans, Marjan Poto~an, Vili Zabret, Jurij Hrovat, Damjan Nemec, Nu{ka Marn, Maja Gal, Tadej Mrak, Yasin Jodeh, Matja` Valen~i~, Jure Rusjan, Ivica ^re{nar, Sa{o ^re{nik, Bojan @nidar{i~ Glavni in odgovorni urednik: Jo`ica Ekart Lektoriranje: Maja Tihec Tr`enje: Anja Mithans (031 350 461) Distribucija: tel.: 041 971 324 Grafi~na priprava, tisk: LEYKAM TISKARNA d.o.o. Naslov uredni{tva: EKART MARKETING Andrej Ekart s.p. Prepolje 101, 2206 Marjeta

Tel.: 02 686 10 81 Trans. ra~un: 9067 2000 0577 502 Dav~na {tevilka: SI20960166 E mail: energetski.svetovalec@siol.net Spletni energetski portal:

www.varcevanje-energije.si - Ponatis ~lankov dovoljen le s soglasjem uredni{tva. - Vse pravice pridr`ane. - Avtorji ~lankov izra`ajo lastna stali{~a in ne stali{~a uredni{tva revije. - Dolo~enih promocijskih ~lankov v reviji, na `eljo naro~nikov, ne lektoriramo. Distribucija revije poteka v trgovskih velecentrih MERCATOR TEHNIKA in GRADNJA, enotah AMZS, specializiranih tehni~nih in gradbenih trgovinah, ter aktualnih sejemskih prireditvah - sejmu Dom, Megra, MOS in sejmu AMBIENT.

Strokovnjaki Medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC) so predstavili poro~ilo, v katerem ugotavljajo, da {e obstaja mo`nost re{itve vpra{anja segrevanja Zemlje. Za to pa bi moral svet z gorivi, ki povzro~ajo velike izpuste, preiti na obnovljive vire energije. V 33 strani dolgem poro~ilu znanstveniki IPCC-ja tako priporo~ajo ~imprej{nji in odlo~en preobrat od pridobivanja in porabe premoga, plina in nafte k obnovljivim virom energije. Glavno sporo~ilo poro~ila je, da ta sprememba ni tako draga, kot se zdi. Pri IPCC-ju so namre~ izra~unali njene stro{ke. Kot navajajo, bi ta pri gospodarski rasti med 1,6 in 3 odstotki na svetovni ravni letno pomenila le za okoli 0,06 odstotne to~ke zmanj{ano rast. »Ne stane nas veliko, da bi re{ili planet,« je na predstavitvi poro~ila IPCC-ja v Berlinu dejal eden izmed strokovnjakov Ottmar Edenhofer. Številne okoljevarstvene organizacije so sicer navdu{ene nad gospodarskim argumentom, ki naj bi prepri~al tudi tiste politike, ki se bojijo, da bi ukrepi za za{~ito podnebja lahko oslabili gospodarsko rast njihove dr`ave. Poro~ilo ka`e, da je za{~ita podnebja mogo~a in da jo je mogo~e financirati, meni Samantha Smith iz Svetovnega sklada za naravo (WWF).

IPCC: Svet {e ima mo`nosti V IPCC-ju tudi menijo, da ima svet {e mo`nosti izpolniti cilje ZN-a, po katerih bi globalno segrevanje omejili na najve~ dve stopinji Celzija, ~e bi izpuste toplogrednih plinov do leta 2050 letno zmanj{ali za od 40 do 70 odstotkov. Hkrati pa so opozorili, da bi se lahko glede na zdaj{nji trend razvoja Zemlja do leta 2100 segrela za od 3,7 do 4,8 stopinje Celzija. To bi bilo po njihovem mnenju katastrofalno.

»Ni ve~ na~rta B« Na poro~ilo so se `e odzvali v Evropski komisiji. Evropska komisarka za podnebne ukrepe Connie Hedegaard je glavne povzro~itelje izpustov toplogrednih plinov pozvala, naj te zmanj{ajo v skladu s svetovnimi cilji. Kot je dejala, »ni ve~ na~rta B za pod-

nebne spremembe - obstaja le na~rt A: skupna akcija za takoj{nje zmanj{anje izpustov«. Pri tem je Evropo postavila za zgled. Na poro~ilo se je odzval tudi zunanji minister ZDA, najve~je onesna`evalke na svetu, John Kerry. Dejal je, da je poro~ilo »budnica« za podjetja, {e zlasti v energetskem sektorju. ^eprav je bilo `e predtem objavljenih nekaj tovrstnih poro~il o podnebnih spremembah, pa je tokratno po mnenju Kerrya budnica glede prilo`nosti za svetovno gospodarstvo, ki jo je treba izkoristiti, so zapisali v sporo~ilu ameri{kega zunanjega ministrstva. Oba, tako Kerry kot Hedegaard, sta opozorila, da vsako leto, ko svet odla{a z ukrepanjem, stro{ki, povezani s podnebno za{~ito, nara{~ajo.

Zadnji del trilogije Poro~ilo je zadnje v trilogiji o vzrokih, posledicah in re{itvah podnebnih sprememb, ki naj bi predstavljala pomembno osnovo pri oblikovanju okoljskih politik. Prvi del te trilogije je IPCC predstavil septembra lani v Stockholmu, drugi del pa konec marca v Jokohami. V prej{njem poro~ilu so strokovnjaki med drugim opozorili na to, da nara{~ajo~e koli~ine izpustov ogljikovega dioksida pove~ujejo tveganja za poplave, lakoto, konflikte in migracije. Ob tem so izpostavili tudi velike stro{ke, ki jih za dr`ave prina{ajo podnebne spremembe. • J. EKART, vir: MMC RTV SLO/STA

V 39. {tevilki revije Var~ujem z energijo se predstavljajo: str. 1 Dines str. 2 Viessmann str. 3 Energija plus str. 7 Henrik Hom{ak str. 8 Celjski sejem str. 12 THS str. 13 eKomunala str. 14 Ellatron str. 15 Sonnenkraft str. 16 Dulc str. 17 Bio planet str. 20 Nix

str. 21 Vip tehnika str. 23 Henkel Slovenija str. 24 Mercator tehnik str. 27 E-netsi str. 31 Ream str. 34 Tersus str. 35 Štern str. 37 Knut str. 39 Termotehnika str. 41 Veto str. 43 Airabela str. 44 Termoshop

str. 45 Prealpi str. 46 AMZS str. 47 e2e str. 48 Caleffi str. 49 Energetika Ljubljana str. 50 Seltron str. 51 Poting str. 53 Vitanest str. 54 Kamini Kozar str. 55 Topling str. 56 Biomasa str. 57 Inovateh

str. 59 Herz str. 60 Remih str. 61 KWB str. 62 Titan str. 65 Prof.el str. 67 Butan plin str. 69 Klimateh str. 70 Pe~arstvo Hrovat str. 71 Agni str. 73 Koop str. 74 Istrabenz plini str. 75 Roto

str. 76 Tehnobiro str. 77 Ekom str. 78 Armex armature str. 79 Zago`en str. 82 Jub str. 83 Kalcer str. 87 Fibran str. 88 Atlas Trading


6

V @ARI[^U

Po`ar gasimo z bencinom Nov Energetski zakon EZ-1 So obnovljivi viri energije smatrani kot {ir{a dru`bena korist?

N

ovi Energetski zakon (EZ-1) je na novo preme{al karte na podro~ju rabe obnovljivih virov energije. Pravzaprav je bil namen, da ~im hitreje prenese v na{ pravni red 11 direktiv EU in 6 uredb EU, zaradi zamujanja je `e bila zagro`ena kazen. Ka`e, da je bil zakon sprejet pravo~asno in da kazni ne bo. V zakonu je precej ~lenov o spodbujanju rabe obnovljivih virov. Zakaj torej pomislek, ali OVE {e vedno pomenijo {ir{o dru`beno korist? Predvsem zaradi tega, kar v zakonu ne pi{e.

Torzo Novi energetski zakon EZ-1 je razveljavil ve~ kot 100 podzakonskih aktov. Pravzaprav, ve~ina jih {e velja, dokler jih ne bodo zameNa posvet o energetskem zakonu EZ-1, ki ga je 23. aprila 2014 organiziralo podjetje Prosperia, so bili predstavljeni konceptualni in regulativni vidiki energetskega zakona, nove obveznosti in prilo`nosti, elektrika, plin in toplota ter URE in OVE. Sodelovali so: • mag. Bojan Kumer, MzIP, • prof. dr. Rajko Pirnat, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, • mag. Urban Prelog, MzIP, • Jurij Verta~nik, MzIP in • mag. Hinko Šolinc, MzIP

njali novi. Ali ga je mo`no izvajati? Ob sprejetju novega zakona stari podzakonski akti ne prenehajo veljati, ~e so izvr{ljivi. Kaj pa v primeru, ko stari akti niso skladni z novim zakonom? To je pravno vpra{anje, s katerim se lahko sodi{~a ukvarjajo vrsto let. Ima dru`ba ~as, da se pravna stroka zedini? Ne. Prav bi bilo, da bi bil EZ-1 sprejet hkrati s podzakonskimi akti, vendar je zakonodajalec s sprejemom EZ-1 prehiteval, da je dobil ~ebelico iz Bruslja. Novi zakon bo uporaben {ele z novimi podzakonskimi akti; ~e bodo sprejemali po enega tedensko, bo trajalo dve leti.

Kilavo dete Najpomembnej{i cilj zakonodajalca je bil, da bo EZ-1 pravo~asno prenesel evropsko zakonodajo v na{ pravni red. V naglici je popu{~al. Samo na del, ki se nana{a na OVE in URE, ter ima 90 ~lenov, je bilo 200 pripomb, na celoten zakon 918 evidentiranih pripomb in precej lobiranja. Polovico ~lenov je bilo spremenjeno `e v prvem branju. Ker pa je zakon kompleksen in vsaka sprememba vpliva na vsa poglavja, je po 107 amandmajih, nekajkratnem usklajevanju in vetu dr`avnega sveta nastal zakon, ki ima preve~ babic in je kilavo dete neizogibno.

Matja` Valen~i~ neodvisni energetski strokovnjak www.zenergija.si

energije je padla s sprejemom odlokov o na~rtu za kakovost zraka za devet ob~in, ki so razglasile degradirana podro~ja zaradi pra{nih delcev. Namen na~rta za kakovost zraka so ukrepi, ki zagotavljajo skladnost z mejnimi vrednostmi zunanjega zraka, torej zni`evanje pra{nih delcev. V praksi to pomeni, da spodbujajo priklju~evanje stavb na mre`o daljinskega ogrevanja ali zemeljskega plina in da so prenehali spodbujati rabo obnovljivih virov. Avtomatsko so izlo~eni prosilci, ki kandidirajo za finan~no spodbudo novogradnje pasivnih hi{, ki so ogrevanje z obnovljivimi viri energije. Uvedeno je re{evanje degradiranih podro~ij na okoljsko sporen na~in. Degradirana podro~ja tako re{ujemo, da spodbujamo fosilne energente iz uvoza in ukinjamo spodbujanje rabe doma~ih obnovljivih virov energije. Slovenija uvozi za 2

Premalo uporaben energetski zakon Pravno luknjo, ki je nastala z zakonom brez podzakonskih aktov, se da spretno izkoristiti. Prva klofuta rabi obnovljivih virov

Stanje obnovljivih virov v Sloveniji na dan 2.4.2014, vir http://pv.fe.uni-lj.si/ObnovljivSLO.aspx


V @ARI[^U milijardi EUR fosilnih energentov, ~eprav imamo veliko neizkori{~enih doma~ih obnovljivih virov. Primerno in u~inkovito bi lahko nadomestili uvo`ene fosilne energente z doma~imi obnovljivimi viri energije v sektorju stavb tako, ~e bi spodbujali: • pove~anje energijske u~inkovitosti starih potratnih stavb oz. zmanj{anja rabe energije vsaj za faktor 10, • rabo biomase v okoljsko primernej{ih kurilnih napravah, • rabo doma~ih obnovljivih virov energije (toplota okolja) v sodobnih toplotnih ~rpalkah, • proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov energije (hidro, veter, sonce, soproizvodnja, bioplin…) • obnovljive vire v sistemih daljinskega ogrevanja in omre`ju zemeljskega plina. V devetih degradiranih ob~inah sprejeti odloki spodbujajo fosilne energente in zavirajo ~istej{e toplotne ~rpalke in biomasne kotle. Pove~anje {tevila uporabnikov komunalno urejenih omre`ij bo pove~alo ekonomiko ob~inskih investicij, vendar nima neposredne povezave z zmanj{evanjem pra{nih delcev. Kot da bi po`ar gasili z bencinom.

Cilji OVE 2020 in 2030 ^e upo{tevamo samo elektriko v dele`u kon~ne rabe vse energije, moramo do leta 2020 proizvajati 40% dele` elektrike iz obnovljivih virov energije, do leta 2030 pa 53% dele` iz obnovljivih virov energije. Ker zaostajamo na podro~ju elektrike, moramo to nadoknaditi na drugih podro~jih rabe obnovljivih virov energije in zlasti u~inkovite rabe energije. Ker pa hkrati tudi pove~ujemo okoljsko sporne elektrarne, bo potrebno sorazmerno pove~ati tudi cilje OVE.

Rotor MVE Razdrto pred postavitvijo na stolp, v ozadju Nanos; foto Matja` Valen~i~

Druga se `e vrti. Mala vetrna elektrarna Razdrto mo~i 1 MW je bila postavljena v za~etku aprila, po petih letih od za~etka gradnje. Relativno hitro, ~e pomislimo na prvo vetrno elektrarno Dolenjo vas mo~i 2 MW, ki so jo gradili 8 let. Da ne govorimo o Volovji rebri, kjer se saga vle~e `e ve~ kot 10 let. Kdaj pa se bo vrtelo 40 vetrnic v Parku vetrnih elektrarn Seno`e{ka brda in 5 vetrnic PVE Zaj~ica? Do leta 2020 moramo postaviti vetrne elektrarne v skupni mo~i 119 MW, do leta 2030 do 295 MW. Od 3 do 300 v 15 letih je velikanski skok.

Pri ciljih elektrike iz OVE krepko zaostajamo Na vseh podro~jih proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov energije (razen pri son~nih elektrarnah) zelo zaostajamo za na~rtovano dinamiko. Cilj elektrike iz obnovljivih virov energije je ambiciozen, predvideno je pove~anje mo~i do leta 2020 za 70% in proizvodnje za 45%, glede na izhodi{~e 2010. Cilj do leta 2030 pa je {e vi{ji. Zaostajamo predvsem zaradi ovir ume{~anja elektrarn iz obnovljivih virov energije v prostor (vetrnih, bioplinskih, biomasnih). Neverjetno, investicije v okoljsko sporne elektrarne (TEŠ6, JEK2) in proizvodne obrati, ki obremenjujejo okolje, imajo tiho ali glasno soglasje vseh okoljevarstvenih organizacij, zatika pa se pri okoljsko nespornih investicijah v elektrarne iz obnovljivih virov energije. Je to slu~aj?

Z energetsko sanacijo in trajnostno gradnjo stavb zaostajamo Direktiva o energetski u~inkovitosti dolo~a letno obnovo 3% javnih stavb s povr{ino nad 500 oz. 250 m² (dvakrat ve~ od trenutnega

7

povpre~ja). V Sloveniji imamo 10 milijonov kvadratnih metrov javnih stavb, polovica v lasti dr`ave, od tega bi jih morali do leta 2020 obnoviti 2,2 milijona. Kriza, ki nas bremeni, je samo drug izraz za spremembo poslovnega okolja. Izhod iz krize je teoreti~no enostaven, potrebno je izrabiti nove poslovne prilo`nosti. Prilo`nosti za gospodarstvo je veliko, dr`ava pa {e posebej ra~una na realizacijo projektov s pomo~jo energetskega pogodbeni{tva. Vendar investitorji zaradi nezanesljivega poslovnega okolja ~akajo. Odganja jih tudi neprivla~na spreminjajo~a se dav~na zakonodaja, svoje naredi tudi slaba poslovna praksa. Ko se vse to nadgradi z neupo{tevanjem stroke, nadaljevanjem najni`je cene in zapostavljanjem dobre prakse, se zaostanki {e pove~ajo. Slabo izvedena obnova pomeni te`ave ~ez 10 let, zato bi bilo spo{tovanje smernic trajnostne gradnje oz. obnove zelo pomembno.

Znamo in zmoremo? V EU je dovolj usposobljenih izvajalcev, ki bodo z veseljem izpolnili na{e obveze, ~e se bomo obotavljali. Torej ni strahu, da cilji rabe obnovljivih virov in u~inkovite rabe energije ne bodo izpolnjeni. Vpra{anje je le, ali bo na{e podporno okolje, ki marsikaj obljublja s figo v `epu, uni~ilo doma~e proizvajalce in izvajalce sodobnih sistemov ali pa bo dalo nov zagon slovenski industriji in celotnemu gradbenemu sektorju. Energetska sanacija stavb je v EU prepoznana kot najpomembnej{i ukrep za pove~anje energetske u~inkovitosti. Kaj pa pri nas? Leta 2012 je bilo vseh zelenih delovnih mest 50 tiso~, samo na podro~ju fotovoltaike med 500 in 700. ^e bi podoben zagon omogo~ili tudi drugim panogam na podro~ju OVE in URE, bi namesto 130.000 brezposelnih imeli 200.000 novih delovnih mest. •


Učinkovita energija, vrhunsko vzdrževanje

Mednarodna sejma INTELIGENTNIH REŠITEV za ENERGETSKO UČINKOVITOST in TRAJNOSTNI RAZVOJ

17.

ENERGETIKA Energetika od proizvodnje do porabe

16.

TEROTECH-VZDRŽEVANJE Vzdrževanje, čiščenje in obnova zgradb

ZA INDUSTRIJO, POSLOVANJE IN DOM Ogrevalna tehnika, razsvetljava, oskrba z vodo, hlajenje in prezračevanje, ponudniki energentov, zelene energije, inštalacijski material, sistemi za nizkoenergijske in pasivne hiše … Industrijsko vzdrževanje, avtomatizacija, robotika, kakovost bivanja in poslovanja, nadzor in optimizacija upravljanja, napredne komunikacije …

PRIDITE PO ODGOVORE Kako obvladati stroške energije? Zakaj ne izrabimo obnovljivih virov? Leži prihodnost v pametnih omrežjih? Lahko naprave in stroji živijo res dolgo?

BODITE ZRAVEN, NE ZAOSTANITE: 20.000 ciljno usmerjenih obiskovalcev. 550 razstavljavcev z vseh celin. 20.000 kvadratnih metrov razstavnih površin.

Celjski sejem, 20.–23. maj 2014

CE sejem

e

CE sestanek

CE novice

www.ce-sejem.si


Izvajalci Hi{nega sejma Kalcer v Mariboru pod isto streho

10

NOVICE

Razvojni dose`ek za naslednjih dvajset let V sklopu sejma DOM 2014 je dru`ba KWB Slovenija predstavila nov razvojni dose`ek mati~nega podjetja iz Avstrije, kjer izdelujejo kotle na lesno biomaso. Na trg so plasirali novo generacijo kotla na sekance in pelete Multifire, ter nov kotel KWB Pelletfire Plus. Kar 5 let je trajal razvoj teh energetskih naprav, v katerega so vlo`ili okoli 6 mio evrov. Slednjega odlikuje {irok razpon izbire energenta, presenetljivo dobra kompaktnost, visoka stopnja zanesljivosti delovanja, nizka poraba elektri~ne energije, samodejno ~i{~enje, tiho obratovanje in preprosto upravljanje. Naprave v celoti izpolnjujejo vse okoljske kriterije, ki bodo v Sloveniji veljali 2016 leta, v Nem~iji pa `e prihodnje leto. Gre za zaostritev zahtev za varstvo okolja; od emisij, pra{nih delcev (samo do 20 mg prahu bo lahko v izpustih), dimnih plinov, ki jim nova generacija KWB kotlov razli~nih mo~i, ustre `e sedaj. Gorilnik je konstruiran tako, da lahko v kotlu poleg sekancev ali peletov, kurimo tudi druge energente iz biomase. Glede na razli~ne mo~i je nova naprava primerna tako za ogrevanje industrijskih in poslovnih objektov, kot tudi individualnih stanovanjskih zgradb. S tr`enjem Multifire in Pelletfire Plus kotlov so `e pri~eli v za~etku aprila. KWB Slovenija bo te kotle nudil na na{em trgu v za~etku julija.

Pomemben tudi za Slovenijo Razvojni dose`ek avstrijskega KWB je zagotovo pomemben tudi za slovenski trg.

Nameravate graditi ali obnavljati? Ponudba v trgovinah Kalcerja je dovolj raznolika, da boste v primeru suhomonta`ne gradnje ali prenove objekta, na{li to kar i{~ete. Njihov prodajni program je namre~ specializiran prav v te namene. Na slovenskem trgu nudijo najnovej{e in najnaprednej{e svetovne izdelke, zato je tudi njihova kakovost na ustrezni ravni. Tudi s certifikati lahko zagotovijo, da so izdelki primerni za zdravo bivanje in varovanje okolja. Za nazornej{o predstavitev programa so v soboto 9. aprila, v mariborski trgovini Kalcer pripravili tradicionalni hi{ni sejem. Obiskovalci so lahko ob tej prilo`nosti pridobili potrebne informacije o uporabnosti in namembnosti posameznih proizvodov. Podoben dogodek bodo izvedli tudi v soboto, 17. maja v Trzinu. Ponudba bo popestrena s programi zvo~ne izolacije in za{~ite pred po`arom, ker je po teh elementih vse ve~ povpra{evanja. Prireditev bo dopolnjena s strokovnimi predstavitvami, ki bodo koristile tudi profesionalcem. Natan~en urnik dogajanj bo objavljen na njihovi spletni strani in Facebooku.

Seznanitev z novostmi v ponudbi Zlatko Lipova~a, operativni vodja trgovine Kalcer v Mariboru:

˝Hi{ni sejem organiziramo z namenom predstavitve novih materialov. Ugotavljam, da so kupci kar dobro seznanjeni z osnovnimi informacijami o na{i prodajni ponudbi. Pri nakupu jim pomagamo z dodatnimi pojasnili, da je odlo~itev la`ja. Na{ prodajni program pokriva celovito ponudbo za prenovo ali suhomonta`no gradnjo objektov. In sicer tako za notranji ustroj zgradbe, kot tudi njeno zunanjost. Na{a enota premore tri me{alnice fasadnih sistemov, s katerimi lahko izvajalci napravijo fasado do zaklju~nega sloja. Izdelki, ki jih ponujamo v na{ih trgovinah, so plod na~rtne izbire. Kakovost je namre~ vodilo pri tem, zato cenenih in manj kvalitetnih ne ponujamo.˝ Veronika Perovi~, obiskovalka hi{nega sejma iz Maribora:

TOMA@ RIFELJ, direktor KWB Slovenija: ˝Nov kotel je nedvomno uspe{en z ve~ vidikov. Z njim bomo zagotovili vedno stro`je okoljske kriterije, kot tudi omogo~ili delo nekaterim slovenskim dobaviteljem, ki sodelujejo pri proizvodnji novih izdelkov. Za rast in uspe{nost poslovanja dru`be je vlaganje v razvoj bistvenega pomena. Mnenja sem, da naj bi bil ta vlo`ek v intenzivnej{i fazi vsaj okoli 10 odstotkov. V kolikor v to dejavnost ne investiramo dovolj, se nam to lahko hitro povrne v negativnem smislu. Prepri~an sem, da se bo razvojni dose`ek KWB kmalu izkazal kot dobra nalo`ba.˝ • F. Mithans

˝Trgovino Kalcer v Mariboru obiskujeva z mo`em po potrebi. ^e se lotimo kak{ne prenove, potem jo zagotovo obi{~eva, saj je ponudba pregledna in najde{ vse potrebno na enem mestu. Prav tako ni potrebno iskati prodajalca kot v ve~jih trgovskih centrih, saj so za morebitna dodatna pojasnila takoj na voljo. Strokovni nasveti pa so zagotovo potrebni, ko se odlo~a{ o nakupu. Razen tega sva zadovoljna tudi s pla~ilnimi pogoji, ki jih ponujajo. Pri Kalcerju sva `e kupovala, ko smo prenavljali mansardo. Z njihovimi izdelki smo preuredili 90 m2 podstre{ja v bivalni prostor. Hi{ni sejem je hkrati dobra prilo`nost za temeljitej{o seznanitev z novostmi v njihovem prodajnem programu.˝ Peter Šterbal, obiskovalec hi{nega sejma iz Maribora:

˝Z `eno sva sklenila zgraditi hi{o. Gre za postavitev klasi~nega objekta. Trenutno sva v fazi zbiranja informacij. Zato sva pri{la tudi na njihov hi{ni sejem. Vsak nasvet prav pride, kar se navsezadnje pozna tudi pri stro{kih gradnje in pri kakovosti izvedbe.˝ • F. Mithans


VABILO NA 1. POSVET

11

Celje, 21. maj - VABIMO NA 1. POSVET REVIJE VAR^UJEM Z ENERGIJO

Obnovljivi viri {ir{a dru`bena korist

O

srednji program posveta OBNOVLJIVI VIRI ŠIRŠA DRU@BENA KORIST, v organizaciji revije VAR^UJEM Z ENERGIJO, je namenjen pospe{evanju u~inkovite rabe sonca, vetra, biomase, hidro energije, ter bioplina v Sloveniji. Kak{na bo dejansko prihodnost zelenih tehnologij v Sloveniji? Koliko smo enotni pri snovanju projektov, ki bodo za dru`bo trajno koristni in ne bodo imeli negativnih posledic na okolje? Kam bodo v naslednjih 10 letih dejansko usmerjene glavne energetske investicije na nivoju dr`ave in zasebnih investitorjev? Bomo dele`ni dovolj finan~nih podpor? Ali capljamo za drugimi razvitimi dr`avami v EU zaradi nalo`enih evropskih direktiv? Ali bomo sami sposobni sprejemati politiko, ki nas bo s pomo~jo URE in OVE gospodarsko okrepila?

Avtor: Jo`ica Ekart. Povezovanje na posvetu: Matja` Valen~i~, neodvisni energetski strokovnjak

@ELIMO ZELENO PRIHODNOST SLOVENIJE 21. maja vabimo vse zainteresirane dr`avljane na sejem ENERGETIKE v Celje, kjer boste z udele`bo izkazali podporo ciljem revije, ki si 8. leto prizadeva raz{iriti zavest, da je prihodnost Slovenije v zelenih tehnologijah. Zeleni preboj je koristen vsem dr`avljanom in zadeva vsak ~len. Prave odlo~itve na nivoju politike na podro~ju rabe energije so pravica vseh nas. Prav nobena druga gospodarska panoga nima tako velikih potencialov razvoja in koristi za prav vsak ~len v dr`avi, kot je raba energije. Vemo, da razvoj obnovljivih virov neposredno vpiva na ceno elektri~ne energije, investicije pa z rabo sonca, vetra, biomase, hidroenergije in bioplina, pa kratko in dolgoro~no prina{ajo mnogo pozitivnih u~inkov.

ponovno opominja na problem energetske odvisnost Slovenije, ki ostaja velika, dokler se zana{amo na izkori{~anje fosilnih goriv. Za razliko od fosilnih virov, pa lahko sonce pretvarjamo v elektriko na vsaki strehi. Sloveniji vsako leto odpihne ogromne koli~ine okolju prijazne vetrne energije. Slovenija sodi med dr`ave, bogate z gozdovi, ki nudijo velike koli~ine biomase. Hkrati imamo veliko vodotokov, ki omogo~ajo proizvodnjo hidro energije. S preusmeritvijo energetike iz fosilnih virov na obnovljive vire energije, lahko pove~amo energetsko neodvisnost na{ih hi{, regij in celotne dr`ave. Evropska energetska politika - nenehno iskanje ravnovesja

PROGRAM POSVETA: Obnovljivi viri omogo~ajo energetsko neodvisnost posameznikom, regijam in Sloveniji

dr. Romana JORDAN, poslanka v Evropskem parlamentu;

Dejan Savi}, zastopnik za energetsko politiko Greenpeace v Sloveniji;

Rusko-ukrajinska kriza nas

Dr. Romana Jordan bo spregovorila o razvoju in vlogi energetike za evropsko povezovanje ter o stanju energetike v EU. Glavnina dogajanj skupne evropske energetske politike je `e nekaj let namenjena oblikovanju notranjega trga elektrike in plina ter zmanj{anju

oglji~nega odtisa v energetiki. Predstavljeno bo uresni~evanje zastavljenih ciljev, vloga obnovljivih virov energije ter te`ave oz. izzivi evropske energetike. Poslanka bo spregovorila tudi o strate{kih ciljih okoljsko-energetskih politik EU do leta 2030 in 2050 ter instrumentih za doseganje teh ciljev.”

Problematika trga z lesnimi gorivi

Ali fotovoltaika v Sloveniji res nima prihodnosti?

Dr. Nike Krajnc, Gozdarski in{titut Slovenije; vodja oddelka za gozdno tehniko in ekonomiko;

Proizvodnja lesnih goriv v Sloveniji, raba lesnih goriv ter zunanja trgovina, problematika zagotavljanja kakovosti, gibanje cen v Sloveniji in sosednjih dr`avah. Prihodnost skoraj ni~ energijskih stavb Robert Otorepec, predsednik ZSFI - Zdru`enja slovenske fotovoltai~ne industrije;

Fotovoltaika je edini obnovljivi vir energije v Sloveniji, ki ima res velik potencial v srednje in dolgoro~nem obdobju. Splo{no raz{irjena predstava, da je fotovoltaika dale~ najdra`ji OVE, `e vsaj tri leta ne dr`i ve~, danes pa je `e med najcenej{imi obnovljivimi viri energije. Zakonodaja ne more enako obravnavati gradnjo tehnologij obnovljivih virov energije velikih par kW, ki so namenjeni prete`no lastni rabi in velikih naprav na OVE (od nekaj 100 kW pa do nekaj MW), ki so skoraj izklju~no namenjeni prodaji elektri~ne energije v omre`je.

Bojan @nidar{i~, Energetski svetovalec ENSVET;

Skoraj ni~ energijske stavbe so le deloma rezultat tehnologije in denarja, prete`no pa znanja implementacije energetskih potencialov parcele. OPN (ob~inski prostorski na~rt) je {ibek ~len za gradnjo SNEZ. Naravne danosti parcele omogo~ajo trajne energetske koristi ob majhni investiciji, ter nizkih stro{kih obratovanja in vzdr`evanja. •


12

V @ARI[^U

Poto~nik je jasen: “Gospodarska rast bo v prihodnje »zelena« ali pa je ne bo!” 22. april - svetovni dan Zemlje Po vsem svetu smo na velikono~ni ponedeljek porabili okoli 400 milijonov megavatnih ur energije - od tega le 20 odstotkov iz obnovljivih virov. ^ez 14.470 dni bo na svetu zmanjkalo nafte. Kako bomo shajali naprej? ^rne statistike, ki jo iz trenutka v trenutek v realnem ~asu meri Worldometer, pa {e zdale~ ni konec. Letos je planet Zemlja izgubil `e poldrugi milijon hektarjev gozda, v zrak, vodo in zemljo smo izpustili skoraj tri milijone ton strupenih kemikalij, proizvedli pa ve~ kot deset milijard ton ogljikovega dioksida. Na svetu nas je `e ve~ kot sedem milijard prebivalcev, to {tevilo pa bo {e nara{~alo. “Predvideva se, da bo prebivalstvo najpozneje do sredine stoletja priraslo za dve milijardi. To je za ve~, kot je bilo skupno {tevilo prebivalstva na za~etku prej{njega stoletja - to je 1,5 milijarde. V devetih dneh in {estih urah za prebivalstvo Slovenije,” je za MMC ob dnevu Zemlje pojasnil evropski komisar za okolje Janez Poto~nik. Dodaja, da obstajajo tudi napovedi, da bodo {tevilni, ki danes `ivijo v rev{~ini, v prihodnosti `iveli bolje - tako naj bi se jih do leta 2030 v srednji potro{ni razred preselilo okoli tri milijarde. “Do sredine stoletja bi ob nadaljevanju sedanjih vzorcev proizvodnje in potro{nje ob upo{tevanju omenjenih gibanj tako potrebovali okoli trikrat ve~ virov (energije, vode, zemlje …). A `e danes je okoli 60 odstotkov ekosistemov, ki so odvisni od teh virov, preobremenjenih

»Visoki standardi, ki jih v okoljski politiki gojimo, izstopajo tudi primerjalno v svetu. Zato je Evropska unija tudi v svetovnem smislu tisti progresivni akter, ki se trudi za bolj{e razumevanje okoljskih vpra{anj,« pravi evropski komisar. Foto: EPA

ali izkori{~anih netrajnostno,” opozarja Poto~nik, ki je prepri~an, da bo zato treba spremeniti vzorec gopsodarske rasti.

“Prav podro~je okolja je dokaz za to, da imamo dr`avljani EU-ja kakovostnej{e `ivljenje zato, ker EU obstaja,” ste dejali. Zakaj menite tako? Okoli 80 odstotkov vse zakonodaje, ki je v veljavi v dr`avah ~lanicah, ima svoje izvor na evropski ravni. Predlaga jo Evropska komisija in v zakonodajnem postopku jo sprejmeta Evropski svet in Evropski parlament. Zato je kakovost `ivljenja vsakega od nas, varovanje na{ega zdravja in okolja bolj{e prav zaradi teh skupnih prizadevanj. Visoki standardi, ki jih v okoljski politiki gojimo, izstopajo tudi primerjalno v svetu. Zato je Evropska unija tudi v svetovnem smislu tisti progresivni akter, ki se trudi za bolj{e razumevanje okoljskih vpra{anj in njihovo naslavljanje v {tevilnih mednarodnih konvencijah, pogovorih in dogovorih.

Kako prestrukturirati gospodarstvo, da izkori{~anje okolja in virov za doseganje gospodarske rasti ne bo ve~ samoumevno? Ne gre zgolj za vpra{anje sektorjev, ki temeljijo na ekolo{ki ozave{~enosti (npr. zbiranje in predelava odpadkov, ~i{~enje vode, zraka …), ampak gre za vpra{anje preobrazbe, ki je potrebna v vseh ekonomskih sektorjih. Prehod v kro`no gospodarstvo, gospodarstvo, ki odgovorno ravna z viri, nizkooglji~no gospodarstvo je neizogiben. Ekoinovacije bodo pri tem igrale pomembno vlogo, a to ne bo dovolj. Treba bo ustrezno prilagoditi tr`ne signale (cene, davke, subvencije), ki prepogosto stro{kov uporabe okolja ne vklju~ujejo, in seveda sprejeti tudi ustrezne usmeritve, zakonodajo, zato da bodo podjetja lahko sprejemala svoje prihodnje investicijske odlo~itve v predvidljivem okolju.

“Gospodarska rast ne more biti druga~na kot zelena,” odgovarjate na o~itke industrije, da so okoljski standardi tisti, ki jo omejujejo. Razloge za trditev, ki jo navajate, je mogo~e utemeljiti tako na podlagi okoljskih kot tudi ekonomskih argumentov. Predvideva se, da bo prebivalstvo najpozneje do sredine stoletja priraslo za dve milijardi. To je za ve~, kot je bilo skupno {tevilo prebivalstva na za~etku prej{njega stoletja (1,5 milijarde). V devetih dneh in {estih


V @ARI[^U urah za prebivalstvo Slovenije. Obstajajo tudi napovedi, da bodo {tevilni, ki danes `ivijo v rev{~ini, v prihodnosti `iveli bolje. Tako naj bi se jih do leta 2030 v srednji potro{ni razred preselilo okoli 3 milijarde. Do sredine stoletja bi ob nadaljevanju sedanjih vzorcev proizvodnje in potro{nje ob upo{tevanju omenjenih gibanj tako potrebovali okoli trikrat ve~ virov (energije, vode, zemlje …). A `e danes je okoli 60 odstotkov ekosistemov, ki so odvisni od teh virov, preobremenjenih ali izkori{~anih netrajnostno. Razlogi, da bo treba spremeniti vzorec gospodarske rasti, so torej z vidika okoljskih argumentov ve~ kot prepri~ljivi. Prepri~ljivi pa so tudi ekonomski argumenti. @ivimo v Evropi, ki je gosto poseljena, in smo ujeti v netrajnostni model rasti, ki je nastal {e v ~asu industrijske revolucije. Na prebivalca porabimo letno okoli 15 ton virov, 5 jih od tega postanejo odpadki, polovica od tega pa kon~a na odlagali{~ih. @ivimo v ~asu, ko cene virov mo~no nara{~ajo in so nestabilne. Kar 85 odstotkov evropskih podjetij v naslednjih petih letih pri~akuje nadaljnjo rast cen virov. @e danes pa je, denimo, v stro{kovni strukturi nem{ke industrije, kjer delovna sila ni najcenej{a, 43 odstotkov stro{kov mogo~e pripisati virom in le 18 odstotkov delu. V Evropi smo tudi mo~no uvozno odvisni. Uvozimo ve~ kot 60 odstotkov energije, {tevilne surovine in redke kovine ter ve~ino tega, kar potrebujemo za izdelavo visokotehnolo{kih proizvodov. Proizvajanje proizvodov z manj{o porabo vode, energije, surovin, proizvodov, ki jih je mogo~e ponovno uporabiti ali reciklirati, je zato smiselno tudi z vidika na{e svetovne konkuren~nosti. Zato sem prepri~an, da bo rast v prihodnje “zelena” ali pa je ne bo.

Zakaj ekolo{ke politike potrebujejo leta, da se sprejmejo. Ali je na to vplivala predvsem kriza ali

13

bolj notranji boji oz. agenda lobijev in interesnih skupin? Ve~ina politik, ki se sprejemajo na evropski ravni, potrebuje ~as, celo tiste, ki jih potrebujemo najnujneje. Tak je sistem sprejemanja odlo~itev, v dobrem (mo`nost napak je manj{a in legitimnost sprejetih odlo~itev je ve~ja) in slabem (neugodne posledice predolgega sprejemanja, ki so realne in merljive). Je pa tudi res, da krizni ~as okoljski politiki ni (bil) najbolj naklonjen, kakor je tudi res, da so odpori interesnih skupni, lobijev, ki nasprotujejo spremembam in `elijo v~asih ubraniti neubranljivo, ve~krat glasni in odlo~ni. Vendar menim, da nam je, povedanemu navkljub, tudi v tem mandatu uspelo ohraniti potrebno ravnote`je pri sprejemanju politik in ustrezno pozornost okoljskim temam in vpra{anjem.

Kateri so najve~ji okoljski izzivi, ki so pred EU-jem in pred Slovenijo? Vsi, ki so pomembni svetovno, so pomembni tudi za Slovenijo. Med klju~ne zagotovo sodijo obvladovanje podnebnih sprememb, u~inkovito in odgovorno ravnanje z naravnimi viri (voda, oceani, prst, zemlja, zrak, energija, surovine, ekosistemi itd.) ter ohranjanje biotske raznovrstnosti.

Kako si vi predstavljate “zelenega” Evropejca? Kot nekoga, ki je predvsem dobro podkovan s potrebnimi podatki in informacijami o okolju, pozna posledice neodgovornega ravnanja z okoljem, je ozave{~en in se dejavno zavzema za spremembe, ki jih pri svojih proizvodnih in potro{nih navadah potrebujemo, in se posku{a po svojih mo~eh temu tudi primerno obna{ati. • Vir: MMC RTV SLO, avtor: T.H.


14

SOLARNE TEHNOLOGIJE

Tople vode ne bo ve~ zmanjkalo

V

sak je `e sli{al krik razo~aranja iz kopalnice, ko nekdo ugotovi, da je tople vode zmanjkalo, pri tem pa ima lase in telo prekrito s {amponom. Nato se za~ne ugotavljanje, kam je odtekla topla voda in kdo jo je porabil ter zakaj. Vzrok je velikokrat premajhen bojler in uporaba cenej{e no~ne elektrike, ki omogo~a samo eno ogrevanje osemdesetih litrov vode, dan pa je dolg in potrebe velike.

Sonce in zalogovnik Toplovodne prepire lahko za vedno odpravimo, ~e se odlo~imo za ve~ji zalogovnik tople vode in son~ne kolektorje. S tem odpravimo tudi osnovni vzrok, saj tople vode zmanjka vedno zaradi var~evanja elektrike. Po vgradnji solarne instalacije bo poraba zanemarljiva, saj ima solarna obto~na ~rpalka, ki je edini elektri~ni stroj v napeljavi, povpre~no porabo okrog 50 W. Delovala bo samo toliko ~asa, dokler vode ne ogreje na izbrano temperaturo, kraj{e ~ase delovanja pa omogo~ajo zlasti izjemno u~inkoviti Heat Pipe vakuumski kolektorji. Imajo kar 48% izkoristek, z njimi pa zajamemo 2 krat ve~ energije kot s plo{~atimi kolektorji, ter 4 krat ve~ energije kot s fotovoltaiko enake povr{ine, pri ~emer imajo vakuumski kolektorji pri~akovano `ivljenjsko dobo 25 let.

Genialni izum Heat Pipe Delovanje toplotne cevke so prvi~ predstavili 1964 in velja za eno najbolj{ih toplotnih ~rpalk, saj prenese velike koli~ine toplote ob najmanj{i temperaturni razliki, pri tem pa ne porabi ni~ elektrike. Deluje po principu uparjanja in kondenzacije v zaprti bakreni cevki,

Vakuumski Heat Pipe z dodatnim solarnim modulom za pogon ~rpalke

v kateri je etanol ali podobna teko~ina. Ta se upari pri nizkem tlaku in temperaturi, zavre, pare pa se zaradi kapilarnega efekta samodejno premaknejo v hladnej{i del cevke. Tam se ohladijo in kondenzirajo, ter odte~ejo v spodnji konec cevi, kjer se krog spet ponovi. Pri tem je hladnej{i konec vedno vrhnji del cevi, ki je potopljen v kro`e~o vodo, s katero ogrevamo stavbo ali sanitarno vodo. Toplotna prevodnost tega sistema je teoreti~no kar 1000 krat ve~ja, kot ~e bi toploto sonca prena{ali na vodo s palico bakra enakega premera. V solarno napeljavo je potrebno vgraditi {e povezovalne cevi, varnostne naprave in krmilno elektroniko. Vgradimo lahko {e obto~no ~rpalko na fotovoltai~ni pogon zato bo sistem deloval tudi ob izpadu elektrike. Ve~ informacij o razli~nih termosolarnih sestavih podjetja Ellatron na www.et-solar.si • Tihec


SOLARNE TEHNOLOGIJE

15

Sistemska re{itev Sol+ tudi za hlajenje Ogrevanje objektov z energijo sonca, kot tudi z energijo iz okolice je postalo standard vsake moderne, nizkoenergijske gradnje. V zadnjem ~asu pa proizvajalci i{~ejo re{itev, ki bi ta dva koncepta tehni~no in ekonomsko naju~inkoviteje povezala v sistemsko re{itev. Eden prvih, ki mu je to uspelo je bilo podjetje SONNENKRAFT s kombinacijo toplotne ~rpalke zrak - voda in solarnega sistema. V leto{njem letu so naredili korak naprej s sistemsko re{itvijo imenovano SOL+, ki omogo~a tudi hlajenje. Sistem zdru`uje najnaprednej{o solarno tehnologijo in verzibilno toplotno ~rpalko, katere regulacija je prirejena tudi za kori{~enje son~ne energije. Nadgradnja `e poznanega sistema je bila narejena na toplotni ~rpalki, ki nosi komercialno ime HP10 MR M. Doti~na toplotna ~rpalka spada v sam vrh po kvaliteti in zmogljivostih v segmentu kompaktnih toplotnih ~rpalk zrak - voda. Nekaj najpomembnej{ih lastnosti, ki jo lo~i od svojih tekmic je: Invertersko vodena kompresor in ventilator

Inverterska tehnologija omogo~a prilagajanje mo~i toplotne ~rpalke vsem situacijam. Invertersko sta vodena tako kompresor kot tudi ventilator, ki prilagajata obrate motorjev trenutnim potrebam. S tem zagotavljamo permanentno delovanje toplotne ~rpalke in bistveno zmanj{amo {tevilo vklopov in izklopov, s katerimi je pogojena `ivljenjska doba kompresorja. Visokou~inkoviti motorji v kombinaciji z inverterjem vidno zmanj{ujejo porabo elektri~ne energije in omogo~ajo doseganje nadpovpre~nih grelnih {tevil.

Podhladilnik

Toplotna ~rpalka HP12M je opremljena z dodatnim prenosnikom toplote, ki se nahaja za kondenzatorjem. Njegova zasnova je prilagojena prenosu toplote med kapljevinama. Prenos toplote je tu u~inkovitej{i kot v samem kondenzatorju in pripomore k zni`anju temperature v nizkotla~nem krogu, kar pomeni bolj{o in u~inkovitej{o rabo energije okolice. Kori{~enje odpadne energije za odtaljevanje zunanje enote

Lamele uparjalnika so zasnovane tako, da omogo~ajo idealno razmerje med prenosom toplote in prepre~evanjem prepogostega nabiranja ledu na prenosniku. Za odtaljevanje uparjalnika toplotna ~rpalka izkori{~a energijo iz spodnjega dela solarnega hranilnika. S tem ne samo zmanj{ujemo rabo energije toplotne ~rpalke temve~ tudi pove~amo izkoristek solarnega sistema, saj ta deluje zaradi nizkih temperatur `e ob ni`jih intenzitetah son~nega obsevanja. Hlajenje

Toplotna ~rpalka HP10 MR je verzibilna, tako da lahko z njo v poletnih mesecih hladite va{e prostore. Ima senzor za nadzor konden~ne to~ke, ki prepre~uje kondenzacijo na hladilnih elementih (stensko in stropno hlajenje).

Elektronsko krmiljen du{ilni ventil

Du{ilni ventil je ena bistvenih komponent toplotne ~rpalke. HP12M krmili du{ilni ventil na podlagi PID koncepta. Odzivnost in natan~nost du{ilnega ventila se bistveno pove~ata, kar vodi k optimalnim tla~nim in temperaturnim razmeram v hladilnem krogu.

Vse na{tete lastnosti pripomorejo k odli~nim delovnim rezultatom sistemske re{itve SOL+ in opravi~ujejo investicijo v kombinaciji toplotna ~rpalka-solarni sistem. • Tadej Mrak


16

SOLARNE TEHNOLOGIJE

Do sredine stoletja bi lahko prevladali obnovljivi viri energije Obnovljivi viri energije bi do leta 2050 s trenutno razpolo`ljivimi tehnologijami lahko zadostili do 80 odstotkom svetovnih energetskih potreb. Posebno poro~ilo medvladne skupine ZN o podnebnih spremembah (IPCC) o obnovljivih virih energije poudarja potencial energije iz obnovljivih virov, da prevzame glavno vlogo pri bla`enju podnebnih sprememb in pove~evanju dostopa do energije, pravi~nosti in varnosti. A vendar obstajajo ob~utne prepreke v energetski politiki, ki morajo biti odstranjene, da bi lahko sprostili celotni potencial energije iz obnovljivih virov, poudarja poro~ilo.

Ob~utno zmanj{anje izpustov ogljikovega dioksida Obenem pa bi lahko vse ve~ energije iz obnovljivih virov vodilo k zmanj{anju izpustov ogljikovega dioksida za od 220 do 560 giga ton ogljikovega dioksida, ka`e poro~ilo IPCC. Ve~ina scenarijev, ki so jih strokovnjaki pred izdajo poro~ila pregledali, predvideva znatno pove~anje obnovljivih virov v nasle-

dnjih desetletjih. Obnovljivi viri se bodo raz{irili tudi brez prizadevanj za ukrepanje na podro~ju podnebnih sprememb.

Z obnovljivimi viri do ve~je blaginje S konsistentno klimatsko in energetsko politiko lahko obnovljivi viri energije klju~no prispevajo k blaginji ~love{tva, in sicer lahko prispevajo k zanesljivi dobavi energije in k stabilizaciji podnebnih sprememb. Po mnenju strokovnjakov je konkreten dvig obnovljivih virov energije tehnolo{ko in politi~no velik izziv. Opozarjajo, da je dostop do energije bistven za dru`beni in gospodarski razvoj, kakor tudi za blaginjo in pravi~nost. Trajnostni energetski razvoj potrebuje zanesljive storitve z majhnimi okoljskimi vplivi.

Tovrstna energija je vse bolj stro{kovno konkuren~na Energija iz obnovljivih virov energije je leta 2008 predstavljala 12,9 odstotka svetovne energetske oskrbe. Tovrstna energija po mnenju strokovnjakov postaja vedno bolj stro{kovno konkuren~na konvencionalnim energetskim sistemom. Fotovoltaika bo

dosegla to~ko izena~enja stro{kov v naslednjih treh letih v {tevilnih industrializiranih dr`avah, vetrna energija na dobrih lokacijah pa je `e stro{kovno konkuren~na novim termoelektrarnam na premog.

6 tehnologij obnovljivih virov energije Posebno poro~ilo o obnovljivih virih energije je analiza razpolo`ljive literature, ki obravnava obnovljive vire energije in njihove znanstvene, tehnolo{ke, okoljske, ekonomske in dru`bene vplive na bla`enje podnebnih sprememb. Pri njegovem nastajanju je sodelovalo 120 raziskovalcev. Poro~ilo se osredoto~a na {est tehnologij obnovljivih virov energije: bioenergijo, neposredno son~no energijo, geotermalno energijo, hidro energijo, energijo oceana in vetrno energijo. • Vir: STA


SOLARNE TEHNOLOGIJE

17

Izkori{~anje son~ne energije

S

on~na energija nam bo brezpla~no na razpolago {e naslednjih pet milijard let. Son~na energija nam je na razpolago v obliki direktnega son~nega sevanja in tudi kot shranjena oblika energije. Shranjena je tako v obliki fosilnih goriv ter kot lesna biomasa. Son~na energija nam je na razpolago preko celega leta, seveda jo je poleti na razpolago ve~. Obstajajo `e sistemi

Instalirani kolektorji serije Orange

Vrhunski vakuumski kolektor z dolgo `ivljenjsko dobo

- sanitarna voda - dogrevanje stanovanja - ogrevanje bazenov - industrijske instalacije - pokliÄ?ite za svetovanje

pri katerih lahko poleti zbrano energijo skladi{~imo za hladnej{e obdobje leta. Takrat pa je poleti shranjena energija zelo dragocena. Za ~im u~inkovitej{e zbiranje son~ne energije imajo vakuumski kolektorji prednost v tem, da so u~inkovitej{i predvsem v slab{ih svetlobnih razmerah.

na~in izrabe obnovljivega vira son~ne energije. Son~na energija pa je prakti~no brezpla~na od trenutka, ko solarni sistem pri~ne delovati. Potrebujemo le ~im u~inkovitej{i kolektor z dolgo `ivljenjsko dobo in zanesljivim delovanjem skozi 30 in ve~ let.

Njihova najve~ja prednost pride do izraza v hladnem, obla~nem, meglenem vremenu, saj so takrat naju~inkovitej{i

Ne pozabimo, da bo sonce svetilo ravno toliko, ~e ga izkoristimo ali pa ne. •

- debelina stekla 2,7 mm - steklo zelo odporno na udarce - moÄ? ene vakuumske cevi 144 W - celotna notranjost cevi v vakuumu - absorber s TINOX prevleko - absorbira 95% vpadne svetlobe

RS, Bio Planet


18

NOVOSTI ZA STROKOVNJAKE

Pi{e: Simon Tihec

Solarni manometer Za vgradnjo v industrijske in vse druge sisteme kjer je potrebno natan~no meriti pritisk ali podtlak. Deluje samostojno, menjava baterij za napajanje ni potrebna, saj majhen solarni modul, zadostuje za napajanje. Vgrajeni transmiter omogo~a od~itavanje podatkov na daljavo, premer instrumenta 114 mm pa udobno od~itavanje. Ohi{je iz aluminija oblo`enega s plastiko, obmo~je od vakuuma do 70 bar, od~itek v kPa, PSI, kg/sm2 ali bar, natan~nost 0,5 %, temp. okolja od -25 do 65°C, odporen na vremenske vplive z IP65 stopnjo za{~ite, ter odporen na tresljaje. [tevilke na displeju so visoke 15 mm, za od~itavanje pa potrebuje samo 10 luxov svetlobe, model PSP 150, proizvajalec Palmer, www.palmerwahl.com •

Libela za instalaterje Novi vijak za fasado Prezra~evana izolacijska fasada je odli~en toplotnoizolacijski sklop, sestavljen iz plasti izolacije, prezra~evalnega sloja, ter letev, ki nosijo fasadno oblogo. Lesene letve je potrebno predvrtati s svedrom 13 mm, skozi to luknjo pa vrtamo skozi izolacijo v zid z 10 mm svedrom. V luknjo z zidnim vlo`kom uvijemo vijak, ki ima na vrhu posebno justirno glavo z zunanjo vija~nico, ki omogo~a natan~no nastavljanje polo`aja lesene letve, dimenzije najmanj 40 x 60 mm. Vijaki so primerni za debelino izolacije od 80 do 220 mm, letve vedno postavljamo navpi~no, da lahko zrak nemoteno kro`i, za uvijanje in nastavljanje potrebujemo poseben klju~, sistem je enako primeren tudi za vise~e izolacijske stropove, vijake EiSYS -2, proizvajalec Eurotec, www.e-u-r-o-tec.de •

Prezra~evana izolacijska fasada je odli~en toplotnoizolacijski sklop, sestavljen iz plasti izolacije, prezra~evalnega sloja, ter letev, ki nosijo fasadno oblogo. Lesene letve je potrebno predvrtati s svedrom 13 mm, skozi to luknjo pa vrtamo skozi izolacijo v zid z 10 mm svedrom. V luknjo z zidnim vlo`kom uvijemo vijak, ki ima na vrhu posebno justirno glavo z zunanjo vija~nico, ki omogo~a natan~no nastavljanje polo`aja lesene letve, dimenzije najmanj 40 x 60 mm. Vijaki so primerni za debelino izolacije od 80 do 220 mm, letve vedno postavljamo navpi~no, da lahko zrak nemoteno kro`i, za uvijanje in nastavljanje potrebujemo poseben klju~, sistem je enako primeren tudi za vise~e izolacijske stropove, vijake EiSYS -2, proizvajalec Eurotec, www.e-u-r-o-tec.de •

Keramo Extreme sveder

Letalo za nadzor

Nov izdelek namenjen za vrtanje skozi izjemno trde kerami~ne ali granitogres plo{~ice, steklo, ali porcelan. Sveder samo naslonimo na povr{ino in vrtamo z najve~ 200 o/min, brez uporabe udarnega vibriranja ter hlajenja. Ko sveder prevrta plo{~ico ga zamenjamo z obi~ajnim za udarno vrtanje v beton ali opeko. Z njim vrtamo do primerne globine za zidni vlo`ek in postopek je zaklju~en. Sveder je letos dobil nagrado IF Design Award izdelujejo pa ga v debelini 6, 8 in 10 mm, pakiran pa je samostojno ali v paru s pripadajo~im svedrom za udarno vrtanje. Trde povr{ine sedaj lahko vrta vsak, brez nevarnosti da plo{~ica po~i ali se po{koduje zaradi zdrsa svedra, proizvajalec Alpen- Maykestag, cena okrog 20 , www.alpen-drills.com •

Satelitski posnetki z interneta velikokrat ne zadostujejo, saj o premalo ostri in zastareli. Izjemno natan~ne in najnovej{e posnetke ali filme pa potrebujejo rudarji, gradbeniki, okoljevarstveniki, kmetovalci in gozdarji, topografi ter vsi, ki opazujejo spremembe ali po{kodbe v naravnem okolju. Z enim samim poletom posebnega letala omogo~imo takoj{njo izdelavo zemljevidov, 3D modelov tal ali stanja vegetacije z natan~nostjo 2,4 cm. Najprej na tablici izri{emo na~rt poleta in snemanja, ki ga bo nato letalo samodejno izvedlo in se vrnilo v izhodi{~e. Polet lahko izvedemo tudi v vetrovnem in de`evnem vremenu. Tehta 2,5 kg, ima elektri~ni propelerski pogon, v zraku je lahko 55 minut, doseg 60 km, hitrost 80 km/h, izdelek Trimble UX5, www.trimble.com •


19

Re{ilna kapuca Nahaja se v majhnem vodoodpornem ali tekstilnem ohi{ju, obe{enem za pasom, mo`na pa je {e pritrditev na steno. Kapuca se uporablja za hiter umik iz obmo~ij z nevarnimi plini. Ti so lahko posledica po`ara ali industrijskih virov, uporabljajo jo delavci ali gasilci, saj omogo~a najmanj 15 minut pre`ivetja v zastrupljenem okolju. Hitro natikanje na glavo in poteg, ki zapre tesnilo na vratu, zado{~ata. Premaz onemogo~a ro{enje vizirja, saj je dobra vidljivost med re{evanjem odlo~ilna. Notranji naslon se bo prilagodil velikosti glave, filter pa bo prestregel vse strupene pline, dim in lete~e delce. Kapuca Parat je uporabna 12 let brez vzdr`evanja, menjava filtra na 6 let, tehta 600 gramov, nosilno ohi{je 18 x 19 x 8 cm, cena okrog 160 €, proizvajalec Dräger, www.draeger.com •

Life-kit proti kapilarni vlagi v hi{i Life-kit je elektronska naprava, ki deluje na principu elektroosmoze. Za njeno delovanje je potrebno namestiti sondo (kovinski trak) na nosilne stene hi{e, ~im ni`je, obi~ajno v vi{ini talne obrobe. Sistem s prehajanjem rahlega elektri~nega toka med sondo (kovinskim trakom) in ozemljitvijo (terenom) zaradi efekta elektroosmoze seli molekule vode, ki bi druga~e zastajali pod temelji in izhlapevali v na{e prostore, proti terenu izven obsega stavbe, kjer vstopajo v naravni ciklus izhlapevanja ali absorpcije z vegetacijo.

Sistem s su{enjem terena pod stavbo, ustvarja hidroizolacijo in {~iti stavbo pred vla`nim terenom in kapilarno vlago.

Glede na to, da je monta`a hitra in enostavna (potrebujete le nekaj spretnost in naredili boste sami), vam za optimalno delovanje sistema razvla`evanja nudimo na{e izku{nje brez, da bi vas s tem vezali k nakupu. Posami~en Komplet Life-kit zado{~a za maksimalno 20 linearnih metrov nosilnih sten (pribli`no 45 m2 stanovanja), {ele ob zaklju~ku projekta lahko to~no ocenimo koliko kompletov bo potrebnih. Poraba energije niha med 1 in 1,5W informativno 3-5 €/ letno. • Pokli~ite za brezpla~no svetovanje: POTING SVETOVANJE MAKSIMILJAN PUHAR S.P. tel.: 040 303 629, 05 730 50 64 info@poting.si , www.kapilarnavlaga.si

Vez med notranjim in zunanjim okoljem Terase so na{e okno v zunanji svet. Terasa je dom, ki se preliva v naravo. Zato jim je potrebno pri njihovi gradnji in finalizaciji posvetiti dol`no pozornost. Lesene terase zagotavljajo toplino doma tudi izven hi{e, s plo{~icami oblo`ene nudijo trajnost in dolga leta nespremenljiv videz. Ker so za na{e podnebje zna~ilna sezonska, tedenska in tudi dnevna nihanja v temperaturi in vlagi, je potrebno zunanje prostore za{~ititi s ~im bolj kakovostnimi materiali, da bodo kos vremenskim vplivom, spremembam ter obrabi. Na slab{ih materialih lahko namre~ hitreje nastanejo mikro razpoke, ki ob zmrzali uni~ijo povr{ino in izgled na{e terase. Najpogosteje za oblaganje zunanjih talnih povr{in uporabljamo granitogres, oziroma porcelanizirane plo{~ice. V primerjavi s kerami~nimi so precej tr{e, hkrati prepre~ujejo vpijanje vode, kar je pomembno pri oblaganju balkonov ali teras. V kolikor polagamo omenjene plo{~ice na nepokrite zunanje povr{ine, morajo biti pravilno obdelane, da ne drsijo, saj so lahko ob stiku z vodo, ledom ali snegom spolzke in nevarne. Protizdrsna struktura se odra`a v mat ali reliefni pohodni povr{ini. Oznaka teh plo{~ic je R10, R11 ali R12. Zelo ob~utljivi so tudi robovi teras in balkonov. Zato za za{~ito robov, v ROMETU iz Selnice ob Dravi, priporo~ajo vgradnjo zaklju~nih L elementov, ki so prav tako izdelani iz polnega granitogresa. Pri njih boste lahko, poleg vsega potrebnega za izvedbo teras ali balkonov, dobili tudi nasvete o uporabi vseh potrebnih materialov in izvedbi del.

Pravilno pripravljena podlaga Izvedeli boste lahko tudi, da je poleg pravilne izbire granitogres plo{~ic, pomembna tudi ustrezna

priprava tal in kakovost izvedbe. Povr{ina mora biti ravna, s primerim, vsaj 2 cm naklonom proti zunanjemu robu terase. Sledi hidroizolacija, s katero za{~itimo podlago pred pronicanjem vode ali drugih agresivnih snovi. Pri tem ne smemo zanemariti diletacijskih in konstrukcijskih fug, ki kompenzirajo raztezke posledic kr~enja ali upogibanja pri temperaturnih gibanjih. Veliko pozornost je potrebno nameniti tudi izboru ustreznih lepil in na~inov polaganja. Vzdr`evanje in ~i{~enje zunanjih reliefnih plo{~ic praviloma ni problemati~no in jih lahko o~istimo z navadnimi ~istilnimi pripomo~ki. • Priredil: F. Mithans

Ve~ informacij o nabavi vsega potrebnega za izdelavo teras ali balkonov lahko dobite na info@romet.si ali keramika@romet.si


IN[TALACIJE

Nov program ~rpalk Vip tehnika

Š

iroka paleta izdelkov in kakovost svojih storitev je odlika Vip tehnike iz Dupleka pri Mariboru, ki `e vrsto let zastopa ve~ uveljavljenih svetovnih proizvajalcev ~rpalk, kot so Vogel iz Avstrije, Lowaro, Calpedo, Pedrollo, Zenit, Mondeo, Zilmet, Italtecnico, Atlas in Effepizeto iz Italije. Imajo okoli 4.000 registriranih kupcev. Njihova glavna dejavnost je tr`enje ~rpalk za vodovode, kanalizacijo, vrtine in za agresivne medije. V prodajnem programu so {e krmilno za{~itni sistemi za ~rpalke. Opravljajo pa {e storitve monta`e in zagone. Za delovanje ~rpalk nudijo razne pribore in sicer tla~na stikala, plovna stikala, membranske posode razli~nih velikosti, za{~ite proti suhemu teku, sesalne ko{e, nepovratne ventile, filtre za vodo, teflonski trak, sonde in merilce tlaka. V leto{njem letu so pri~eli z izdelavo hidropostaj v razli~nih izvedbah s ~rpalkami pod njihovo blagovno znamko. V njihovi domeni je tudi avtomatika delovanja celotnega sistema. Na~rtujejo {e izdelavo cenovno konkuren~nih hidropostaj za prodor na trge biv{e Jugoslavije. @e sedaj jih uspe{no tr`ijo v ^rni gori ter Bosni in Hercegovini, poslovanje pa nameravajo {e raz{iriti na Hrva{ko in Srbijo. V svoji dolgoro~ni viziji razvoja dru`be, `elijo s tr`enjem izven Slovenije dose~i vsaj 40% prodajni dele`.

2'/,ÿ1267

97(+12/2*,-,92'(

ÿ(,äÿ(7(5(ä,7(9=$35(ÿ53$9$1-( .$.5ä1,+.2/,0(',-(9

-(78.$-35$9,1$6/29

Pri~eli so izdelovati tudi ~rpalne sklope po naro~ilu in na~rtih naro~nika, katerih sestani del so {e krmilno za{~itne omarice, ki postajajo vedno bolj celovite. Program tr`enja obsega tudi cenovno ugodne frekven~ne pretvornike. Razen tega so razvili in raz{irili tudi program ~rpalk za hi{no uporabo, kjer ponujajo {iroko paleto ~rpalk, ki so jih izbrali na osnovi dolgoletnih izku{enj, zato re{ujejo prakti~no vse te`ave, ki se lahko pojavijo na tem podro~ju. Za hitro zadovoljitev potreb trga so znatno pove~ali zaloge ~rpalk, saj na ta na~in zagotavljajo hitro re{evanje problemov pri distribuciji vode. Sestavni del njihovega delovanja je tudi servisna dejavnost. Nabavili so sodobno opremo, kar omogo~a {e kakovostnej{e storitve, ki so bile `e doslej na visoki ravni. • Franci Mithans

21

VIP Tehnika d.o.o. Zgornji Duplek 30e 2241 Spodnji Duplek Tel: (02) 684-00-60 Fax: (02) 681-01-62 www.vip-tehnika.si Email: vip.tehnika@siol.net


22

IN[TALACIJE

@ivljenjsko dobo cevi podalj{ali do 20 let

S

trokovnjaki dru`be Henkel so prvi na svetu razvili izdelke za popravilo jeklenih cevi in cevovodov, ki imajo varnostne certifikate. Za{~itni paket vsebuje visoko kakovostno sredstvo Loctite za popravilo kompozitov, ra~unalni{ko opremo za izra~un bistvenih parametrov pri popravilu in strokovno usposabljanje. Namenjeno je gospodarstvenikom in ponudnikom industrijskih storitev. Jekleni cevovodi, ki so `e sami po sebi izredno trpe`ni, ne glede na to ali jih uporabljamo za pretok plina, vode, surovega olja, odpadnih voda ali kateregakoli drugega medija, bodo z uporabo novih Henklovih izdelkov {e trajnej{i, saj jim dobo uporabnosti podalj{ajo tudi do 20 let. Zunanjost in notranjost cevi sta stalno izpostavljeni koroziji, klimatskim spremembam, mehanskim obremenitvam in kemikalijam. Zaradi tega nastajajo praske, luknje, zlomi in pu{~anja. V preteklosti so po{kodovane cevi zamenjali, pretok medija pa zaustavili. V dana{njem ~asu `elimo ta opravila opraviti hitreje.

Razvita tehnologija in certifikat varnosti Henklov sistem vse v enem ima potreben certifikat za kakovost in varnost. Nov sistem za popravila temelji na kompozitnih materialih, ki so narejeni iz smole oja~ane z vlakni. Uporaba sistema okrepi po{kodovane dele jeklenih cevi in jih {~iti pred korozijo. Certificiran sistem popravil ima certifikat tipa A, ki je v skladu z ISO/TS 24817.

Prvi korak popravila je ~i{~enje in peskanje po{kodovane povr{ine na kolenih, cevnih prehodih ali prirobnicah. Po peskanju so cevi dovzetne na rjo, zato je potrebno nanesti izdelek Loctite SF 7515, ki zagotavlja kratkotrajno za{~ito pred rjavenjem. Cev ovijemo s trakom iz steklenih karbonskih vlaken visoke trdnosti. Popravljeno cev zatesnimo s kerami~no prevleko v spreju. Podoben postopek lahko uporabljamo pri popravilu pu{~ajo~ih cevi s tipom B. Uporabimo detektor pu{~anja, po pripravi povr{ine obli` nalepimo na odprtino, prasko ali na porozno povr{ino. Nato nanesemo kompozitni sistem, kot v prej{njem primeru.

Ekonomske koristi Poleg varnosti s tem postopkom pridobimo tudi ekonomske u~inke. Cevi ni potrebno menjati in jih lahko popravimo kljub visokemu notranjemu pritisku na po{kodovanem mestu.

Certificirano kalkulacijsko orodje in program usposabljanja Razvili so tudi ra~unalni{ko orodje za spremljanje popravila. Ra~unalni{ki program natan~no izra~una, kako mora biti popravilo opravljeno. Za pravilno uporabo izdelkov Henklovi strokovnjaki pripravijo program usposabljanja, ki prav tako poteka po certificiranih postopkih. Ve~ informacij najdete na spletni strani www.loctite.si/popravilo-cevi • Priredil: F. Mithans


4

Loctite 55 速

Tesnilna Tesnil lna vrvica vrvica 1500 m

+ gratis rokavice

Henkel Slovenija d.o.o., Industrijska ulica 23, SI 2000 Maribor

tel: 02 22 22 288

www.loctite.si


KLIMATIZACIJA - PREZRA^EVANJE

25

Var~evanje v ve~jih zgradbah Koristno za uporabnike klimatizacije, prezra~evanja in vzdr`evalce

K

ako var~evati z energijo na podro~ju klimatizacije in prezra~evanja in kako brez stro{kov zmanj{ati porabo energije so dobrodo{le informacije tako za upravnika stavbe kot lastnika, ki ga bremeni ra~un delovanja stavbe. Dodatno prezra~evanje - ali imate v objektu name{~ene naprave prisilnega prezra~evanja? Va{e tehni~no osebje naj preveri, ~e so zaradi naravnega prezra~evanja name{~ene naprave prisilnega prezra~evanja odve~. Naredite preprosti preizkus: izklopite sistem prisilnega prezra~evanja, nato po nekaj urah preverite stanje zraka v prostoru. ^e zaznate slab{o kakovost zraka, potem je prisilno prezra~evanje upravi~eno. Se sistem klimatizacije in prezra~evanja samodejno vklopi oziroma izklopi? Bodite pozorni na nastavljene ~ase obratovanja obeh sistemov. Zagotoviti je potrebno tudi ro~ni vklop in izklop obeh sistemov oziroma naprav, s katerim skraj{ate ~as obratovanja. Nastavitev mo~i ventilatorjev Tehni~no osebje naj mo~ ventilatorjev nastavi ustrezno dejanskim potrebam. Osebju je potrebno podati ~ase in na~ine obratovanja, kajti le tako bodo lahko nastavili mo~ ventilatorjev skladno s potrebami. Redno vzdr`evanja sistemov klimatizacije in prezra~evanja Sistemi klimatizacije in prezra~evanja morajo biti redno vzdr`evani. Iz poro~il o zavedenih napakah mora biti razvidna njihova sanacija. Sicer vzdr`evanje preverite pri specializiranemu podjetju. Naprave namestite na sen~ni strani objekta Naprave v prostorih na ju`ni ali zahodni strani stavbe so izpostavljene ve~jim toplotnim obremenitvam. Zaradi

foto: Hidria GIF

son~nega obsevanja in lastnega obratovanja se pojavijo dodatne potrebe po hlajenju. ^e je le mogo~e, premestite naprave v prostore na sen~ni strani objekta. Tako lahko skoraj zmanj{ate potrebe po hlajenju, ~e prerazporedite naprave, ki zaradi svojega delovanja oddajajo toploto po celotnem objektu, ne pa da jih imate name{~ene v enem prostoru ali enem delu objekta. Za{~itite termostate pred neposredno toploto. Na kaj je potrebno biti pozoren pri namestitvi termostatov? Termostati morajo biti name{~eni dovolj dale~ od izvorov toplote ali neposrednega son~nega obsevanja. V nasprotnem primeru bo klimatizacija hladila prostor, ~eprav bodo v prostoru `e zagotovljene primerno nizke temperature. Optimirajte ~as delovanja klimatskih naprav Izklopite hlajenje {e pred koncem delovne dne oziroma koncem delovnega tedna. Akumuliran hlad bo v prostorih ostal vsaj nekaj ur. *Pojasnilo: Z izbolj{animi izolacijskimi materiali, skoraj neprodu{nim tesnenjem oken, vrat in podobnih odprtin je postalo, za zagotovitev zadostne koli~ine zraka, prisilno prezra~evanje bivalnih prostorov nuja. Torej pod prislinim prezra~evanjem pojmujemo nadzorovano dovajanje oziroma vpihovanje ~istega zraka v prostor, preko cevnega sistema. Kako lahko v poletnih mesecih s klimatizacijo prihranite tudi podjetja? ^e upo{tevamo napotke za pravilno uporabo klimatskih naprav, lahko vplivamo tudi na zmanj{anje porabe elektri~ne energije. Priporo~ljivo je, da nekatere izmed na{tetih ukrepov izvajamo skupaj s servisnim podjetjem klimatskih naprav.

Preverimo, ali so bili ukrepi skupaj z vzdr`evanjem tudi izvedeni. Kaj spada pod redno vzdr`evanje Redno ~istite kondenzatorje, priporo~ljivo enkrat mese~no, umazani kondenzatorji zmanj{ujejo u~inkovitost klimatske naprave. Uparjalne elemente ~istite enkrat letno.^e imate sistem prezra~evanja in klimatizacije, je priporo~ljivo vsak mesec preveriti kakovost in s tem tudi regulacijo dotoka sve`ega zraka. Tako bodo ne glede na spreminjajo~e klimatske pogoje v prostorih zagotovljeni bolj prijazni pogoji za bivanje.Redno ~istite in menjajte filtre. Vsako leto preverite tudi elektri~ne kontakte. Preverite tlak v sistemu. Preverite izolacijo hladilnih kanalov. Pri klimatskih napravah voda - zrak preverite izolacijo kanalov s hladilno vodo. Nastavitev ~asa delovanja Z nastavitvijo ~asa delovanja optimizirajte klimatizacijo in prezra~evanje. Verjetno ni potrebno delovanje v no~nem ~asu, ob koncu tedna ter praznikih? Regulacija temperature dovedenega zraka Pri sistemih klimatizacije s konstantnim pretokom zraka je temperatura vpihanega zraka odvisna od zunanje temperature. Da regulacija pravilno deluje, priporo~amo, da ob~asno preverite to~nost nastavitve `elene temperature. Imejte vrata in okna zaprta! Razlika med `eleno temperaturo hlajenja prostora in zunanjo temperaturo naj ne bo ve~ja od 5 stopinj oziroma kve~jemu 7 do 8 stopinj Celzija. To naj upo{tevajo tudi zaposleni, ~e imajo name{~ene sobne regulatorje temperature! • Vir www.elektro-energija.si


26

KLIMATIZACIJA - PREZRA^EVANJE

Neresnice o prezra~evanju stavb, 1. del

P

oleti in pozimi nas prezra~evanje stavb intenzivneje zanima, manj v prehodnih obdobjih ob zunanjih izena~enih temperaturah. Pri {tevilnih stikih z investitorjih in projektantih opa`amo veliko neresnic in nejasnosti, ki so povod za opustitev namere za vgradnjo prisilnega prezra~evanja. (Ne)resnica 1: Brez prisilnega prezra~evanja ni sodobne stavbe To zahtevajo tudi tehni~ni predpisi, ki se v praksi `al ve~inoma ne izvajajo. Najbolj{i dokaz za to so novej{e stavbe brez ustreznih prezra~evalnih naprav: v njih je zrak slab, nizek konfort in v ve~ primerih se pojavlja zidna plesen. Poleg tega s prezra~evanjem izgubljamo za okoli dva litra kurilnega olja letno na uporabni m2 povr{ine, kar ni malo. Klasi~no prezra~evanje z ob~asnim ali stalno odprtimi okni ima tudi dodatne stranske u~inke, ki jih ne `elimo in ki nam zmanj{ujejo bivalno ugodje: vdor hrupa, ne~istoc v zraku, mr~esa, vode… Stalno odprta ali priprta okna povzro~ajo prepih, ob njih ni prijetno bivanje in ~e nismo doma, morajo biti iz varnostnih razlogov (nevihta, vlom…) okna zaprta. Stanovanje ali hi{a pa se mora stalno zra~iti, morda z manj{im pretokom, ko nas ni doma, vendar pa stalno. Stoje~i zrak povzro~a zidno plesen in ne more odvajati radona, oboje pa je zdravju zelo {kodljivo. Odlo~itev za kakovostno prezra~evanje ima zato tole zaporedje razlogov: zdravje, konfort, manj{a poraba energije. Luknje v okvirjih oken niso prezra~evalni sistem ampak navadna netesnost, tudi ionizatorji zraka ne morejo nadomestiti sve`ega zraka.

(Ne)resnica 2: Investicija je visoka, vzdr`evanje je drago To je zelo raz{irjena neresnica in najve~ji strah investitorjev, ki so ob gradnji praviloma brez denarja `e za osnovne, nujne stro{ke. Vendar prezra~evanje je nujna nalo`ba, ki se popla~a in je zanj potrebno nekaj od{teti, saj bo ve~ desetletij tudi veliko dajal.

Efektivni toplotni izkoristek in potrebna elektri~na energija Vzdr`evanje je pri kakovostnih prezra~evalnih napravah minimalno. Priporo~am nakup naprav, ki imajo certifikat za pasivne hi{e, na njem sta navedena dva bistvena podatka: efektivni toplotni izkoristek in potrebna elektri~na energija za pre~rpan en m3 zraka. Namre~ toplotni izkoristki, ki se merijo na druga~en na~in zavajajo, so na papirju zelo visoki, vsi preko 90%, dejansko so pa bistveno ni`ji. Pri kakovostni napravi so stro{ki za elektri~no energijo v rangu 3-4 EUR na 100 m2 bivalne povr{ine na mesec. Ostanejo {e stro{ki za filtre, ki jih zamenjamo vsakih 6 mesecev, za to delo pa potrebujemo 5 minut. Ti stro{ki so odvisni od kakovosti filtrov, od 7 EUR za en filter naprej. ^e smo alergi~ni na cvetni prah kupimo najkakovostnej{i filter z oznako F 7, ki ima v strukturi oglje in ne bomo imeli te`av. Poleg kakovostnih sistemov z vra~anjem toplote, obstajajo tudi drugi sistemi prisilnega prezra~evanja, ki so bistveno cenej{i in tudi zagotavljajo ustrezno in konstantno koli~ino sve`ega zraka in s tem zdravo notranjo klimo. Torej, tisti, ki ne predvidi nikakr{nega prisilnega prezra~evalnega sistema, ravna strokovno neodgovorno in neposlovno, saj bo nepremi~nino s kakovostnim prezra~evanjem prodal la`je in bolje.

(Ne)resnica 3: Kuhinjska napa z odvodom zraka navzven Nikar! Ne da le-ta ni potrebna, ampak povzro~a kup te`av. Prezra~evalni sistem dovaja sve` zrak v bivalne prostore, odvaja pa ga iz t.i. »umazanih« prostorov. Pri dimenzioniranju pretokov dolo~imo najve~ji volumni odvoda v kuhinji (odvajamo zrak pod stropom, odvod ne ve`emo na kuhinjsko napo). Torej v kuhinji nape dejansko ne potrebujemo, oziroma ~e jo vgradimo, je to napa na obtok istega zraka, zato da lovimo ma{~obe. Kuhinjska napa, ki bi odvajala ve~jo koli~ino zraka iz stavbe, bi poru{ila volumensko ravnovesje med dovodnim in odvodnim zrakom, primanjkovalo bi dovodnega zraka, zato bi ob pogonu tak{ne

Koliko stane sistem prezra~evanja? Najbolj presenetljiva ugotovitev velja za ve~stanovanjske stavbe, kjer je prezra~evalni sistem takoreko~ zastonj. »Zastonj« zato, ker zaradi sistema ne potrebujemo vertikalnih prezra~evalnih kanalov, ki jih ni malo in zavzemajo v vsakem nadstropju kar velik del tlorisa, ki ga zato investitor ne more prodati, ves prezra~evalni sistem pa lahko namestimo na strop kakega malega pomo`nega prostora (utiliti, WC, garderobna omara), kjer bo porabil v globino le od 20 do 25 cm stropnega prostora, kar pomeni da tloris ostaja v celoti uporaben. Vrednost kakovostnega prezra~evalnega sistema z rekuperacijo za stanovanje v ve~stanovanjskem bloku znese med 2.000 in 3.300 EUR. Pri enodru`inskih hi{ah vrednost zna{a med 6.000 in 8.000 EUR. Prezra~evalni sistem se s privar~evano energijo povrne v 10-15 letih, ob tem ne pozabimo na komfort, ki nam ga zagotavlja. Pomembno je {e to, da je predpriprava hi{e na prezra~evalni sistem razmeroma poceni od 1.000 do 2.000 EUR in da glavni stro{ki nastanejo pri monta`i strojnice.

Foto: kronoterm.com


KLIMATIZACIJA - PREZRA^EVANJE

27

Kako zagotoviti higiensko neopore~nost prezra~evalnega sistema?

Foto: klimatizacija-smelcer.si

nape morali imeti obvezno odprto okno – v tem primeru pa bi bil u~inek veliko slab{i kot pri uporabi obto~ne nape ali pa brez nje, saj prezra~evalni sistem zanesljivo odstrani vse neprijetne vonjave in to je ena njegovih najve~jih prednosti.

(Ne)resnica 4: Kanali so umazani, v njih se redijo zdravju {kodljive nesnage Najprej ni res da so umazani, saj je ves zrak dodobra filtriran preden pride v kanalski razvod. Torej ~e ni ni~esar, se tam ni~ ne more dogajati. ^etudi bi zaradi netesnosti vgrajenega filtra kaj pri{lo v kak razvodni kanal, se tam nic ne bo dogajalo, saj so kanali suhi, skoznje stalno kro`i zrak in v suhem okolju se ni~ biolo{kega ne more razvijati. Morebitne nesnage se lahko o~istijo z maksimalnim pretokom po enem samem vodniku, a to se dogaja le v posebnih primerih. V kanalih ne prihaja do kondenza, ta se pojavi le v napravi, od koder ga odvedemo. Zato lahko trdimo, da je zrak, ki gre preko prezra~evalne naprave bolj kakovosten, kot tisti ki prihaja skozi okno.

(Ne)resnica 5: Stopnja rekuperacije ni bistvena Je bistvena, saj ce smo veliko vlo`ili v sistem, je pomembno, da je toplotni izkoristek cim vi{ji. Ne le to, pomemben je proizvajalec prezracevalne naprave z vracanjem toplote, ki mora s svojim imenom in pozicijo v evropskem merilu zagotavljati solidno in varno delovanje naprave. Ne priporocam naprav, ki ne premorejo certifikata za pasivne hi{e, kjer so navedeni podatki, ki jih lahko primerjamo z drugimi napravami, to pa so: efektivna (!) stopnja vracanja toplote, poraba elektricne energije za en m3 zraka in volumenski pretok pri enakem uporu v sistemu (denimo 100 pa). Primerjanje podatkov pridobljenih po razlicnih metodah in standardih je nesmiselno. Minimalna stopnja vracanja toplote po merilih za pasivne hi{e in po metodi izracunavanja efektivnega (!) toplotnega izkoristka je 75%, dobre naprave imajo seveda bolj{i efektivni izkoristek, med 85 in 92%. Posebne (entalpijske) naprave, ki izkori{~ajo toploto odpadnega kondenza, pa grejo z izkoristkom ob~asno preko 100%, tako kot denimo kondenzacijski plinski kotli. Trenutno je na trgu {e vedno tak{no stanje, da je cena med najbolj{imi in zelo slabimi napravami zelo majhna. • Bojko Jerman, direktor E netsi, vir: prezra~evanje www.arhem.si

Prezra~evalni sistem z vra~anjem toplote (rekuperacijo) je sestavljen iz ve~ elementov, s katerimi je v stiku sve` zrak, preden pride do uporabnika. Potrebno je zagotoviti, da v nobenem od njih ne nastajajo pogoji, ugodni za razvoj bakterij, plesni ali drugih zdravju {kodljivih pojavov, ki bi jih zrak lahko prinesel v bivalne prostore. Trosi plesni so prisotni povsod okoli nas, za nastanke plesni pa so potrebni {e ustrezni pogoji. Ta za razvoj potrebuje vir hrane in vlago. Vir hrane je navadno sam material, v katerem se plesen zaredi, ali pa pra{ni delci iz zraka. Vir vlage je lahko kondezat na hladnej{ih povr{inah ali celo visoka vla`nost zraka. Pri pravilno izvedenem prezra~evalnem sistemu brez toplotnih mostov lahko kondenzat nastaja le v prenosniku toplote, saj zraku edino tam ob~utno pade temperatura. V ceveh razvoda pa kondenzat lahko nastaja le, ~e te niso v celoti znotraj toplotnega ovoja stavbe. Potrebno je torej predvsem zagotoviti, da na mestu, kjer nastaja kondenzat, ni isto~asno vira hrane za plesen. Za to poskrbi kombinacija zra~nega filtra, ki zaustavi veliko ve~ino pra{nih delcev, in ustreznih materialov, (npr. polietilen s posebnimi aditivi), ki se upo-

rablja za cevi za razvod. Nekateri prenosniki in cevi `e imajo certifikat o higienski neopore~nosti s strani neodvisnih institucij, zato ga je dobro zahtevati. Bakterije za svoj razvoj prav tako potrebujejo vir vlage in hrane, pa tudi toplote. Kar se ti~e prvih dveh dejavnikov, veljajo za zagotavljanje ustreznih higienskih razmer enaki zaklju~ki kot pri plesni. Kar se ti~e ustrezne temperature, ve~ina ~loveku nevarnih bakterij za rast potrebuje temperature nad 37 °C, kar ni presenetljivo. ^eprav pre`ivijo tudi pri ni`jih temperaturah, se tam ne mno`ijo hitro in praviloma ostajajo pod ravnmi, ki bi bile problemati~ne za imunski sistem zdravega ~loveka. To velja tudi za najbolj poznano in ~loveku v njegovem bivali{~u najbolj nevarno bakterijo, legionelo. V prezra~evalnem sistemu temperature redko prese`ejo 25 °C. Tudi za elemente, ki niso posebej izpostavljeni vlagi, je smiselno, da so narejeni iz materialov, ki zavirajo rast mikrobov. Ekspandirani polistiren, temu namenjene vrste gume in plo~evine so vsi `e dobro uveljavljeni v prezra~evalnih sistemih. • Miha Jensterle, u.d.i.s.


28

AKTUALNO

Kaj se dogaja s podnebjem v Sloveniji

D

ejstvo je, da temperatura v Sloveniji raste in to kar precej hitro. Ne raste pa samo temperatura, spreminja se celotno podnebje, je povedala klimatologinja Mojca Dolinar. Oddelek za klimatologijo na agenciji za okolje (Arso) se `e od leta 2008 ukvarja z analizo variabilnosti podnebja v Sloveniji. Pod drobnogled so vzeli podatke v obdobju 1961−2011, njihov glavni namen pa je bil, da ugotovijo, kako se podnebje v Sloveniji spreminja. Preverjene podatke so homogenizirali, kar pomeni, da so iz nizov meritev odstranili vse tiste vplive, ki niso posledica podnebja ali vremena. ^e se je na primer prestavila postaja, ~e so zamenjali senzor, to lahko vpliva na meritve. To so iz nizov odstranili in {ele potem analizirali, kaj se dogaja z na{im podnebjem.

Ker se spreminja povpre~na temperatura, se spreminjajo tudi ekstremi Kot je pojasnila vodja oddelka za klimatologijo Mojca Dolinar na novinarski konferenci o podnebnih spremembah, je dejstvo, da temperatura v Sloveniji raste, in sicer ve~ kot tri desetinke na desetletje za celotno Slovenijo, hkrati pa se spreminja tudi podnebje.

ekstremi, to pa prina{a dolo~ene posledice, je dejala klimatologinja. ^e predpostavimo, da je vro~ dan takrat, ko se temperatura dvigne nad 30 stopinj Celzija, lahko vidimo, da je tak{nih dni zdaj veliko ve~, kot pa jih je bilo v~asih. Kot je navedla Dolinarjeva, je bilo v 60. letih {tevilo tak{nih poletnih dni okoli deset, najve~ 20, v zadnjih letih, ~e gledamo od 90. let naprej, pa je {tevilka 20 povsem obi~ajna. Posebej ekstremno leto je bilo leto 2003, ko smo imeli poleti kar 55 dni, ko se je temperatura povzpela nad 30 stopinj Celzija. Iz tega lahko vidimo, da ne raste samo povpre~na temperatura, ampak se ve~a tudi ekstremna temperatura.

nekaterih delih Slovenije, koli~ina padavin zanesljivo upada, je dejala klimatologinja. Ponekod sicer te`ko govorimo o zanesljivemu upadu padavin, je pa res, da je trend upada nekoliko ve~ji v zahodni Sloveniji kot pa v vzhodni.Ko se spra{ujemo o padavinah in vodnem krogu, pa sta zelo pomembna tudi izhlapevanje in sne`na odeja. To vpliva na celotno vodno bilanco, je povedala Dolinarjeva in dodala, da je izhlapevanje v zadnjih 40 letih precej naraslo. “Tudi ve~ kot 20 odstotkov in na `alost ravno na tistih obmo~jih, kjer padavin `e tako primanjkuje.” Znatno pa upada vi{ina sne`ne odeje, predvsem v hribovitih delih Slovenije.

Ve~ ur sonca “Temperatura raste, vendar neenakomerno in ne v vseh letnih ~asih enako. Najbolj se dviga poleti in spomladi,” je pojasnila Dolinarjeva. Poleti raste najhitreje, in sicer v jugovzhodni Sloveniji, proti zahodu pa se trend nekoliko zni`uje, tako poleti kot pozimi. Ker se spreminja povpre~na temperatura, se spreminjajo tudi

To ne pomeni, da bo vsako leto toplej{e Vendar pa ob tem Dolinarjeva pojasnjuje, da imamo ljudje pogosto predstavo, da porast temperatur pomeni, da bo vsako leto toplej{e, “vendar to ni res”. Še vedno ostaja notranja variabilnost iz leta v leto, je pa res, da se to nihanje z ene ravni seli na vi{jo raven. “Kar je bilo neko povpre~no poletje v 60. letih s povpre~no temperaturo okrog 21 stopinj Celzija, je danes v tem desetletju zelo hladno poletje,” je povedala.

Manj padavin, ve~je izhlapevanje, manj{a sne`na odeja Ne spreminjajo se samo temperature, ampak posledi~no tudi koli~ina padavin, ki je za na{e gospodarstvo zelo pomembna. Tudi pri padavinah pa spremembe niso tako enozna~ne. Poleti in spomladi, vsaj v

Spreminja se tudi {tevilo ur sonca, in sicer, kot ka`ejo podatki, razli~no po letnih ~asih. “Spomladi je ta sprememba prakti~no enaka po vsej dr`avi, {tevilo ur nara{~a, prav tako poleti. Pozimi nara{~a {tevilo ur son~nega obsevanja v kotlinskih legah, medtem ko jeseni zaznavamo rahel upad v {tevilu ur son~nega obsevanja, vendar ta ni tako zanesljiv,” je navedla Dolinarjeva. Na letni ravni je son~nega vremena ve~ oziroma na desetletje nara{~a za okoli {tiri odstotke. Podnebne spremembe se tako dogajajo. Vsi kazalci, ki jih spremljajo na Arsu, ka`ejo na to. Kot je izpostavil Jo{ko Knez, generalni direktor Arsa, so podnebne spremembe eden izmed najve~jih globalnih izzivov. • Avtor: Barbara Grm, vir: www.siol.net


KLIMATIZACIJA - PREZRA^EVANJE

29

Klimatska naprava je lahko tudi okras stanovanja

N

a trgu je vse ve~ klimatskih naprav in toplotnih ~rpalk, ki stavijo predvsem na ceno, v zadnjem ~asu pa tudi na u~inkovitost. Redki pa so proizvajalci, ki dajejo velik poudarek tudi na oblikovanje.

Da si kupci `elimo oblikovno privla~ne predmete dokazuje dejstvo, da je na trgu vse ve~ lepo oblikovanih izdelkov, ki so izdelani iz vrhunskih materialov in za njih kupci stojijo tudi v vrstah. Na podro~ju klimatizacije je dale~ najbolj inovativen pri oblikovanju korejski proizvajalec LG Electronics. Vsi ga verjetno poznate, saj proizvaja vrsto izdelkov zabavne elektronike, {e posebej pa izstopa na podro~ju oblikovanja klimatskih naprav. Prav vse so lepo oblikovane. Za tiste, ki vendarle i{~ejo prese`ek v oblikovanju in i{~ejo nekaj ve~ za svoje prostore pa je ena takih naprav LG-jeva stenska klimatska naprava kvadratne oblike z imenom STYLIST. Pobrala je ve~ nagrad za oblikovanje, najnovej{a je ''IF product design award 2014'' in se lepo poda v vsa modernej{a stanovanja. Vgrajena raznobarvna LED osvetlitev pri~ara prav poseben ambient, s posebno oblikovanim daljin-

skim upravljalcem ob~utljivim na dotik lahko upravljate delovanje klimatske naprave in vse barvne kombinacije LED osvetlitve. Da pa ne bomo govorili samo o lepih oblikah, bi na tem mestu rad poudaril, da LG-jeva klimatska stenska klimatska naprava ATHENA dr`i svetovni rekord v sezonski u~inkovitosti SEER, ki je pri modelu H09AK kar 9.1. To je velika potrditev, da je lepo lahko tudi tehni~no odli~no in da so klimatske naprave LG zares vrhunske. Poleg stenskih naprav, ki se uporabljajo prete`no v pisarnah in stanovanjskih prostorih ima LG v programu celo vrsto naprav za profesionalno uporabo v poslovnih stavbah oziroma trgovinah, javnih prostorih in drugih prostorih. Lahko so povezane v multi sisteme ali pa kar v velike sisteme VRF, ki dosegajo mo~i krepko preko 200kW za posamezen sistem. Vse te naprave pa ne ~rpajo energije samo iz zraka, temve~ tudi iz rek, jezer, morja, podzemnih vod pa tudi energijo nakopi~eno v zemljini. LG je tudi edini, ki proizvaja t.i. deveter~ka, to je sistem z eno zunanjo enoto in 9 notranjimi

enotami brez uporabe VRF tehnologije, kar zagotavlja relativno nizko ceno sistema. Ker je sestavni del klimatizacije v javnih prostorih tudi prezra~evanje, LG ponuja tudi prezra~evalne naprave z rekuperacijo odpadne toplote. Delujejo lahko samostojno ali pa v kombinaciji z ve~jimi sistemi. Vse na{tete naprave delujejo zelo var~no, ker imajo najbolj{e mo`ne izkoristke (EER, COP).

LG svojo ponudbo hlajenja in ogrevanja zaokro`uje z toplotnimi ~rpalkami zrak-voda v obliki MONOBLOK in SPLIT, vklju~no z visokotemperaturno razli~ico, ki lahko vodo ogrejejo do 80°C LG je vodilni proizvajalec v segmentu obnovljivih virov energije, kar dokazuje tudi z proizvodnjo son~nih kolektorjev in fotovoltai~nih panelov. • Gregor Deu u.d.i.elek

Dines zastopa tudi LG Electronics Dines its d.o.o iz Ljubljane je v aprilu 2014 podpisal distributersko pogodbo z LG Electronics za tr`enje klima naprav in toplotnih ~rpalk LG v Sloveniji. Ve~ informacij o LG izdelkih dobite na www.dines.si ali po telefonu 01 438 39 15

Za vse podrobnej{e tehni~ne informacije in informacije o cenah se obrnite na distributerja za Slovenijo, Dines its d.o.o. tel.: 01 438 39 15, e-po{ta dines@dines.si


30

KLIMATIZACIJA - PREZRA^EVANJE

@e veste, kako prijetno je `ivljenje s klimatsko napravo Mitsubishi Electric? Korporacija Mitsubishi Electric sodi med same pionirje v zagotavljanju udobja v stanovanjskih, trgovskih in poslovnih prostorih. Prizadevanje, da bi postalo `ivljenje v zgradbah modernega sveta udobno, se je za~elo `e davnega leta 1921 s predstavitvijo prvih elektri~nih ventilatorjev. Zaradi velikega povpra{evanja po ventilatorjih, ki so na Japonskem postali pravi hit, se je v roku 10 let evolucijsko pri~ela proizvodnja klimatskih naprav. V pri~etku 21. stoletja je blagovna znamka Mitsubishi Electric postala vodilna v svetu kot inovator, proizvajalec in sinonim za tehnolo{ko in energijsko dovr{ene klimatske naprave. Mitsubishi Electric skozi vsa svoja razvojna obdobja klimatskih naprav in sistemov na prvo mesto postavlja potrebe ljudi. Razvoj stremi k razumevanju po~utja in ustvarjanju udobnega ter zdravega `ivljenjskega okolja. Mitsubishi Electric kot ponudnik vrhunskih produktov ponuja zadnja leta le klimatske naprave in sisteme z invertersko tehnologijo, ki je v skladu z zadnjo evropsko direktivo. Trend proizvodnje klimatskih naprav za individualne objekte je predvsem nizka poraba energije, tiho delovanje in dovr{ena filtracija za doseganje ~istega zraka v prostorih, v katerih se zadr`ujemo. Ve~inoma se kupci odlo~ajo za bolj{e, ~e ne najbolj{e izvedenke klima naprav Mitsubishi Electric, saj gre pri vrhunski klima napravi za dolgoro~no investicijo, cenovne razlike med posameznimi modeli pa so dolgoro~no gledano zanemarljive.

KIRIGAMINE – MSZ FH_VE(HZ) – DELUXE stenski model Klimatska naprava KIRIGAMINE je tehnolo{ki vrhunec proizvodnje Mitsubishi Electric, v kateri so zdru`eni napredki s podro~ij minimalne porabe elektri~ne energije, izjemnih izkoristkov, ~i{~enja zraka, izjemno tihega delovanja, zaznavanja gibanja ljudi v prostoru, tehnologij izpiha zraka, ki je nemote~e in ustvarjanja zdravega bivalnega okolja. Stenski model FH postavlja nov mejnik kvalitete, udobja in doseganja najvi{jih ener-

Model MSZ-FH

getskih izkoristkov na podro~ju hlajenja in ogrevanja (tudi do ekstremnih -25°C zunanje temperature) bivalnih prostorov (A+++). ^ist in sve` zrak je klju~en za zdravo bivalno okolje. Z uporabo posebnih filtrov – Plasma Quad – plazemski filtrski sistem nam enota FH Mitsubishi Electric omogo~a u~inkovito odstranjevanje {tirih vrst onesna`evalcev zraka: bakterij, virusov, alergenov in prahu. S posebnim, vgrajenim 3-D senzorjem ustvarja tridimenzionalno temperaturno sliko klimatiziranega prostora. Tako podrobna analiza omogo~a napravi, da oceni kje v sobi se nahajamo, zaznava na{o odsotnost, lo~i hi{ne ljubljen~ke od nas samih in prilagaja izpih na{im `eljam in potrebam. Izpih zraka je podoben naravnemu, saj funkcija Natural Flow ustvarja naraven zra~ni izpih podoben prijetni sapici vetra. Enostavna uporaba tedenskega ~asovnika nam omogo~a natan~no nastavitev delovanja naprave prav po na{ih `eljah (temperaturna in ~asovna namestitev delovanja naprave). Ta funkcija nam omogo~a dodatno var~evanje z energijo.

KIRIGAMINE ZEN MSZ-EF_ VE2(H)- DESIGN stenski model Naj izpostavimo tudi DESIGN stensko enoto Mitsubishi Electric imenovano Kirigamine ZEN, ki je na voljo v beli, srebrni ali ~rni barvi. Odli~no se poda v prostore moderne arhitekture ali povsod tam, kjer si `elimo druga~nosti. Oblikovno minimalisti~na naprava se med delovanjem dimenzijsko ne spreminja in tako ohranja svojo tanko in elegantno obliko. Tudi te klimatske naprave imajo vgrajeno funkcijo tedenske ~asovne nastavitve delovanja. Odlikuje jih tiho delovanje, nizka poraba energije in nano platinasti filter, ki nevtrali-

Model MSZ-EF

zira bakterije, viruse, alergene in neprijetne vonjave. Poleg hlajenja omogo~a tudi ogrevanje do -20°C zunanje temperature.

Kdaj kupiti klimatsko napravo? Glede na vremenske razmere, danes razmi{ljamo o klimatski napravi kot o nepogre{ljivi opremi v stanovanju ali v prostorih kjer pre`ivimo ve~ino svojega ~asa. Pribli`uje se sezona vi{jih temperatur in s tem vi{je povpra{evanje po klimatskih napravah za hlajenje. Še vedno je najve~je povpra{evanje takrat, ko se temperature izredno dvignejo, vendar pa izku{nje preteklih let narekujejo, da se za nakup klimatske naprave odlo~amo `e prej, preden pride vro~ina in vedno ve~krat tudi zato, ker se z njo lahko ogrejemo. Ne pozabimo namre~, da klimatske naprave Mitsubishi Electric niso namenjene le hlajenju ampak tudi izredno var~nemu ogrevanju v zimskem ali prehodnem obdobju (pomladi in jeseni).

@elite pomo~ pri izbiri? Obi{~ite nas v Trzinu IOC, Špruha 19 in z veseljem vam v na{i DEMO sobi predstavimo `eleno klimatsko napravo. Ponujamo svetovanje, opravimo neobvezen ogled, na{i poobla{~eni in izku{eni monterji pa vam bodo strokovno izvedli monta`o ob dogovorjeni uri in na dogovorjeni dan. Strokovnjaki s tehni~no servisnega oddelka pa vam bodo v pomo~ pri morebitnih vpra{anjih in servisiranju klimatske naprave Mitsubishi Electric. Oglejte si na{o ponudbo na www.ream. si, pi{ite nam na info@ream.si, ali pa nas pokli~ite na brezpla~no {tevilko 080 98 98, klimo pros´m! • Team REAM d.o.o.


VeÄ? kot samo dobavitelj!


Muzej toplotnih ~rpalk v prostorih prve tovarne

40 let izku{enj vlo`enih v razvoj novih toplotnih ~rpalk

P

red 90 leti je bila v Švedski Arviki ustanovljena tovarna, ki se od za~etka razvija napredne re{itve ogrevanja, namenjene premagovanju ekstremnih razmer nordijske klime. Od ogrevanja na biomaso, preko teko~ih goriv in elektri~nega ogrevanja, do toplotnih ~rpalk – Thermia je vedno bila korak pred svojim ~asom. @e v za~etku 70-ih let prej{njega stoletja je Thermia razvila tehnologijo in izdelala prvo toplotno ~rpalko z integriranim ogrevanjem sanitarne vode na svetu. Sedaj, 40 let kasneje, je Thermia sinonim za inovativne, zanesljive in u~inkovite toplotne ~rpalke.

Thermia Atec – zasnovana za zahtevne pogoje Slovenski trg toplotnih ~rpalk je v primerjavi z drugimi trgi Evrope izrazito bolj usmerjen v sisteme zrak - voda, po podatkih Eko sklada predstavljajo le-te preko 80% vseh toplotnih ~rpalk, vgrajenih v Sloveniji v letu 2013. Obenem je ve~ina toplotnih ~rpalk vgrajenih v starej{e objekte, za katere na splo{no velja, da se sistem zrak/voda naj ne bi obnesel najbolje. To pa ne dr`i za toplotno ~rpalko Thermia Atec, saj je med vsemi, v Sloveniji vgrajenimi sistemi, najve~ vgrajenih prav v objekte starej{e gradnje, s slabo izolacijo. V modelu Atec je proizvajalec zdru`il eleganco, videz, ki je skladen z najsodobnej{imi smernicami oblikovanja, tiho, skoraj nesli{no delovanjem in robustno zasnovo, kakovostne sestavne dele, sposobnost doseganja visokih temperatur in zmogljivost v ekstremnih vremenskih pogojih.

Proizvodnja toplotnih ~rpalk v {vedski Arviki

Diplomat Optimum G3 – nova geotermalna toplotna ~rpalka Thermia izhaja iz okolja z bogato tradicijo izrabe geotermalne energije. Na osnovi 40-letnih izku{enj je Thermia razvila povsem novi model toplotne ~rpalke zemlja - voda oziroma voda/voda,


OGREVAMO SE ZA 1.000 EUR

33

Eko sklad v letu 2014 V zadnjih novicah Eko sklada je direktor g. Milenko Ziherl podal glavne za~rtane novosti za leto 2014; navajamo povzetke.

Zaostritve pri dolo~enih razpisih

Thermia Atec, vgrajena v ve~ kot 200 let staro hi{o

Diplomat Optimum G3 - podobno kot pri prvi seriji iz leta 1973, gre za napravo z integriranim grelnikom sanitarne vode. Gre za do potankosti premi{ljen izdelek, ki vsebuje najsodobnej{e tehnologije, kot so tehnologija Optimum, ki zagotavlja, da sistem vedno deluje v optimalnih pogojih, HGW tehnologija ogrevanja sanitarne vode, ki zagotavlja skoraj brezpla~no pripravo tople vode medtem, ko toplotna ~rpalka ogreva prostore, pri tem zgolj s kompresorjem razvije temperaturo do 95°C; s pomo~jo patentiranih tehnologij dosega enega najvi{jih letnih grelnih {tevil (SPF) na trgu.

Najbolj{i na testu Thermia je s svojima paradnima konjema, zrak - voda Atec ter geotermalno G3 sodelovala na dveh lo~enih testih toplotnih ~rpalk in vsaka je v svoji panogi dosegla najbolj{e rezultate. Atec je na osnovi svojih zmogljivosti na nedavnem primerjalnem testu toplotnih ~rpalk zrak - voda, ki ga je organizirala Švedska nacionalna agencija za energijo dosegla najbolj{i rezultat v vseh kategorijah – najve~ji skupni prihranek energije, najvi{ji SPF in COP, najbolj{i rezultati ogrevanja sanitarne vode, drugo najbolj tiho delovanje in najni`je toplotne izgube med 16 testiranimi napravami. Tudi na testu geotermalnih toplotnih ~rpalk je Thermia z modelom Diplomat Optimum G3 dosegla vrhunske. Informacije o obeh testih so na voljo na spletni strani agencije: http://www.energimyndigheten.se/.

V letu 2014 so se zaostrili nekateri kriteriji, saj je treba zasledovati ~im bolj kakovostno izvedbo nalo`b, ki so predmet spodbud Eko sklada, hkrati pa slediti cilju ~im ve~je u~inkovitosti nepovratnih sredstev, ki so `al omejena. Spremembe so pri kotlih na lesno biomaso, pri ustreznosti izvajalcev namestitve toplotnih ~rpalk in pri zahtevani razpisni dokumentaciji, kjer po novem zahtevamo gradbeno dovoljenje ali (za stavbe, zgrajene pred letom 1967) potrdilo upravne enote, da ima stavba uporabno dovoljenje po zakonu, saj nam ustrezni podatki iz prostorskega portala GURS niso ve~ dosegljivi. Pomembna novost so sredstva iz Podnebnega sklada, ki smo jih konec leta 2013 lahko namenili le za nepovratne finan~ne spodbude za nabavo okolju bolj prijaznih tovornih vozil in avtobusov. V letu 2014 pa bodo do vi{je nepovratne finan~ne spodbude upravi~eni ob~ani za nalo`be v 9 ob~inah (Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Celje, Kranj, Novo Mesto, Zagorje ob Savi, Trbovlje in Hrastnik), kjer imajo najve~ te`av z onesna`enim zrakom, zlasti z delci PM10. Poenostavili so mo`nost dostopa do kredita Eko sklada in nepovratnih sredstev hkrati, ter umaknili lansko zahtevo, ki je dovoljevala omenjeno mo`nost le za nalo`be v vrednosti preko 10.000 € priznanih stro{kov. Sedaj je na voljo kredit v vi{ini celotnih priznanih stro{kov kreditirane nalo`be. Ko pa je v tem primeru nalo`ba izvedena in so izpolnjeni pogoji za izpla~ilo nepovratne finan~ne spodbude, pa se odobreni znesek nepovratnih sredstev naka`e za delno popla~ilo kredita. Za delo Eko sklada je leto{nje leto nekako prehodno leto, saj letos prenehajo veljati nekateri predpisi kot posledica `e sprejetega novega Energetskega zakona. V leto{njem letu so torej novost sredstva iz Podnebnega sklada, ki bodo na voljo tudi v letu 2015. Predvsem nas navdajajo optimisti~na pri~akovanja za leto 2015, saj ka`e, da bo novi Energetski zakon prinesel ve~ sredstev Eko skladu ter posledi~no ve~ zadovoljstva investitorjem. Sredstva bodo {e kako dobrodo{la, saj je potrebno odlo~neje kreniti v energijsko obnovo stavb, zlasti ve~stanovanjskih in javnih stavb. Poleg tega bo treba odlo~neje stopiti v uvajanje nekaterih novih pristopov v trajni mobilnosti, kjer letos `e trka na vrata ve~je {tevilo kupcev elektri~nih vozil, ki zahtevajo tudi svojo infrastrukturo – polnilnice.

Rezultati Eko sklada v letu 2013 Thermia Online – prihodnost nadzora toplotne ~rpalke Thermia Online je dodatek, ki pove`e va{o toplotno ~rpalko preko va{e hi{ne internetne povezave na storitev v oblaku. Na ta na~in lahko krmilite in nadzorujete va{ ogrevalni sistem preko pametnega telefona, tablice ali ra~unalnika, s katere koli lokacije na svetu. V primeru morebitnih te`av v delovanju ste o tem obve{~eni tako vi, kot va{ serviser, ki se lahko te`avi posveti nemudoma - v ve~ini primerov lahko napako odpravi na daljavo, brez potrebe po prihodu na objekt – uporabniki toplotnih ~rpalk Thermia so dele`ni neprekinjene on-line podpore s strani zastopnika. Tako kot krmilnik toplotne ~rpalke, je tudi vmesnik Thermia Online na voljo v sloven{~ini – tako spletna aplikacija, kot mobilna aplikacija za Android in iPhone. •

Na lanska javna poziva za nepovratna sredstva so na Eko skladu prejeli skoraj 12.000 vlog. Od tega je bilo popolnih in odobrenih preko 10.000 vlog za ukrepe v eno in dvostanovanjskih stavbah, ter 630 v ve~stanovanjskih. V mesecu juluju je zmanjkalo nepovratnih sredstev za eno in dvostanovanjske stavbe, za ve~stanovanjske pa v mesecu oktobra. Za naslednja leta ka`e, da bo sredstev za ve~je {tevilo nalo`b. Poleg ve~jega bivalnega ugodja in ni`jih ra~unov za energijo je pomemben u~inek na okolje, ki za vse z nepovratnimi sredstvi Eko sklada spodbujane nalo`be v obdobju od leta 2008 do 2013 zna{a: manj{a raba energije za 568 GWh letno in zmanj{anje izpustov CO2 za 90.000 ton letno. Izra~uni {e poka`ejo, da z nepovratnimi sredstvi v obsegu 20 milijonov € spodbudimo preko 100 milijonov € investicij, kar je pomembno tudi za na{e gospodarstvo. •

Yasin Yodeh

Jo`ica EKART


34

OGREVAMO SE ZA 1.000 EUR

Dve Tersusovi toplotni za domov 723/271(Ăż53$/.(

(;&(//,$'82 ‡ 1DPHQMHQHWDNR]DUDGLDWRUVNRNRWWDOQR RJUHYDQMHSURVWRURY ‡ 'HOXMHMRY]HORĂĽLURNHP WHPSHUDWXUQHPUD]SRQX ƒ&GRƒ& 

Explorer ogreje do 270 l sanitarne vode

Explorer za sanitarno vodo

2GOLÄ€QD zmogljivost 2EPRÄ€MHGHORYDQMDGR

-25°C

+<6$(+<%5,'

^

e zajamemo toploto zraka ter z njo ogrejemo sanitarno vodo ali hi{o, bomo s toplotno ~rpalko dosegli skoraj {tirikratno pove~anje vlo`ene energije. Take energetske koristi ne moremo dose~i z nobenim drugim sodobnim strojem.

NOVO

Â&#x2021; +LEULGQDWRSORWQDÄ&#x20AC;USDONDYNRPELQDFLMLV SOLQRP Â&#x2021; .RQNXUHQÄ&#x20AC;QDUHĂĽLWHYVSULMD]QRFHQR Â&#x2021; ,]GHOHNY RJUHYDQMH LQSULSUDYDWRSOH VDQLWDUQHYRGH

Â&#x2021; 3RSROQRPD]GUXçOMLY] WDOQLPRJUHYDQMHPDOL UDGLDWRUML

Prva pomembna posebnost te T^ za ogrevanje sanitarne vode sta dva vrtljiva priklju~ka za vstopni in izstopni zrak. Olaj{ata priklop in omogo~ata zajemanje zraka iz okolice ali drugega prostora, ter usmerjeno izpihovanje ohlajenega zraka v prostor ali v okolico stavbe. Grelno {tevilo COP 3,8 pomeni, da bomo vlo`eno elektriko oplemenitili kar 70 odstotno, pri tem pa ogreli 200 ali 270 l vode, kar zadostuje za 4 do 5 ~lansko dru`ino. Uspe{no deluje do 0°C, mese~ni stro{ek za elektriko pa bo zna{al samo od 6 do 10 â&#x201A;Ź. Vsi deli, v katerih je voda so emajlirani, vklju~ujemo jo lahko na daljavo, ima tudi priklju~ek za ogrevanje s soncem. Zaradi elegantne oblike in tihega delovanja rotacijskega kompresorja jo lahko postavimo v stanovanjski del, krmilna avtomatika pa omogo~a razli~ne nastavitve, (po~itnice, ECO, Auto, Boost, Solar in Boiler), ki omogo~ajo delovanje po `elji in najvi{je prihranke.

Alfea Excellia Duo za hi{o Uvoz in distribucija: Tersus d.o.o., Ĺ varova ulica 4, 1000 Ljubljana T: 01-2573-256, 031-235-200, 051-655-500 www.tersus.si

Primerna za radiatorsko ali talno ogrevanje prostorov in deluje od -25 do + 35°C temperature zunanjega zraka. Grelno {tevilo 4,3 omogo~a na~in

Excellia ogreje hi{o preko posebnega izmenjevalca

vbrizga hladiva v kompresor in poseben izmenjevalnik toplote tipa Âťcev v ceviÂŤ, v katerem vrelo hladivo oddaja toploto neposredno v ogrevalni sistem. Vodo lahko ogreje do 60°C, tudi ~e je zunaj -20°C, brez da bi se pri tem vklju~il pomo`ni elektri~ni grelec. Sestavlja jo zunanja ventilatorska in notranja grelna enota, ima vgrajeno vremensko vodeno regulacijo in mo`nost nadzora na daljavo. Vsi sestavni deli so proizvodi vrhunskih proizvajalcev (Siemens, Wilo, Fujitsu) izdelujejo pa jo v Franciji. Ima manj kot 3 litre hladiva, zato ob~asne kontrole tesnosti niso potrebne. Grelna mo~ 11,2 ali 14 kW zadostuje za ogrevanje standardnih in sodobno grajenih stavb. Obe toplotni ~rpalki sta zaradi kvalitete in visokega izkoristka uvr{~eni na seznam Eko sklada in zanju dobimo subvencijo. Podrobni podatki za obe enoti se nahajajo na spletni strani www.tersus.si â&#x20AC;˘ ST


36

OGREVAMO SE ZA 1.000 EUR

Split toplotne ~rpalke zrak - voda za novogradnje in prenovo starega ogrevalnega sistema Nova generacija split toplotnih ~rpalk zrak/voda je u~inkovita, investicijsko ugodna, ne zahteva obse`nih monta`nih del in je primerna tako za novogradnje, kot tudi za prenovo starih ogrevalnih sistemov Split izvedba toplotne ~rpalke zrak voda je relativno nova varianta. Tehnika pa je `e dobro poznana in se `e mnogo let uporablja pri deljenih klimatizacijskih napravah, kjer je pokazala svoje prednosti. Pri split toplotnih ~rpalkah so se vse komponente, ki izhajajo iz split klimatizacijskih naprav, optimirale za ogrevalno delovanje. V primerjavi z obi~ajnimi toplotnimi ~rpalkami iz tega izhajajo ob~utni stro{kovni prihranki, kajti komponente, ki prihajajo iz klimatizacije, se izdelujejo v velikih serijah. Tako zna{ajo cene split toplotnih ~rpalk ponavadi le tretjino cene obi~ajnih toplotnih ~rpalk, primerljive mo~i. Prednost je tudi, da zunanjega zraka kot vira toploToplotne te ni potrebno izvesti, kott je ~rpalke Vitocal h to pri zemeljskih kolektorjih 200-S izpolnjujejo pogoin sondah ali vodnjaku pri je za pridobitev subvencije podtalnici. V zgradbo je Eko sklada j.s. potrebno speljati le dva Podrobnej{e informacije o proizvovoda hladilnega sredstva in dih dobite na www.viessmann.si, elektri~ne vodnike. Deljena izvedba kjer najdete tudi obrazec, s katessplit toplotnih ~rpalk Zunanja enota toplorim lahko naro~ite brezpla~no pa nudi {e druge predtne ~rpalke in ena ali ve~~ svetovanje in okvirno vijo nost notranjih enot se postavijo nosti: ponudbo. ve`ejo • Notr lo~eno in med seboj pove`ejo Notranja enota je zelo a Zunanja kompaktna in ima pribli`no mere z vodi hladilnega sredstva. enota vsebuje uparjalnik, ventilator ter stenskega kotla. To omogo~a preprosto kompresor in ekspanzijski ventil. namestitev, potrebuje le malo prostora in Notranja enota v glavnem vsebuje kon- se lahko namesti tudi v ni{ah. denzator, tripotni preklopni ventil, ~rpalko • Ker so razen ~rpalke ogrevalnega krogoogrevalnega krogotoka, raztezno posodo toka vse mehansko delujo~e komponente in regulacijo. name{~ene v zunanji enoti, je notranja

enota zelo tiha. Tako je praviloma brez te`av mo`na instalacija v bli`ini bivalnih prostorov. Toplotne ~rpalke Vitocal 200-S nudijo {iroko mo`nost uporabe. Zaradi reverzibilne izvedbe jih je mo`no uporabljati, ne le za ogrevanje, temve~ tudi za hlajenje zgradbe. •

Primer izvedbe: V nizkoenergijski hi{i s specifi~no potrebo po toploti 40 W/m2 in ogrevano povr{ino 135 m2 zna{a pribli`no ugotovljena potrebna mo~ ogrevanja 5,4 kW. Pri nizkih zunanjih temperaturah se ogrevalna mo~ toplotnih ~rpalk zrak - voda zmanj{uje, isto~asno pa nara{~a potreba po toploti. Za monovalentno obratovanje je zato praviloma potrebna mo~ toplotne ~rpalke, ki se v celoti koristi le v nekaterih zelo hladnih dnevih v letu. V preostalem, ve~jem delu obratovalnega ~asa, bi bile toplotne ~rpalke s tak{no mo~jo predimenzionirane. Iz tega razloga toplotne ~rpalke zrak - voda obratujejo prete`no monoenergetsko: elektri~ni grelnik ogrevalne vode ob posebno hladnih dnevih podpira toplotno ~rpalko pri ogrevalnem obratovanju. Tako je mo`no izbrati manj{o mo~ toplotne ~rpalke kot za monovalentno obratovanje, s ~imer se zni`ajo investicijski stro{ki. V monoenergetskem ogrevalnem sistemu naj bi ogrevalna mo~ toplotne ~rpalke zna{ala 70 do 85 % maksimalno potrebne mo~i ogrevanja zgradbe (po DIN EN 12831). Nad dolo~eno zunanjo temperaturo (to~ka bivalentnosti) pokriva toplotna ~rpalka celoten dele` potrebne mo~i ogrevanja. Pod to~ko bivalentnosti dviga toplotna ~rpalka temperaturo povratka iz ogrevalnega sistema in preto~ni grelnik ogrevalne vode dogreva ogrevalno vodo. Toplotna ~rpalka tako pokriva 95 % letnega ogrevalnega obratovanja. Dolo~itev to~ke bivalentnosti se izvede po proizvajal~evih diagramih zmogljivosti. V nadaljevanju primer s {tevilkami: • Potrebna mo~ ogrevanja po DIN EN 12831: 5 kW • Minimalna zunanja temperatura: - 12 °C • Maksimalna temperatura vtoka: 35 °C • Izbrana toplotna ~rpalka: Vitocal 200-S, AWB 201.B07, nazivna toplotna mo~ 5,6 kW (A2/W35) • Iz diagrama zmogljivosti izhaja to~ka bivalentnosti pri - 8 °C.

Notranja enota se lahko tako kot stenski kotel obesi na steno in ogrevanje sanitarne vode poteka z lo~enim ogrevalnikom, ali pa se v izvedbi 222-S kot kompakten energetski center z integriranim ogrevalnikom sanitarne vode postavi na tla (kot je razvidno iz slike) ali kombinira s solarnim sistemom v izvedbi 242-S, ki je `e pripravljena za obratovanje s solarnim sistemom. Toplotne ~rpalke Vitocal 200-S dosegajo visok koeficient u~inkovitosti do 5,0 (A7/W35) in so na voljo v mo~eh od 4,5 do 14,6 kot enofazne in 10,2 in 12,1 kot trifazne. Tudi pri nizkih zunanjih tempeaturah do -15 °C zagotavljajo maksimalno temperaturo vtoka do 55 °C.


OGREVAMO SE ZA 1.000 EUR

37

Švedske toplotne ~rpalke NIBE

Š

vedsko podjetje NIBE, ki ga v Sloveniji zastopa podjetje KNUT d.o.o., je v lanskem letu na trgu ponudilo dve novi seriji toplotnih ~rpalk F2040 ter F2030. 65% prihranek je realno pri~akovati F2030 je dopolnjen asortiman pri nas `e dobro uveljavljene serije visoko temperaturnih toplotnih ~rpalk F2300. F2300/F2030 je serija on-off toplotnih ~rpalk v monoblok izvedbi, ki je primerna predvsem za zamenjave ogrevalnih naprav v ve~jih in energijsko potratnej{ih objektih. Izredno visoke COP vrednosti vam omogo~ajo ob~utne prihranke. Z zamenjavo ogrevalnega sistema na olje s toplotno ~rpalko smete realno pri~akovati prihranke do 65%. Toplotne ~rpalke NIBE F2300/2030, so dobavljive v 7, 9, 14 in 20 kW izvedbi. V kaskadni sistem je lahko prigrajenih do 9 toplotnih ~rpalk.

T^ lahko kombinirate s plinom, drvmi, oljem, solarnimi kolektorji Kompaktna notranja enota VVM 310/320/500 nam v kombinaciji s toplotno ~rpalko F2030/2040/2300 tvori celovit sistem ogrevanja z veliko mo`nostmi dodatne opreme. Osnovna izvedba notranje enote VVM 310/320/500 omogo~a poleg priklopa solarnih kolektorjev tudi priklop obstoje~ega ogrevalnega sistema na plin, drva ali olje ter krmiljenje do {tirih temperaturnih re`imov. V bojlerju je tovarni{ko vgrajen stopenjski elektri~ni grelnik za morebitno dodatno ogrevanje, me{alni ventil, regulacija ter frekven~no krmiljeni obto~ni ~rpalki. Regulacija v notranjih enotah omogo~a krmiljenje tako preko SMS modula kot tudi preko spletne aplikacije UPLINK, ki jo lahko v demo verziji

preizkusite na www.nibeuplink.com Omeniti velja tudi povsem novo serijo toplotnih ~rpalk zemlja - voda F1255 s frekven~no krmiljenim kompresorjem, ki je s predhodnjim modelom F1240 predstavljala novost na slovenskem trgu. Toplotna ~rpalka se lahko pohvali z izredno visokim COP in zelo tihim delovanjem. Obmo~je delovanje 4-16 kW. Odli~na kvaliteta, zanesljivo delovanje, pet letna garancija, ter odziven servis so le nekatere prednosti, ki jih boste dobili z vgradnjo toplotne ~rpalke Nibe. Za svetovanje o vgradnji primerne opreme kot tudi za pripravo vseh potrebnih dokumentov za Eko sklad se obrnite na KNUT d.o.o. ali obi{~ite spletno stran www.knut.si ali www.nibe.si •

Najvi{je subvencije potrjujo kvaliteto Nibe F2040 F2040 pa je nova serija frekven~no krmiljenih toplotnih ~rpalk v monoblok izvedbi. Prednosti vgradnje te serije toplotnih ~rpalk zrak - voda so: enostavna vgradnja, frekven~no krmiljenje kompresorja in ventilatorja, mo`nost aktivnega hlajenja, ter izredno tiho delovanje. Visok COP celotni seriji zagotavlja najvi{jo subvencijo Eko sklada - 1.500 do 1.810 €. Toplotne ~rpalke NIBE F2040, so dobavljive v 8, 12 ali 16 kW izvedbi.

F2040 in VVM320

F2030 in VVM 310


38

OGREVAMO SE ZA 1.000 EUR

Vgradnja toplotne ~rpalke Kronoterm »zrak-voda« v obstoje~e sisteme radiatorskega ogrevanja

T

udi pri obnovi starej{ih visokotemperaturnih ogrevalnih sistemov, lahko vgrajujemo toplotne ~rpalke, ki so prav tako zelo u~inkovite in dosegajo visoka grelna {tevila, pri vi{jih temp. kot je 55°C. V javnosti se vsake toliko ~asa pojavi mnenje, da je za uporabo toplotne ~rpalke nujno potrebno prej izolirati objekt in zamenjati okna. To je popolnoma zgre{eno in zavajajo~e, saj bolj kot je objekt toplotno potraten, prej se povrne investicija v sistem s toplotno ~rpalko in bistveno ve~je prihranke naredimo s samo enim ukrepom (ob predpostavki, da je za obstoje~a grelna telesa dovolj temp. vtoka do 60°C). Seveda pa se kasneje u~inkovitost T^ {e pove~a z bolj{o izolativnostjo objekta. Prav tako se lahko obdr`i obstoje~i temp. re`im radiatorjev 60°C, ~e se samo zamenja obstoje~i ogrevalni vir (oljni kotel, plinski, na drva,…) s toplotno ~rpalko, brez posega v toplotni ovoj stavbe!

Za samo vgradnjo toplotne ~rpalke za ogrevanje objekta, ni nujno poprej hi{o toplotno izolirati, da bi dosegli njeno u~inkovitost, ker `e s samo zamenjavo obstoje~ega ogrevalnega sistema (npr. ogrevanja na zemeljski plin, UNP, ELKO, elektrika,..) dosegamo ni`je letne stro{ke od 40% in celo do 70% (odvisno od optimizacije obstoje~ega ogrevalnega sistema), prav tako se drasti~no zmanj{ajo emisije CO2, kar je bistvenega pomena! V grafu 1 so navedene primerjave prihrankov, ter koli~ine emisij CO2, pri razli~nih ogrevalnih sistemih! ^e za kritje toplotnih izgub potrebujemo temperaturo ogrevne vode sistema do 55°C, kar je tudi upo{tevanje smernice (PURES 2010, TSG-1-004, kjer je tudi jasno napisano, da se za ogrevalni sistem lahko uporablja temp. sistema do 55°C, za sanitarno vodo pa do 70°C), seveda lahko vgradimo visokotemperaturne toplotne ~rpalke s temperaturo ogrevne vode do 65°C, katero temperaturo pa izkoristimo za pregrevanje sanitarne vode (antilegionelna za{~ita). Omejitev temperature na max 35°C, je dolo~eno le za cevni kopalni{ki radiator (kjer ostale toplotne izgube pokriva talno, stensko ali stropno ogrevanje).

Graf 1: Letna emisija CO2 za ogrevanje in sanitarno vodo za razli~ne sisteme

Znana so tudi povpre~na letna grelna {tevila pri dveh najpogosteje v praksi uporabljenih ogr. sistemih: • TALNO OGR. temp. sistema do 35°C……SCOP= 3,5 - 3,8 • RADIATORSKO OGR. temp. sistema do 55°C……SCOP= 2,8 - 3,2 Na primer, ~e je cena elektrike (koristne energije) 0,11 €/kWh, je stro{ek te energije s T^ zrak - voda: • TALNO OGR. temp. sistema do 35°C…… 0,03 €/kWh • RADIATORSKO OGR. temp. sistema do 55°C……0,037 €/kWh Iz ekonomi~nega vidika je razvidno takole (kjer se lahko primerja cena energentov €/kWh)na dan 31.12.2013: • PELETI…… 0,06-0,065 €/kWh • KURILNO OLJE - ELKO…… 0,11-0,12 €/kWh • UNP…… 0,14-0,15 €/kWh • ZEMELJSKI PLIN…… 0,07-0,085 €/kWh • DALJINSKA TOPLOTA…… 0,085 €/kWh LINK: http://www2.arnes.si/~mlicen3/html/cene_energentov.html

Vse te omejitve temperatur na max. 55°C ne veljajo v primerih, ~e se zamenja obstoje~i ogrevalni vir (oljni kotel, plinski, na drva,…)s toplotno ~rpalko, brez posega v toplotni ovoj stavbe! Te toplotne ~rpalke se uporabljajo z namenom, da lahko dose`ejo v ogrevalnem sistemu 55°C, prav tako pri nizkih zunanjih temperaturah, katere segajo tudi do -25°C, vendar morajo biti povr{ine grelnih teles dovolj velike, da so prostori pri maksimalni temperaturi dovoda ogrev-


OGREVAMO SE ZA 1.000 EUR

39

Na~in obratovanja toplotne ~rpalke v razli~nih na~inih Toplotna ~rpalka je lahko edini vir ogrevanja. Na~in obratovanja je monovalenten, kar pomeni da toplotna ~rpalka pokrije vse potrebe po toploti. V primeru, da toplotna ~rpalka pokriva toplotne izgube le do dolo~ene zunanje temperature, pri ni`ji temperaturi pa se vklju~i drugi vir toplote, je tak{no obratovanje bivalentno alternativno. V primeru bivalentno vzporednega obratovanja toplotne ~rpalke deluje neprekinjeno, pri ni`jih zunanjih temperaturah, ko ne pokriva vseh toplotnih potreb zgradbe, se vklju~i dodatni viri toplote.

ne vode 55°C in najni`ji projektni zunanji temperaturi primerno ogreti. Moramo omeniti, da je zelo velikega pomena pri ogrevalnih temperaturnih sistemih vremensko vodena regulacija temperature ogrevalnega voda, kar pomeni da prav tako v sisteme z radiatorji pri

zunanji temp. 0°C zado{~a v ogrevalni sistem temp. 40-45°C in se uporablja 55°C samo pri ekstremno nizkih zunanjih temp. Vremensko vodena regulacija nudi ve~je udobje bivanja, ker se temperature po~asi dvigajo in spu{~ajo po krivulji (spodaj primeri krivulj).

Mo`en na~in obratovanja je {e tudi bivalentno delno vzporedno obratovanje, kjer lahko s pomo~jo regulacije izberemo poljubno obratovanje pri dolo~enih zunanjih temperaturah, kar pomeni da deluje v odvisnosti od zunanje temperature. V primeru, da potrebujemo pri zunanji temperaturi - 15 °C temperaturo predtoka 55°C, koristimo za ogrevanje prostorov toplotno ~rpalko EVT (65°C). Kot hladivo se uporablja R 410A ali R 407 C z dodatnim toplotnim prenosnikom (EVI - Cycle). •

VAŠ PARTNER PRI VARČEVANJU Z ENERGIJO ŽE 24 LET !

TOPLOTNE ČRPALKE IN HLADILNI SISTEMI ZA STANOVANJSKO, POSLOVNO IN INDUSTRIJSKO RABO.

ZAKAJ TOPLOTNE ČRPALKE KRONOTERM ? razvite in izdelane v Sloveniji - z odločitvijo za domač izdelek podpirate rast slovenskih delovnih mest odlična tehnična podpora in odziven servis 24 let izkušenj pri izdelavi toplotnih črpalk in hladilnih sistemov

TOPLOTNE ČRPALKE ZA SANITARNO VODO Sanitarna voda za vso družino - že za 95€/leto, pa še hladno klet ali shrambo dobite zraven

TOPLOTNE ČRPALKE ZRAK/VODA

TOPLOTNE ČRPALKE VODA/VODA IN ZEMLJA/VODA

Za vas izkoristimo toploto zraka, da vam bo tudi v najhladnejših dneh prijetno toplo

Če imate na voljo podtalnico ali prosto zemeljsko površino, potem vam lahko zagotovimo najcenejše ogrevanje

WWW.KRONOTERM.COM Termo-tehnika d. o. o., Orla vas 27, 3314 Braslovče, T: 03 703 16 20, F: 03 703 16 33, info@kronoterm.com


40

OGREVAMO SE ZA 1.000 EUR

Premiera zmagovalke Toplotna ~rpalka Stiebel Eltron WPL 15/25

N

em{ko podjetje STIEBEL ELTRON je slovenskemu trgu letos premierno predstavilo toplotno ~rpalko, ki nudi {tevilne mo`nosti sodobnega ogrevanja ter prednosti, ki jih je vredno izkoristiti tako pri novogradnjah kot pri prenovi starej{ih objektov. Toplotna ~rpalka zrak - voda WPL 15/25 predstavlja generacijo toplotnih ~rpalk prihodnosti, saj so njene lastnosti v marsi~em nedosegljive trenutni ponudbi konkuren~nih podjetij.

Izjemna zmogljivost in najvi{ja u~inkovitost toplotne ~rpalke na trgu Proizvodi nem{kega proizvajalca `e od 1924 leta v sebi zdru`ujejo inovativno tehnologijo in zanesljivo kakovost. Njihovi prakti~ni izumi so ve~krat zaznamovali celoten svetovni trg. Pri razvoju WPL 15/25 so svoje znanje ter bogate izku{nje s podro~ja toplotnih ~rpalk zdru`ili s svetovno znanim proizvajalcem kompresorjev Emerson/ Copeland. Skupaj so razvili in patentirali Inverterski Scroll kompresor z Inverter 3.0 tehnologijo, ki skupaj z ostalimi kvalitetnimi sestavnimi elementi toplotne ~rpalke, omogo~a izjemne izkoristke delovanja naprave. Pri re`imu A2/W35 toplotna ~rpalka dosega izkoristek ccelo COP 4,2 (v skladu s stan ZA NOVOGRADNJE d dardom EN14511)! Pri izva ZA PRENOVE STAREJŠIH OBJEKTOV jjanju meritev je bil upo{tevan ttudi proces odtaljevanja, ~esar  ZA MAJHNE IN VE^JE OBJEKTE p pa ve~ina konkuren~nih podjetij  ZA ENO ALI VE^DRU@INSKE HIŠE nne upo{teva. Podro~je njenega d delovanja je med -20°C in +40°C  ZA STRNJENA NASELJA ttemperature okolice.

Prefinjen dizajn ter minimalna hrupnost naprave Premi{ljen in lep dizajn naprave z u~inkovito tehnologijo omogo~a umestitev toplotne ~rpalke v vsako okolje. Njene vrhunske komponente zagotavljajo skoraj nesli{no delovanje, saj je hrup, ki ga naprava oddaja pri svojem delovanju le 35db na oddaljenosti 5 metrov oz. 55 db(A) v skladu z EN 12102. WPL 15/25 ima zaprt hladilni krog kar omogo~a njeno preprosto namestitev.

Zmagovalka v razmerju cena/kakovost ter pogled v prihodnost Toplotna ~rpalka je na evropskem trgu pritegnila veliko pozornosti, saj je resni~no nekaj posebnega ter ob racionalni ceni ponudi najbolj{e. In ne nazadnje zasnovana je tako, da `e sedaj izpolnjuje zahteve glede oznak porabe energije v skladu z evropsko direktivo 811/2013, s katerimi bodo morale biti opremljene vse toplotne ~rpalke od leta 2015 dalje. Toplotna ~rpalka Stiebel Eltron, bo kot ena izmed redkih, uvr{~ena v energijski razred A++.

 MAX U^INKOVITOST: COP 4,2 pri A2/W35

 MIN HRUPNOST: 55 dB(A) v skladu z EN 12102

 NAJBOLJŠE RAZMERJE CENA/KAKOVOST

Re{itev ogrevanja za ve~ino stavb v Izvrstna oprema inverterski t toplotni ~rpalki omogo~a dose~i v visoke temperature dvi`nega voda (do 65 C˚) in s tem predstavlja idea re{itev za vgradnjo v starej{e alno

Stiebel Eltron WPL 15/25 predstavlja generacijo toplotnih ~rpalk prihodnosti

objekte z radiatorskim sistemom. Izjemna prilagodljivost naprave glede na dejanske potrebe po ogrevanju objekta omogo~a tudi {tevilne druge mo`nosti vgradnje. Primerna je tako za novogradnje, manj{e in ve~je objekte, eno- ali ve~ dru`inske hi{e… Toplotna ~rpalka name{~ena zunaj zavzame zelo malo prostora in je – zahvaljujo~ izjemno tihemu delovanju- zelo primerna tudi za vgradnjo v strnjena naselja. Povedano na kratko: to je naprava, ki s svojo celotno zasnovo omogo~a najvi{je udobje z izjemno nizko porabo energije in nizkimi stro{ki obratovanja. Ve~ informacij o toplotnih ~rpalkah Stiebel Eltron pridobite na www.veto.si, preko elektronske po{te info@veto.si ali po telefonu 031 838 246. •

Pohvale Stiebel Eltron toplotni ~rpalki od znane slovenske {portne dru`ine Mili~ Slaba izku{nje ter nesre~a v kotlovnici s plinsko pe~jo, ki je 450m2 veliko hi{o ogrevala na UNP, je prisilila dru`ino Mili~ k razmisleku in odlo~itvi, da investirajo v bolj ekolo{ko, varno in var~no re{itev ogrevanja njihovega doma. Septembra 2011 so vgradili toplotno ~rpalko Stiebel Eltron, tipa zrak/voda, ki sodi v dru`ino WPL toplotnih ~rpalk. »Z izbiro Stiebel Eltron toplotne ~rpalke sva izredno zadovoljna, saj na letni ravni prihraniva preko 75% v primerjavi s prej{njim sistemom ogrevanja. Poleg visoke u~inkovitosti naju je presenitilo njeno nemote~e in izredno tiho delovanje. Zaradi slabih izku{enj v preteklosti, nama je brezhibno in varno ogrevanje na{ega doma toliko bolj pomembno. Z investicijo v toplotno ~rpalko Stiebel Eltron sva to prav gotovo prejela.« sta zadovoljno komentirala zakonca Mili~. Toplotna ~rpalka Stiebel Eltron zanesljivo in var~no ogreva dom dru`ine Mili~


www.veto.si

ogrevanje vodovod OreYraĺevanje kopalniški program -ͱHEͱLG>ÁƴJH:ED>Á ÁABƈGBÁHJ>RJ:ƴ>N:EGBÁKBKL>FBÁ ÁDͱLEBÁG:ÁE>KGͱÁ;BͱF:KͱÁ ÁHEBGKDBÁBGÁͱECGBÁDͱLEBÁ ÁKͱE:JGBÁKBKL>FBÁ ÁAJ:GBEGBDBÁBGÁ@J>EGBDBÁNͱ=>Á ÁJ:=B:LͱJCBÁ ÁJ>@ME:<BCKD:ÁL>AGBD:Á Á<>NGBÁBGÁR:LBKDͱN:EGBÁKBKL>FBÁ ÁBGƈL:E:<BCKDBÁF:L>JB:EÁ ÁABƈG:ÁD:G:EBR:<BC:Á Á@ͱJBEGBDBÁ Á=BFGBDBÁ ÁƴJH:ED>Á ÁͱF:JB<>ÁBGÁJ:R=>EBE<BÁ ÁL:EGͱÁͱ@J>N:GC>Á ÁJ>@ME:<BC>ÁBGÁL>JFͱKL:LBÁ ÁJ:RL>RG>ÁHͱKͱ=>Á Á?BELJBÁBGÁG:HJ:N>ÁR:ÁF>Aƴ:GC>ÁNͱ=>Á ÁͱJͱ=C:ÁBGÁHJB;ͱJÁR:ÁFͱGL>JC>Á Á=JM@BÁ=Jͱ;GBÁF:L>JB:EÁ $>J:FBƴG>ÁHEͱƈƴB<>Á ÁK:GBL:JG:ÁD>J:FBD:Á ÁDͱH:EGBƈDͱÁHͱABƈLNͱÁ ÁLMƈÁD:;BG>Á ÁDͱH:EGBƈD>ÁBGÁDMABGCKD>Á:JF:LMJ>Á ÁDͱH:EGBƈDBÁ=ͱ=:LDB ą,!.) VETO 3+50).E  02O$!*.! -E3T!

LJUBLJANA www.veto.si

KRANJ www.eltron.si

RADOMLJE www.vodoterm.si

NOVA GORICA, POSTOJNA, KOPER www.megaterm.si

CELJE www.slada.si

RADOVLJICA www.ȯver.si

R

VETO Veletrgovina d.o.o. | !QMĴHĴDU@© ©©+ITAKI@M@©| t. ©©©©| e. HMENUDSN RH©| www.veto.si | .&1$5 -)$ ©5.#.5.# ©/1$91 ij$5 -)$ ©*./ +-(Ă*(©/1.&1 ,


OGREVAMO SE ZA 1.000 EUR

42

Daikin Altherma Hybrid Popolna simbioza Te`ki pogoji v naravi so `e ve~krat pogojevali nastanek simbioze med razli~nimi vrstami. Klasi~en primer simbioze so klovnske ribice (Amphiiprioninae) in morske vetrnice (iz dru`ine Actinaria). Ti dve vrsti `ivita v popolnem so`itju, drug drugemu zagotavljata pogoje za pre`ivetje – predstavljata torej nekak{en hibrid med rastlino in `ivaljo. Tako nekako deluje tudi toplotna ~rpalka Daikin Altherma Hybrid, ki predstavlja hibrid med kondenzacijsko plinsko pe~jo in toplotno ~rpalko zrak-voda. Na videz razli~na sistema se med seboj dopolnjujeta s skupnim ciljem – zagotavljati toplino in udobje v Va{em domu, ne glede na letni ~as.

So`itje tehnologij Napredna logika omogo~a hkratno delovanje plinskega kotla in toplotne ~rpalke, za zagotavljanje najve~je mo`ne u~inkovitosti. Na ta na~in lahko dosegamo najvi{je nivoje udobja in najve~je prihranke, ne glede na vremenske ali tr`ne razmere. ^e torej “se{tejemo” izkoristke in u~inkovitosti, lahko trdimo, da je na{ me{anec na letni ravni do 45% bolj u~inkovit od klasi~nih plinskih kondenzacijskih pe~i. To je posebnost hibridnega delovanja, ki zdru`uje prednosti obeh virov toplote – neprimerljivo visoko u~inkovitost toplotne ~rpalke pri visokih in zmernih temperaturah zunanjega zraka in vremensko neodvisnost plinske tehnologije. Obratovanje v hibridnem na~inu prina{a najve~je prednosti pri temperaturah, ki so v zimskem ~asu najbolj pogoste. Izra~uni so pokazali, da bi se pri temperaturah, tipi~nih za slovensko zimo, hibridni na~in lahko raztezal tudi vse do -10°C.

Majhen, a mo~an Kompaktnost notranje enote omogo~a namestitev na mesto obstoje~ega plinskega kotla, brez dodatnih notranjih enot. Vse potrebno je, da se obstoje~ plinski kotel odstrani, na njegovo mesto namesti oba modula, ki skupaj sestavljata notranjo enoto ter ju pove`e z zunanjo enoto. Modul toplotne ~rpalke je osnovan na izjemno priljubljeni nizkotemperaturni toplotni ~rpalki Daikin Altherma LT, modul plinskega kotla pa je izdelek enega najbolj{ih evropskih proizvajalcev plinskih kondenzacijskih kotlov – nizozemskega podjetja Intergas. Toplotna ~rpalka je idealen na~in ogrevanja v prehodnem obdobju, modul plinskega kotla pa s svojo ve~jo mo~jo zagotavlja premagovanje {e tako mrzle zime.

4000

En sistem, popolno udobje, najve~ji prihranki Na voljo je tudi notranja enota, ki ponuja mo`nost reverzibilnega delovanja tj. hlajenja v poletnem ~asu, kar pomeni, da je z enim samim sistemom mogo~e zagotavljati udobje skozi celotno leto. Dejstvo je, da lahko hibridna toplotna ~rpalka v prehodnem obdobju in v mili zimi obratuje bistveno u~inkoviteje kot klasi~ni plinski kondenzacijski kotel. Kotel seveda svoje prednosti poka`e ob povi{anih zahtevah po toploti ali vi{jih temperaturah izhodne vode. To seveda vodi v precej{nje prihranke. Podatki iz izra~unov ka`ejo na to, da so prihranki o~itni, ne glede na to, s katerim virom toplote se Daikin Altherma Hybrid primerja. Graf je izdelan na podlagi izra~una z Daikin Altherma Simulator programsko opremo, ki velja za precej natan~no.

3500

3000

2500

2000

1500

Prilagodljivost je klju~ do ekonomi~nosti Daikin Altherma Hybrid popolnoma samodejno preklaplja in zdru`uje mo~i energentov glede na stro{kovno in energetsko u~inkovitost. Izra~uni potrebni za obratovanje so samodejno opravljeni na podlagi cen energentov, ki jih lahko kon~ni uporabnik v vsakem trenutku vnese preko intuitivnega uporabni{kega vmesnika. Skupaj s {irokim spektrom modulacije to zagotavlja najve~jo prilagodljivost in u~inkovitost v vsakem trenutku.

1000

500

0 Altherma Hybrid

plinski kotel

ŽůũŶĂƉĞē

UNP kotel

Graf: Podatki za izra~un: 200m2 ogrevane povr{ine, 12kW skupnih toplotnih izgub, -13°C projektna temperatura, kon~na cena elektri~ne energije in zemeljskega plina na dan 22.4.2014

Daikin Altherma Hybrid je torej popoln me{anec, ki omogo~a zagotavljanje topline in udobja v va{em domu v vsakem trenutku. •


1. Najpomembnejša je izbira XVWUH]QHWRSORWQHþUSDONH

3D]OMLYRSULL]ELUL SRQXGQLND

‡ (  QHUJHWVNDXþLQNRYLWRVWWRSORWQHþUSDONHPokazatelj HQHUJHWVNH XþLQNRYLWRVWL WRSORWQH þUSDONH MH SRJRVWR YUHGQRVW &23 NL MR MH SRWUHEQR SULPHUMDWL SR HQDNHP PHULOQHPVWDQGDUGXLQSULHQDNLKWHPSHUDWXUQLKSRJRMLK ‡ 7  HPSHUDWXUQH RPHMLWYH  3RWUHEQR MH SD]LWL GD ODKNR þUSDOND ]UDNYRGD WXGL SUL QL]NLK ]XQDQMLK WHPSHUDWXUDK GRVHåHXVWUH]QRYLVRNHGRYRGQHWHPSHUDWXUH QSUƒ& SUL]XQDQMLWHPSHUDWXULƒ& 3RWUHEQRMHSUHYHULWLWXGL RJUHYDOQR PRþ WRSORWQH þUSDONH ]UDNYRGD SUL QL]NLK ]XQDQMLKWHPSHUDWXUDK SULƒ& 2PHMLWHYSUHGVWDYOMD WXGL WHPSHUDWXUD ]XQDQMHJD ]UDND GR NDWHUH GHOXMH WRSORWQDþUSDONDNLPRUDELWLþLPQLåMD QSUƒ&  ‡ .  UPLOMHQMH WRSORWQH þUSDONH  1DMVRGREQHMãR WHKQLNR WUHQXWQR SUHGVWDYOMD LQYHUWHUVNR IUHNYHQþQR  NUPLOMHQMH WRSORWQHþUSDONHNDWHUHSUHGQRVWLVRSULODJRGLWHY L]KRGQH WRSORWQH PRþL L]JXEDP REMHNWD ]DORJRYQLN QL SRWUHEHQ YHþMD L]KRGQD PRþ SUL QL]NLK ]XQDQMLK WHPSHUDWXUDKL]EROMãDQDXþLQNRYLWRVWGDOMãDåLYOMHQMVND GREDQLåMLKUXS]DUDGLPHKNHJD]DJRQDPDQMãDSRUDED LQQLåMLVWURãNLRJUHYDQMD ‡ 9  JUDMHQL HOHNWUR JUHOFL  3UDYLOQR L]EUDQD WRSORWQD þUSDOND]DVYRMHGHORYDQMHQHSRWUHEXMHHOHNWURJUHOFHY 2EYH]QR ]DKWHYDMWH GD YDP SRQXGQLN YJUDGL WRSORWQR þUSDONREUH]HOHNWURJUHOFHYDOLSDGDWH¿]LþQRL]NORSL WHUYDPWDNRRPRJRþLQDMYLãMHPRåQHSULKUDQNH ‡ I]YHGED WRSORWQH þUSDONH ]UDNYRGD  2ELþDMQR ODKNR L]ELUDWH PHG GHOMHQR VSOLW  LQ NRPSDNWQR L]YHGER WRSORWQH þUSDONH 3RJRVWR VH SRQXMDMR NRPSDNWQH WRSORWQH þUSDONH NL VR HQRVWDYQHMãH ]D PRQWDåR LQ MLK ODKNR YJUDMXMH YVDNGR EUH] SR]QDYDQMD GHORYDQMD WRSORWQHþUSDONH9HþLQDYRGLOQLKSURL]YDMDOFHYWRSORWQLK þUSDONSDEROM]DJRYDUMDYJUDGQMRORþHQLK VSOLW VLVWHPRY WRSORWQLK þUSDON DOL NRPSDNWQLK HQRW NL VR SULPHUQH ]D QRWUDQMRSRVWDYLWHYLQSULQMLKQHPRUHSULWLGRSRãNRGEH WRSORWQHþUSDONHYSULPHUXSUHNLQLWYHQDSDMDQMD

3UL RGORþLWYL ]D QDNXS WRSORWQH þUSDONH QDP ODKNR L]ELUD SUDYHJD SDUWQHUMD RPRJRþLQHVDPRQHPRWHQRGHORYDQMH YHOLNSULKUDQHNLQGROJRåLYOMHQMVNRGRER WRSORWQH þUSDONH WHPYHþ WXGL UHGHQ VHUYLVLQY]GUåHYDQMH9SRGMHWMX7HUPR 6KRS NMHU LPDMR åH YHþ NRW OHWQR WUDGLFLMR VR QDP RE WHP ]DXSDOL ª,]NXãQMHJRYRULMRGDVWUDQNHSRJRVWR RE WHåDYDK RVWDQHMR VDPH NHU QMLKRY L]YDMDOHF QH ]QD UHãLWL WHåDYH DOL QH åHOL LPHWL GRGDWQLK VWURãNRY ] RGSUDYR UHNODPDFLMH7LNXSFLVRYHþLQRPDL]EUDOL QDMFHQHMãHJDL]YDMDOFDDVRNDVQHMH]D RGSUDYR QDSDN SODþDOL VNRUDMGD GYRMQR FHQR 3UDY ]DUDGL WHJD FHQD QL LQ QH VPHELWLHGLQRPHULORSULL]ERUXQDMEROMãH SRQXGQLND©

0RQWDåDMHL]UHGQR pomembna. 1HSUDYLOQRDOLVODERL]YHGHQDPRQWDåD ODKNRWXGLSULWRSORWQLþUSDONL]QDMYLãMLP JUHOQLPãWHYLORPSRPHQLYLVRNHVWURãNH RJUHYDQMD EUH] SULKUDQNRY ]DWR MH NYDOLWHWQR L]YHGHQD PRQWDåD ODKNR NOMXþQD ]D GREUR GHORYDQMH WRSORWQH þUSDONHª9SRGMHWMX7HUPR6KRSQDãLP NXSFHP QXGLPR VHUYLVQL WHOHIRQ NL MLP

RPRJRþD WDNRMãQMR UHãLWHY SUREOHPD LQ MLP SRVOHGLþQR QXGL YHþMR YDUQRVW QLåMH VWURãNH Y]GUåHYDQMD LQ NUDMãL þDV YUDþLOD LQYHVWLFLMH 3UDY WDNR LPDPR WXGL ODVWHQ VHUYLV LQ ODVWQH L]REUDåHQH PRQWDåHUMH NL SR]QDMR YVR RSUHPR LQ WXGL QMHQR NDNRYRVW©

9HOLNSRPHQVR XSRUDEQLãNHL]NXãQMH 3UHGODJDPR GD SR]RUQR SUHYHULWH UHIHUHQFH SRQXGQLND LQ VH SRVNXVLWH GRJRYRULWL ]D RELVN REMHNWRY SRGREQLK YDãLP 3ROHJ SULPHUMDYH VWURãNRY LQ VDPHJD ]DGRYROMVWYD ERVWH RG XSRUDEQLNRY L]YHGHOL WXGL NDM R VDPL L]YHGEL ]DQHVOMLYRVWL VHUYLVD LQ SRSURGDMQLKVWRULWYDK

9HGQRSUHYHULWH VHUYLVQRVOXåER 6HUYLVQD VOXåED MH ]HOR SRPHPEHQ SRND]DWHOM UHVQRVWL SURGDMDOFD LQ YHOLND WHåDYD QDVWDQH þH MH VHUYLV VODER RUJDQL]LUDQ NXSHF SD VUHGL ]LPH RVWDQH EUH] RJUHYDQMD 3R]DQLPDMWH VH DOL REVWDMD ODVWQD VHUYLVQD VOXåED LQ NROLNR MH ]DSRVOHQLK Y WHM VOXåEL  VHYHGD ] XVWUH]QLPL SRWUGLOL ]D GHOR V WRSORWQLPL þUSDONDPL


OGREVAMO SE ZA 1.000 EUR

45

Hitachi Yutaki S Combi Udobno in preprosto Sodoben pristop, tako pri gradnji energetsko var~nih objektov, kot tudi zamenjavi obstoje~ih ekonomsko dragih sistemov ogrevanja, je zanimanje po toplotnih ~rpalkah zrak-voda mo~no pove~al. Razlogi za to so, poleg ekonomske narave, tudi enostavnost upravljanja, vzdr`evanja in nenazadnje tudi prispevek k varovanju okolja. Glede na to, da je pri ve~ini novogradenj prostora za kotlovnice vedno manj, oziroma nekateri niti ne razmi{ljajo o prostoru, ki bi bil namenjen le ogrevalnim napravam ter bojlerju za pripravo sanitarne vode, so tudi pri HITACHI-ju pripravili toplotno ~rpalko z integrirano kompaktno notranjo enoto, kar je idealna re{itev za novogradnje ali prenove. Zahvaljujo~ temu, da so vse hidravli~ne komponente, potrebne za ogrevanje prostorov ter pripravo sanitarne vode, `e vgrajene v notranjo enoto, potrebujemo 70% manj prostora za namestitev notranje enote, v primerjavi s klasi~no instalacijo. Zaradi tega so ni`ji tudi stro{ki izdelave instalacije. Yutaki S Combi ustreza toplotnim izgubam ve~ine hi{ in stanovanj, saj imamo na voljo kar 5 modelov z razponom mo~i od 2,2 do

17,8 kW (min. do max. ogrevalna mo~). Vse enote so dobavljive tako z 200 L kot tudi 260 L rezervoarjem tople sanitarne vode, ki ima {e dodatno vgrajen 2,5 KW elektri~ni grelnik! Tako kot tudi modeli brez bojlerja, Yutaki S combi dosega maksimalno temperaturo ogrevalne vode 60°C brez dodatne pomo~i elektri~nih grelcev. Vsi modeli imajo `e serijsko omogo~eno tudi funkcijo hlajenja!

Koliko el. energije porabi va{a toplotna ~rpalka? Zahvaljujo~ inovativnemu krmilniku (v povezavi z zunanjim merilcem energije), nam naprava porabo energije lahko prika`e v vsakem trenutku na LCD vmesniku. Lo~eno bele`i porabo tako za ogrevanje / hlajenje, kot tudi za pripravo sanitarne vode! Podatke o porabljeni energiji lahko izpi{emo za vsak mesec posebej ali za skupno letno porabo! Prav tako bo na podlagi podatkov, ki jih naprava pridobiva iz merilca pretoka ter razlike v temperaturi vhodne ter izstopne vode, mogo~e na LCD vmesniku v vsakem trenutku mogo~e razbrati podatke o zmo-

Notranja enota z integriranim bojlerjem

gljivosti naprave, za vsako operacijo posebej: ogrevanje / hlajenje kot tudi pripravo sanitarne vode. Kompaktna enota YUTAKI S COMBI je Hitachijev nov proizvod, ki prihaja na tr`i{~e v mesecu maju in se bo tako pridru`il `e tako velikemu izboru Hitachijevih toplotnih ~rpalk. â&#x20AC;˘ Jure Rusjan


46

ZANIMIVOSTI

Podjetje Spectrolab podira rekorde na podro~ju u~inkovitosti son~nih celic

P

olprevodni{ka son~na tehnologija podjetja Spectrolab se lahko uporablja celo za pogon vesoljskih plovil in brezpilotnih letal.

Pri podjetju Spectrolab, ki se ukvarja s proizvodnjo son~nih celic, so nedavno zabele`ili rekordni izkoristek 38,8 odstotka pri ve~spojnih son~nih celicah brez uporabe koncentrirane son~ne svetlobe, kar je za eno odstotno to~ko ve~ kot njihov prej{nji rekord. Rezultate je potrdil ameri{ki Oddelek za obnovljivo energijo v Coloradu. Prej{nji rekord 37,8 odstotka so postavili v aprilu. Analitiki Lux Research centra napovedujejo, da bi lahko son~ne celice podjetja Spectrolab do leta 2022 dosegle 50-odstotno u~inkovitost. Izkoristek 38,8 odstotka je rekordni rezultat, ki bo son~ne celice {e dodatno povzdignil na lestvici obnovljivih tehnologij. Polprevodni{ka son~na tehnologija njihovega h~erinskega podjetja Boeing (ki je tudi postavilo nov rekord) se lahko uporablja celo za pogon vesoljskih plovil in brezpilotnih letal. ÂťIzbolj{anje tehnologije proizvodnje son~nih celic je bistvo tega kar po~nemo v podjetju Spectrolab,ÂŤ je povedal predsednik podjetja Spectrolab, Troy Dawson. Še naprej bomo iskali inovacije in nove na~ine za doseganje {e bolj{ih rezultatov.ÂŤ â&#x20AC;˘ VIR:www.mojprihranek.si

Kdo bo med dopustom skrbel za vaĹĄega ljubljenÄ?ka?

Dovolite, da za vaĹĄe vozilo ĹĄe pred poletjem poskrbimo mi. - Preventivni tehniÄ?ni pregled (za Ä?lane brezplaÄ?no) - Servis in vzdrĹževanje - TehniÄ?ni pregledi - Zavarovanja in registracije - Pregledi predelav in homologacije

Pravi prijatelj.

9DUQLYR]QLN ĂŁW $YWRPRWRGUXĂŁWYR 9HOMDGR A I T

Ä&#x152;lanska kartica Membership Card


OGREVAMO SE ZA 1.000 EUR

47

Daikin Altherma HT 80°C toplotna ~rpalka brez elektri~nih grelcev

P

rvi kupci toplotnih ~rpalk DAIKIN ALTHERMA HT 80 °C so v {tirih sezonah z obstoje~imi radiatorji prihranili tudi do 12.000 EUR in se jim je investicija v toplotno ~rpalko `e povrnila. Tudi v prihodnje bodo vsako leto prihranili dodatnih 3.000 EUR. Kako je to mogo~e in zakaj ne bi prihranili tudi vi? DAIKIN in kaskadna tehnologija dveh kompresorjev DAIKIN je za radiatorje razvil posebno tehnologijo dveh kaskadnih kompresorjev. Kljub mrzlim zimam s temperaturami do -25 °C in {e manj, je tak{na toplotna ~rpalka sposobna ogreti radiatorsko vodo do 80 °C in to brez pomo~i elektri~nih grelcev. Dva kompresorja sta

pri tako mrzlih zimah primorana premagovati kar 105 °C temperaturne razlike, in sicer vsak po polovico temperaturne razlike. Seveda celotno delovanje s pomo~jo ve~ temperaturnih in tla~nih senzorjev nadzira odli~na elektronika, ki omogo~a izjemne izkoristke. ^e je va{a letna poraba olja okoli 2.500 litrov oziroma okoli 2.500 EUR, boste z DAIKIN Altherma HT

Prihranite do 70 % pri ogrevanju z radiatorji odslej za elektri~no energijo letno pla~evali od 750 do 800 EUR, letni prihranek bo torej 1.700 EUR. V kolikor porabite 4.500 litrov olja, lahko ra~unate na porabo okoli 1.500 EUR, letni prihranek bo torej celo 3.000 EUR. Hkrati boste za 3- do 4-krat zni`ali izpust CO2 in tako prispevali k ~istej{emu okolju.

Zakaj izbrati DAIKIN?

Zamenjajte vašo peč na olje, plin, drva ali pelete s toplotno črpalko s tehnologijo dveh kompresorjev Daikin Altherma HT, ki brez električnega grelca pri temperaturi zunanjega zraka -25 °C vaše radiatorje ogreje na 80 °C. Vaš letni prihranek bo do 70 %. Za več informacij se obrnite na zastopnika Daikin, podjetje E2E d.o.o., ki sodeluje z več kot 100 monterji po celotni Sloveniji. 02 620 98 05 02 621 98 03

info@e2e.si www.e2e.si

DAIKIN je japonsko podjetje, ki toplotne ~rpalke proizvaja `e ve~ kot 50 let. V Evropi ima DAIKIN najve~ji tr`ni dele`, saj je prodal `e 170.000 toplotnih ~rpalk. Znan je po izjemni vzdr`ljivosti in minimalnem {tevilu okvar. DAIKINOVI kompresorji, vgrajeni le v toplotne ~rpalke DAIKIN, so plod dolgoletnega razvoja in slovijo po izjemni u~inkovitosti in vzdr`ljivosti. Poleg tega pa je

DAIKIN eden redkih proizvajalcev, ki se aktivno vklju~uje tudi v ekologijo in skrbi za ~im manj{i vpliv na okolje.

Kako lahko prihranite tudi vi? Najve~ji prihranek lahko dose`ete tako, da v va{o hi{o postavite toplotno ~rpalko ustrezne mo~i. Prevelika toplotna ~rpalka ima kraj{o `ivljenjsko dobo in porabi ve~ energije. Za brezpla~en izra~un se obrnite na uvoznika toplotnih ~rpalk DAIKIN, podjetje E2E d.o.o., kjer vam bomo z veseljem izra~unali letno porabo energije in va{ prihranek. Po izvedenem izra~unu vas bo na domu obiskal {e usposobljen monter z va{e bli`nje okolice. • E2E d.o.o., 02 620 98 05, info@e2e.si, www.e2e.si


VAR^EVANJE ENERGIJE

Prvo »solarno« gorivo za reaktivne motorje V okviru raziskovalnega projekta SOLAR-JET (#Solarjet), ki ga financira Evropska unija, je nastalo prvo »solarno« gorivo za reaktivne motorje iz vode in ogljikovega dioksida (CO2) na svetu. Raziskovalci so prvi~ uspe{no prikazali celotno verigo proizvodnje kerozina iz obnovljive energije, pri ~emer so kot visokotemperaturni vir energije uporabili koncentrirano svetlobo. Projekt je {e v poskusni fazi. Zaenkrat jim je v laboratorijskih pogojih z uporabo simulirane son~ne svetlobe uspelo proizvesti za kozarec reaktivnega goriva. Vendar pa rezultati kljub temu dajejo upanje, da bo v prihodnosti vsa teko~a ogljikovodikova goriva mogo~e izdelati in son~ne svetlobe, CO2 in vode.

Solarni reaktor, ki pretvarja CO2 in vodo v sintezni plin. (Foto: Europa)

Evropska komisarka za raziskave, inovacije in znanost Máire GeogheganQuinn je povedala: »Ta tehnologija pomeni, da bomo morda neko~ proizvajali ~istej{a goriva za letala, avtomobile in druga prevozna sredstva, ki bodo na voljo v ve~jih koli~inah. To bi lahko zelo pove~alo zanesljivost oskrbe z energijo, enega glavnih toplogrednih plinov, ki povzro~ajo globalno segrevanje, pa spremenilo v uporaben vir.« Za projekt SOLAR-JET, ki je trajal {tiri leta ter je zdru`il akademske kroge in industrijo, je Evropa namenila 2,2 milijona evrov. Partnerji v projektu pa bodo sedaj optimizirali solarni reaktor in ocenili ali bo tehnologija delovala tudi ve~jem obsegu in ali bo na voljo po konkuren~ni ceni. Iskanje novih, trajnostnih virov energije je {e naprej prednostna naloga v okviru programa EU za raziskave in inovacije Obzorje 2020. • VIR: http://www.zelenaslovenija.si

49

Nepovratna sredstva tudi za u~inkovito rabo energije Z u~inkovito rabo energije privar~ujete in hkrati skrbite za okolje Ohranjanje okolja in zanesljivost oskrbe z energijo ob vedno ve~jih potrebah po energiji postajata klju~na dejavnika razvoja dru`be. Zato se s pojmoma »u~inkovita raba energije (URE)« in »obnovljivi viri energije (OVE)« danes sre~ujemo vsi. Tudi zakonodaja, okoljska problematika in cene energentov vedno bolj pritiskajo na kon~ne uporabnike, ki se bodo morali s temi vpra{anji prej ali slej soo~iti. Pravilna uporaba energije se vedno obrestuje: prihranek energije pomeni tudi prihranek stro{kov. Z upo{tevanjem pravil URE

in OVE se viri energije uporabljajo na racionalen na~in, pri tem pa se uporabnikom ni potrebno odpovedati udobju, ki so ga vajeni. Energetika Ljubljana je prvo slovensko energetsko podjetje, ki ponuja nepovratne finan~ne spodbude gospodinjstvom, ~e investirajo v okolju bolj prijazne energetske sisteme za oskrbo z zemeljskim plinom ali toploto. Finan~ne spodbude so namenjene tudi javnemu sektorju, pravnim osebam in podjetnikom. •


OGREVAMO SE ZA 1.000 EUR

50

Kombinacija toplotne ~rpalke in plinskega kondenzacijskega kotla - ROTEX HPU hybrid

N

otranjo enoto ROTEX HPU hybrida sestavlja modul toplotne ~rpalke in modul plinskega kondenzacijskega kotla. Potreben prostor za monta`o je primerljiv s klasi~nim stenskim plinskim kotlom. Kombinacija obeh tehnologij zagotavlja temperaturo dvi`nega voda od 25°C do 80°C, s ~imer pokrivamo temperaturne potrebe tudi v starej{ih visokotemperaturnih ogrevalnih sistemih.

Rotex je zdru`il v eni napravi zanesljivost, fleksibilnost, izjemno udobje in uporabo obnovljivih virov energije ter predstavlja odli~no re{itev ogrevanja, primerno za vse vrste ogrevalnih sistemov.

Enostavna in hitra monta`a Tovarni{ko skrbno izbrane komponente nudijo {tevilne mo`nosti pri sanaciji obstoje~ih ogrevalnih sistemov. Hibridna toplotna ~rpalka Rotex HPU hybrid je odli~na re{itev za zamenjavo dotrajanega plinskega kotla in prehod na var~nej{i na~in ogrevanja. Obi~ajno poseg v razvodni del sistema ni potreben. Izvedejo se le dela za zamenjavo kotla z notranjo enoto HPU hybrid, postavitev zunanje enote in freonska povezava med njima.

Princip delovanja ROTEX HPU hybrid Zmogljiva regulacija inteligentno in u~inkovito upravlja plinski, freonski in vodni del naprave. Napravo lahko brez te`av priklju~imo na obstoje~ razvodni ogrevalni sistem (talno gretje, radiatorji)

in grelnik sanitarne vode. Sistem je do te mere odprt, da se lahko naknadno integrirajo drugi alternativni viri ogrevanja.

CENTER

varčnega ogrevanja

Kotel na pelete OPTIMA PKO z regulatorjem t Omogoča kurjenje z ekološko in cenovno ugodnim energentom - peleti. t Namenjen je za ogrevanje objektov z različnimi toplotnimi potrebami in ogrevalnimi sistemi. t Dosega visok do 91,7 % izkoristek. t Skupaj z integriranim zalogovnikom za 135 kg pelet, zasede le 0,9 m2. t Kotel OPTIMA PKO je edini v svojem rangu, ki je opremljen z regulatorjem z možnostjo reguliranja enega ogrevalnega kroga.

BREZOBRESTNI KREDIT !

Izjemna rešitev na področju toplotnih črpalk t Kombinacija kot je še ni bilo - toplotna črpalka in plinski kondenzacijski kotel v eni napravi. Rotex HPU hybrid je odlična rešitev za nizkotemperaturne ogrevalne sisteme s talnim ogrevanjem ali visokotemperaturne ogrevalne sisteme z radiatorji. t Samodejno izbiranje med energentoma, glede na potrebe objekta in ekonomičnost delovanja. t Do 30 % večji izkoristek pri segrevanju sanitarne vode, kot pri klasični plinski kondenzacijski tehniki.

Obiščite nas na sejmu ENERGETIKA, od 20. do 23. maja. Dvorana L - razstavni prostor številka 4.

T: 02 / 671 96 00 E: info@seltron.si S: www.seltron.si


OGREVAMO SE ZA 1.000 EUR Prednosti za uporabnika Visok izkoristek • Optimalna izraba brezpla~nega obnovljivega vira energije iz okoli{kega zraka, v kombinaciji s plinsko kondenzacijsko tehniko. • Do 30 % ve~ji izkoristek pri pripravi tople sanitarne vode, kot pri klasi~ni plinski kondenzacijski tehniki. Samodejno prilagajanje delovanja • Regulacija ROTEX hybrid logic glede na temperaturne pogoje in cene elektrike ter plina, samodejno skrbi za najbolj ekonomi~no ogrevanje. • Vse komponente so tovarni{ko optimalno dimenzionirane in medsebojno usklajene. Kot, da je narejeno prav za vas • Hibridno delovanje z uporabo dveh virov energije zagotavlja maksimalen izkoristek, nizke stro{ke ogrevanja in udobje skozi celo leto. • Enostavna integracija v razli~ne obstoje~e ogrevalne sisteme. • Tiho delovanje. • Kompaktne mere zunanje in notranje enote omogo~ajo monta`o tudi tam, kjer smo s prostorom omejeni. • Opcijsko lahko enoto uporabimo tudi za hlajenje.

Maksimalno var~no delovanje pri razli~nih zunanjih temperaturah in zahtevah ogrevalnega sistema Hibridna toplotna ~rpalka omogo~a maksimalen izkoristek brezpla~nega obno-

51

vljivega vira energije, okoli{kega zraka. ROTEX HPU hybrid ima vgrajeno inteligentno regulacijo, ki se odlo~a, kdaj objekt ogrevati zgolj s toplotno ~rpalko, kdaj je potrebna podpora s plinom in kdaj je smiselno ogrevati le s plinskim kondenzacijskim kotlom. Podlaga za odlo~itev o delovanju so izmerjene zunanje temperature, zahtevane temperature dvi`nega voda in predhodno vnesene cene za elektri~no energijo ter plin. Plinski kotel se bo vklju~il, kadar so zunanje temperature pod nastavljeno bivalentno to~ko ali pa so zahtevane visoke temperature dvi`nega voda. Tak na~in delovanja nam zagotavlja optimalno izrabo prednosti toplotne ~rpalke in plinske kondenzacijske tehnike, za dosego maksimalne var~nosti ogrevanja.

„Prepri~evali so nas, da toplotna ~rpalka za na{o hi{o ni primeren na~in ogrevanja, saj nimamo talnega, ampak visoko temperaturno radiatorsko ogrevanje. ROTEX nam je ponudil enkratno re{itev, hibridno toplotno ~rpalko s plinsko kondenzacijsko enoto. Integrirana zmogljiva regulacija glede na razmere sama izbira najvar~nej{i na~in delovanja. Obstoje~i sistem centralnega ogrevanja smo lahko uporabili z minimalnimi posegi. Sedaj hi{o vedno ogrevamo z najugodnej{im energentom, ki nam nudi brezskrbno bivanje in udobje.“ Bo{tjan Horvat, lastnik nepremi~nine

Izjemna mo~ na majhnem prostoru Notranja enota ne potrebuje ve~ prostora kot klasi~en stenski plinski kotel. Zunanjo enoto enostavno namestite izven objekta.

Var~na in higienska priprava tople sanitarne vode

lahko odlo~ate med vgrajenim preto~nim grelnikom in grelniki sanitarne vode ROTEX hybrid cube. •

Pri pripravi tople sanitarne vode se

Ivica ^re{nar, povzeto po Rotexu

Life-kit proti kapilarni vlagi v hi{i Su{enje objektov na izviru vlage z u~inki v nekaj mesecih Life-kit je elektronska naprava, ki deluje na principu elektroosmoze. Za njeno delovanje je potrebno namestiti sondo (kovinski trak) na nosilne stene hi{e, ~im ni`je, obi~ajno v vi{ini talne obrobe. Sistem s prehajanjem rahlega elektri~nega toka med sondo (kovinskim trakom) in ozemljitvijo (terenom) zaradi efekta elektroosmoze seli molekule vode, ki bi druga~e zastajali pod temelji in izhlaSistem s su{enjem terena pod stavbo, ustvarja hidroizolacijo in {~iti stavbo pred vla`nim terenom in kapilarno vlago. pevali v na{e prostore, proti terenu izven obsega stavbe, kjer vstopajo v naravni ciklus izhlapevanja ali absorpcije z vegetacijo.

Life-kit ne {koduje zdravju saj ne ustvarja elektromagnetnega polja Glede na to, da je monta`a hitra in enostavna (potrebujete le nekaj spretnost in naredili boste sami), vam za optimalno delovanje sistema razvla`evanja nudimo na{e izku{nje brez, da bi vas s tem vezali k nakupu. Za natan~no oceno stanja potrebujemo tloris / na~rt obravnavanega stanovanja / zgradbe na katerem ozna~imo po{kodovana podro~ja, vrsto materiala, ki je uporabljen za temelje (opeka, apno,lehnjak, kamen, cement...), vi{ino tlaka glede na zunanji teren, prisotnost nasprotnih/dvojnih sten in sten oblo`enih s kerami~nimi plo{~icam, prisotnost sosednjih zgradb, plo~nikov, terena/travnika, ter nekaj fotografij, ki prikazujejo problem / stanje, da bi razumeli ali vlaga prihaja iz tal ali je zgo{~ena blizu stropa, na tlorisu ozna~ite njihovo mesto. Posami~en Komplet Life-kit zado{~a za maksimalno 20 linearnih metrov nosilnih sten (pribli`no 45 m2 stanovanja), {ele ob zaklju~ku projekta lahko to~no ocenimo koliko kompletov bo potrebnih. Poraba energije niha med 1 in 1,5W informativno 3-5 EUR / letno. Pokli~ite za brezpla~no svetovanje: POTING SVETOVANJE MAKSIMILJAN PUHAR S.P. tel.: 040 303 629, 05 730 50 64 info@poting.si , www.kapilarnavlaga.si


52

OGREVAMO ZA 1.000 EUR

Toplotne ~rpalke zrak-voda za u~inkovito rabo energije v stavbah

T

rajnostna gradnja ali obnova objektov temelji na pravilih u~inkovite rabi energije v stavbah, kar spodbuja var~evanje z energetskimi viri, uporabniku pa nudi udobno in zdravo bivanje ter prilagoditev naravnemu, dru`benemu in kulturnemu okolju. Trajnostne gradnje ne more biti brez celostnega pristopa. Ravno tako ni dovolj, da se pri gradnji ali obnovi upo{teva le teoreti~na pravila posami~nih podro~ij gradnje, potrebno je uskladiti vsa podro~ja in prakti~ne izku{nje razli~nih strokovnjakov, ki sodelujejo pri gradnji z namenom doseganja ~im ve~jega udobja in zadovoljstva uporabnikov. Za doseganje udobja in zadovoljstva je torej potrebna sinergija strokovnjakov in posameznih sklopov gradnje ali obnove. Vsak del objekta ali stavbe je dovolj kvalitetno izveden le, ~e je v sinergiji z ostalimi deli. Prakti~ne izku{nje vseh sodelujo~ih je potrebno izkoristiti z namenom napredka, pri vsem pa slediti

smernicam gospodarnosti in spo{tovati standarde kakovosti proizvodnje, materialov, procesov vodenja in na~rtovanja. Tako je tudi pri smernicah za toplotne ~rpalke. Na{e najbolje prodajane toplotne ~rpalke so nizkotemperaturne toplotne ~rpalke zrak-voda v deljeni izvedbi (split sistem), pri katerih se energijska u~inkovitost zanesljivo ohranja do zelo nizkih zunanjih temperatur. Poleg tega so varne in enostavne za namestitev, vzdr`evanje in upravljanje. Na~rtujejo se predvsem v novih energetsko var~nih objektih s sistemi talnega gretja. Sistem MITSUBISHI ELECTRIC Ecodan je invertersko krmiljen, frekven~ni inverterski pretvornik delovanje prilagaja glede

na potrebe, zato je u~inkovit in var~en ter enostaven za upravljanje. Naprave so kompaktne, notranje enote lahko namestimo v kuhinjo ali kopalnico, saj so varne za uporabo in imajo nevtralen dizajn, zunanje enote postavimo na prostem ob objektu. Na izbiro sta dve seriji kompaktnih notranjih enot. Notranja vodna enota z vgrajenim 200 l rezervoarjem sanitarne tople vode je visoka le 1,6 metra, Hydro box enota pa ne vsebuje rezervoarja, meri 800Vx530Ĺ x360G mm. Poleg tega uporabnik lahko pridobi tudi subvencijo za ogrevalne toplotne ~rpalke ECODAN prek EKO SKLAD-a, kar predstavlja pomembno pomo~ pri odlo~itvi za investiranje v kvaliteten ogrevalni sistem na obnovljive vire energije. â&#x20AC;˘ Vir: Vitanest d.o.o.


®

Ecodan: ogrevanje s pogledom v prihodnost Nova toplotna èrpalka zrak-voda Ecodan s pomoèjo tehnologije »Flash injection« uèinkovito proizvaja toploto za ogrevanje prostora in sanitarne vode s èrpanjem toplote iz zunanjega okolja, poleti pa toploto odvzema iz notranjih prostorov in tako ustvarja prijetno klimo za bivanje in delo. Visoki energijski izkoristki in udobje so kljuène prednosti sistema. Inovativnosti in uporabne domišljije zagnanim razvojnim strokovnjakom ne manjka, kljuè prihodnosti ogrevanja so našli v naravi in dolgoroèni vizija èloveštva. EKO SKLAD je dodatno olajšal v prihodnost naravnano vizijo saj nabavo toplotnih èrpalk zrak-voda podpira s subvencijami za uporabnike.

Uvoz in distribucija klimatskih naprav in toplotnih èrpalk VITANEST d.o.o., NOVA GORICA | tel.: 05/338 49 99 | e-pošta: vitanest@vitanest.si

www.vitanest.si


Stavba SmartHouse stoji na pilotih in je v celoti ogrevana ter hlajena z zemljo

Fince ogrevajo piloti

P

restrezanje toplote in hladu zemlje je znana ideja, nova pa je postavljanje stavb na jeklene pilote, ki so nosilni in hkrati grelno– hladilni elementi. Stavbo Technopolis v finskem mestu Jyväskylä so postavili v 18 mesecih, deluje od lanskega aprila in stoji na jeklenem okviru, ki ga podpira 367 pilotov. Tehni~ni del projekta sta izvedla finski jeklarski koncern Ruuki in znan proizvajalec energetske opreme Uponor.

Pilot je izmenjevalec Jekleno cev, obi~ajno s premerom 14 cm zabijejo v podlago s hidravli~nim kladivom, ki dolo~a tudi smer in naklon. ^e je teren mehak, dobi cev konici podoben nastavek, ~e je skalnat pa na ~elo vsake cevi pritrdijo vrtalno plo{~o, nato pa jo s kombinacijo udarjanja in vrtenja uvrtajo v tla. Ti postopki so znani in preizku{eni, zato je s tehni~nega vidika vsaka sestava tal dobra za ta namen. Globino in {tevilo pilotov dolo~ijo z ozirom na toplotne in stati~ne potrebe stavbe, saj mora ta »igla-

sti« izmenjevalec prestre~i dovolj energije, da se bo vlo`en denar ~im prej povrnil. Naklon cevi zna{a najve~ 27° od vertikale, da ohrani dobre stati~ne lastnosti. Obi~ajno je stik vrha pilota in nosilnega ogrodja stavbe izveden kot te~aj, ki prevzame drobne premike med stavbo in podlago, vrh cevi pa vedno odre`ejo pravokotno na os. Cevi obi~ajno niso za{~itene proti koroziji, zato predvidijo dodatek, ki zagotavlja trdnost in nosilnost za vso predvideno dobo uporabe.

Zabetonirana notranjost V vsako cev nato spustijo ute`, ki za seboj potegne cevno zanko, po kateri se bo pretakala voda z dodatki, ta pa bo pilotu in zemlji okrog njega dodajala ali odvzemala toploto. Postopek je enak kot pri postavitvi vertikalne zemeljske sonde, razlika pa v tem, da je sonda o`ja in ni

Ute` potegne cevno zanko v pilota, nato ga zalijejo z ekspandirnim betonom

nosilna To vodo nato vodijo v toplotno ~rpalko, ki prestre`e zajeto toploto in jo po{ilja v sistem ogrevanja stavbe. Pilotno cev nato zalijejo z betonom, ki se med su{enjem {iri, da ohrani dober kontakt za prenos toplote. Odlo~itev za tak na~in zajemanja toplote temelji na poskusih in izra~unih, ki so pokazali, da se bo investicija povrnila v 6 do 8 letih, kljub temu,


ZANIMIVOSTI

Pilote zabijajo v mehko in uvrtajo v skalnato podlago, pozimi grejejo poleti pa hladijo stavbo

da so finske zime zelo hladne. Izvedba z energijskimi piloti je {e posebej primerna za stavbe, ki potrebujejo ogrevanje in hlajenje, javne zgradbe, hotele in nakupovalne centre. Ogrevanje omogo~ajo toplotne ~rpalke, za hlajenje pa obi~ajno zadostuje samo obi~ajen pretok skozi podzemske pilote, brez sodelovanja toplotne ~rpalke. S tem poleti tudi povratno ogrevajo teren pod stavbo in pove~ujejo zalogo toplote za zimo. Ker stavba stoji na pilotih, problem zamrzovanja terena pod njo odpade, kar je dodatna prednost pred stavbami z o obi~ajnim temeljenjem

Naklon, tip in dol`ino pilota dolo~ijo energetski in gradbeni in`enirji

Pet kilometrov cevi Pod stavbo se nahaja 367 pilotov, ki so skupaj dolgi 5 km, na njih pa sloni 270 ton te`ak jekleni nosilni okvir. Od vseh pilotov jih je samo 38 energetskih, s katerimi bodo pokrili 70% ogrevalnih in 100% hladilnih potreb. Ti zadostujejo za ogrevanje kar 10.000 m2 uporabnih povr{in, ki so ogrevane in hlajene s stropnimi paneli. V `ivljenjski dobi stavbe bodo energijski piloti okrog 10 krat povrnili investicijo vanje, zato se je vgradnja zagotovo spla~ala. Stavba je do sedaj delovala eno poletje in prvo zimo,

Tehnika zabijanja pilotov za temelje je znana in preizku{ena

izmerjene vrednosti pa sedaj primerjajo s predvidenimi. Podjetje Technopolis, ki je stavbo zgradilo, predvideva energetsko prenovo svojih 160 starej{ih objektov, ki jih nameravajo posodobiti na podoben na~in, saj to tehnologijo lahko uporabijo za vse tipe zgradb. S podzemskimi sondami, ki bi jih zabijali po{evno pod stavbo, bi na enak na~in zajeli toploto za njihovo delovanje. Finci vso svojo elektriko dobijo iz obnovljivih virov, zato so toplotne ~rpalke pri njih vir toplote, ki je okoljsko popolnoma neopore~en. • Tihec

ZNIŽAJTE STROŠKE OGREVANJA! Profesionalni sistemi za izgorevanje lesne biomase.

SASP •Profesionalni sistemi za sušilnice žita, lesa, daljinsko ogrevanje stanovanjskih enot, trgovskih objektov, javnih ustanov in za industrijske objekte •Moči od 150 kW – 2 MW in več •Popolnoma avtomatizirani sistemi za izgorevanje lesne biomase •Preizkušeni na APAVE SUD EUROPE SAS Francija in KIWA Velika Britanija •Zasnovani iz visoko kakovostnih materialov in pločevine z visoko kakovostjo varjenja ter vgrajenimi komponentami priznanih EU proizvajalcev •Energenti za ogrevanje: lesni sekanci, žagovina, industrijski peleti in slama, z vsebnostjo vlage 60% in več

IZVEDBA NA KLJUČ PO CELI EVROPI

PRISOTNI V VEČ KOT 10 DRŽAVAH EU

Prodaja in zastopa: BARBATUS d.o.o.

VELIKA BRITANIJA / ŠKOTSKA - PRIZNANJE ZA PROJEKT

PE Preradovičeva 22 SI-2000 Maribor

55

+386 40 128 035 +386 8 205 32 65

darko@barbatus.si www.topling-barbatus.com


56

OGREVAMO ZA 1.000 EUR

Prese`ki ogrevanja z lesno biomaso Udobno ogrevanje, nizki stro{ki in nizek oglji~ni odtis so pri~akovani od ve~ine kupcev ogrevalne tehnike, ki cenijo okolje in `elijo trajno re{itev ogrevanja. Razvoj Frölinga je dosegel nivo, ki zadovolji {e tako zahtevnega uporabnika. Spoznajte njihove reference, preden se odlo~ite kak{en kotel na lesno biomaso je primeren za vas. Uporaba lesne biomase v energetske namene je pri nas prisotna `e od nekdaj, {e nikoli pa ni bila tako dostopna, u~inkovita in udobna, kot je z najsodobnej{o tehnologijo danes. Med tem ko je ogrevanje z lesom v~asih veljalo za umazano, pra{no in z veliko potrebnega ro~nega dela, pa danes izpopolnjena sodobna tehnika skrbi za popolnoma avtomati~no delovanje in nadzor nad izgorevanjem, ter upravljanjem s toploto. Visoki izkoristki pri gorenju prina{ajo tudi izjemno nizke emisije in minimalni ostanek pepela, s katerim se ravna na preprost na~in in brez pra{enja.

Kotel na polena: Fröling S4 Turbo Zastareli kotli z nepopolnim izgorevanjem, ogromno pepela in velikimi izgubami toplote skozi

dimnik so dejansko postali preteklost. Izpopolnjeni kotel na polena Fröling S4 Turbo omogo~a, da ob velikem kuri{~u in v kombinaciji s hranilnikom toplote uporabnik nalo`i le {e enkrat dnevno, vremensko vodena regulacija pa poskrbi za u~inkovito in var~no ravnanje z odve~no toploto. Pri tem ima uporabnik na voljo tudi edinstven avtomatski v`ig, ki po potrebi zakuri kar sam. Po novem je mogo~e kotlu prigraditi tudi peletni del z lo~enim kuri{~em, tako da kotel zdru`uje vse prednosti ogrevanja na polena in pelete z mo`nostjo avtomatskega preklopa za popolno oskrbo s potrebno toploto tudi v dalj{ih obdobjih, ko uporabnika ni doma.

Kotel na pelete Fröling P4

poseben sesalni sistem ali pol` pa enostavno povezavo z zalogovnikom za pelete. Pri tem povsem avtomatiziran sistem za transport pelet do kotla in samodejno ~i{~enje pepela skrbijo za popolno udobje. Tudi pri ogrevanju s sodobnim kotlom na lesne sekance Fröling T4 uporabnika avtomatika pri doziranju kuriva v kotel popolnoma nadomesti. Uporabnik skrbi za zalogo v ve~jem zalogovniku za sekance in v dolgih intervalih prazni posodo za pepel, vse ostalo pa opravi tehnologija sama.

Sodobni kotli Fröling na pelete in sekance

Kotel na polena Fröling S4 z avtomatskim v`igom, hranilnikom toplote in bojlerjem za sanitarno vodo

5 desetletij izku{enj Frölinga, 2500 sistemov ogrevanja na lesno biomaso Avstrijsko podjetje FRÖLING je proizvajalec najsodobnej{ih kotlov na lesno biomaso s petdesetletno tradicijo, ki ga v Sloveniji `e vrsto let zastopa podjetje BIOMASA d.o.o. iz Lu~. Z ve~ kot 2.500 uspe{no delujo~imi sistemi ogrevanja na polena, sekance in pelete, se je podjetje Biomasa v Sloveniji uveljavilo kot vodilno podjetje na podro~ju ogrevanja z lesno biomaso. Velika vlaganja v razvoj omogo~ajo, da na trgu predstavljamo vedno nove re{ite za udobno, varno, okolju prijazno, predvsem pa var~no ogrevanje na lesno biomaso v razponu mo~i od 7 do 1.000 kW. Pri tem v podjetju uspe{no sodelujemo s {tevilnimi projektantskimi in in{talaterskimi podjetji pri iskanju optimalnih re{itev ogrevanja tako za nove objekte, kot tudi pri energetskih sanacijah obstoje~ih objektov, vse od enostanovanjskih hi{ do ve~stanovanjskih naselij, javnih ter industrijskih objektov in daljinskih sistemih ogrevanja.

Preizku{ene naprave za soproizvodnjo elektrike in toplote

Za vse brez lastnega lesa zanimiv na~in ogrevanja predstavljata kotla na pelete Fröling P4 in P1. Peleti so razmeroma nov, v primerjavi s kurilnim olje pa ob~utno cenej{i energent ter tako predstavljajo odli~no in stro{kovno ugodno alternativo ogrevanju na fosilna goriva. Zaradi kompaktne zasnove kotla omogo~ata preprosto postavitev v kurilnico,

Naslednjo stopnjo pri u~inkovitem izkori{~anju prednosti lastnega naravnega vira predstavlja kogeneracija ali soproizvodnja toplote in elektri~ne energije (SPTE). Eden izmed naju~inkovitej{ih na~inov izrabe razpolo`ljivih energetskih virov omogo~a, da manj kakovostni les u~inkovito pretvorimo v lesni plin, iz katerega nato pridobivaGSM: 041

mo elektri~no in toplotno energijo. Zaenkrat je v podjetju Biomasa na voljo preizku{ena naprava za soproizvodnjo 100 kW termi~ne in 45 kW elektri~ne mo~i. •

383 383

Sa{o ^re{nik

www.biomasa.si

O V SLOVENIJI VARČNO IN UDOBNO OGREVAMO ŽE VEČ KOT 2500 OBJEKTOV Novo v ponudbi SEKANCI in PELETI

POLENA in PELEETTII ZLATO PRIZNANJE SEJMA ENERGETIKA 2012 012

C CII NC AN SEKA

POLENA AVTOMATSKI VŽIG PRI KOTLU NA POLENA

Kot tli na lesno l bi Kotli biomaso (7 – 1000 kW)

PELETI

Kogeneracija na

lesni plin


OGREVAMO ZA 1.000 EUR

57

Re{itve za prehod na ogrevanje s peleti za vsako stanovanjsko hi{o

L

esni peleti so {e vedno eden od najbolj zanimivih energentov za ogrevanje enostanovanjskih hi{. V primerjavi s kurilnim oljem so vsaj 40% cenej{i, obenem pa {e zagotavljajo podobno raven avtomatike ogrevanja. Opcij za prehod na ogrevanje na pelete je veliko. Najhitreje in najceneje je, ~e obstoje~o pe~ enostavno predelate z namestitvijo gorilnika na pelete. Najprimernej{e so sicer pe~i na trda goriva, oziroma kombinirani kotli drva/ olje, saj so ti `e v osnovi namenjeni, da shajate s pepelom, ki nastaja pri kurjenju biomase. Ponudba gorilnikov Fenix se je v leto{njem letu raz{irila na dva nova modela, ki sta zelo primerna za kotle na trda goriva. To sta Basic in Optima - slednji bo premierno predstavljen na sejmu Energetika, od 20. do 23. maja v Celju. Razlike med modeloma so predvsem v na~inu monta`e na obstoje~e pe~i in pa v mo`nostih nastavitev delovanja gorilnika.

Ĺ e vedno ostaja v ponudbi tudi `e dobro uveljavljani gorilnik Fenix Special, s katerim lahko, zahvaljujo~ njegovi inovativno zasnovani gorilni komori, predelate tudi marsikatero specialno pe~ na kurilno olje. Predelava pe~i kot so Buderus Logano, Seltron Optima, KIV NTK in podobne je zanimiva, ker te v osnovi omogo~ajo precej vi{je izkoristke kot pe~i na trda goriva. Gorilnik Fenix Special se enostavno namesti na kotle brez velikih predelav, tako da ti {e naprej obdr`ijo tudi svojo originalno namembnost. ^e se vseeno izka`e, da va{a obstoje~a pe~ ni primerna za predelavo, imate mo`nost kupiti povsem nov sistem za ogrevanje na pelete, sestavljen iz

Pestra ponudba gorilnikov na pelete omogo~a predelavo prakti~no vseh vrst kotlov

Za peletni sistem Fenix (7-28 kW) lahko pridobite subvencijo Eko sklada

namenske pe~i, ki je opremljena z gorilnikom, transportnim sistemom in zalogovnikom za pelete. Peletni sistem Fenix vam omogo~a visoke izkoristke in nizke emisije dimnih plinov v

celotnem razponu obratovalne mo~i, zato lahko zanj uveljavljate subvencijo Eko sklada in to brez dodatne vgradnje vodnega zalogovnika toplote! â&#x20AC;˘ Damjan Nemec

Da bi bila vse ta pestra ponudba {e dostopnej{a, imate mo`nost nakupa na obroke z ugodnimi krediti Hranilnice LON. Kredit omogo~a pla~ilo na do 36 obrokov do vrednosti 3.000 EUR. Stopite v stik s predstavniki podjetja Inovateh ali obi{~ite njihov razstavni prostor na bli`ajo~em se sejmu Energetika, dvorana L1, razstavni prostor 3 (Celje, 20.-23. maj 2014) in zahtevajte ve~ informacij!


58

OGREVAMO ZA 1.000 EUR

Izbiramo ogrevalni sistem

S

istemi za ogrevanje iz kuriv lesne biomase so se po ovrednotenju za vse kategorije stavb izkazali z oceno zelo dobro. Na{a odlo~itev o preklopu iz ogrevanja na kurilno olje, na drug obnovljivi vir energije bo torej `e v osnovi la`ja. Ĺ e toliko bolj pa v primeru, ko primerjamo stro{ke za nakup kurilnega olja, v primerjavi s peleti. ^e ra~unamo z letnim dvigom cen energije v vi{ini 4%, se letni stro{ki za kurivo pri kurilnem olju v 15 letih iz 3.000 EUR zvi{ajo na 5.200 EUR. Pri peletih se pri enakem letnem porastu pove~ajo zgolj na pribli`no 2.430 EUR. Z zamenjavo kotla prihranimo v 15 letih ve~ kot 34.000 EUR. ^e od{tejemo investicijo v ogrevalni sistem na lesno biomaso, nam po 15 letih ostane dobi~ek v vi{ini 19.100 EUR. V primeru industrijske rabe ogrevanje je amortizacija stro{kov {e hitrej{a in prihranki izrazitej{i.

Biomasa in son~na toplota Kombinacija ogrevalnega sistema na lesno biomaso in solarne naprave, naredi ogrevalni sistem {e u~inkovitej{i. Solarna naprava prevzame poleti in v prehodnem obdobju ogrevanje sanitarne vode. Tako zmanj{amo porabo lesa in podalj{amo `ivljenjsko dobo kotla. S kombiniranjem kotlov recimo na polena, z zalogovniki in solarno toplotno tehniko bistveno zvi{amo udobje ogrevalnega sistema.

Finan~ne vzpodbude za uporabo biomase Ker ogrevanje z lesom ni koristno le za vas, temve~ tudi za okolje in dru`bo, je na voljo veliko mo`nosti za finan~ne vzpodbude dr`ave, ob~in in interesnih zastopstev. Ve~ informacij o tem lahko pridobite na www.ekosklad.si, kjer vam bodo pomagali pri pridobivanju informacij o finan~nih vzpodbudah.

Izberimo torej biomaso Iz zapisanega je povsem na dlani, da je danes pravi trenutek za preklop na ogrevanje z lesno biomaso. Na voljo niso le nepovratne finan~ne vzpodbude, temve~ tudi ugodna posojila, ki vam bodo va{o enkratno

nalo`bo v spremembo ogrevalnega sistema porazdelila na dalj{e obdobje. In sicer vsaj za ~as amortizacije novega na~ina ogrevanja. Torej ne postavlja se vpra{anje ali imamo na voljo dovolj finan~nih sredstev za obnovo ogrevanja na lesno biomaso, temve~ kako lahko `e danes prihranimo pri stro{kih ogrevanja. Ob odla{anju nalo`be se stro{ki samo ve~ajo, zato je treba ukrepati ~im prej. Pred zamenjavo sistema je dobro izbrati strokovnjaka, ki se temeljito spozna na tovrstno opremo in obvladuje sistem do potankosti. Z njegovimi nasveti boste izbrali pravilno mo~ kotla za va{o zgradbo in ga tudi namestili tako, da bo deloval kar najbolj u~inkovito. â&#x20AC;˘ Priredil: F. Mithans


Ponudnik CELOVITIH REŠITEV za obnovljive vire energije

www.herz.si

• • • •

Uplinjevalni kotli 10 do 40kW Kotli na pelete 4 do 1000kW Kotli na sekance 7 do 1000kW Sistemi za shranjevanje toplote

Podjetje HERZ ima na slovenskem trgu dobro servisno mrežo. Prodajo kotlov HERZ vršimo preko pooblaščenih distributerjev, ki poskrbijo za svetovanje in zasnovo vaše kotlovnice ter vgradnjo. Herz d.d. Grmaška c. 3 • 1275 Šmartno pri Litiji • info@herz.si • tel.: 01/ 89 62 165 • www.herz.si


60

OGREVAMO ZA 1.000 EUR

Nem{ka toplotna ~rpalka aroTHERM â&#x20AC;&#x201C; Odli~no razmerje med kakovostjo in ceno - zdaj tudi na SLO tr`i{~u Svetovno znani proizvajalec ogrevalne tehnike s 140 letno tradicijo, nem{ki VAILLANT, je pri~el s prodajo novega modela kompaktnih toplotnih ~rpalk zrak/voda aroTHERM, namenjenih ogrevanju prostorov in sanitarne vode ter hlajenju. AroTHERM toplotne ~rpalke, izdelane izklju~no v Evropi, zagotavljajo najbolj{e razmerje med kakovostjo in ceno. Toplotne ~rpalke aroTHERM VWL mo~i 5, 8, 11 in 15 kW izpolnjujejo pogoje za pridobitev nepovratnih sredstev EKO sklada. So kompaktne izvedbe, kar pomeni, da se hladilni krog v celoti nahaja v oblikovno lepi zunanji enoti. Tako je toplotna ~rpalka dokon~no izdelana in testirana pri proizvajalcu, kar zagotavlja najvi{jo raven kvalitete in zanesljivosti.

AroTHERM toplotna ~rpalka z izhodno temperaturo do 63 stopinj celzija, lahko zaradi inverterskega delovanja in prilagajanja hitrosti kompresorja, prilagaja mo~ delovanja toplotnim potrebam objekta. Toplotna ~rpalka je primerna tako za novogradnje, najbolje v kombinaciji s talnim ogrevanjem oziroma nizko temperaturnimi radiatorji, kot tudi za nadgradnjo obstoje~ih ogrevalnih sistemov. AroTHERM toplotne ~rpalke z vgrajeno vremensko regulacijo calorMATIC 470, pri nadgradnji obstoje~ih sistemov, preko triVAI funkcije omogo~ajo samodejni preklop ogrevanja z energenta na energent, ki je v tistem trenutku za uporabnika cenovno najbolj ugoden.

Nikakor pa ne pozabite, da je za u~inkovito in zanesljivo delovanje aroTHERM toplotne ~rpalke pomembno, da izvedbo zaupate referen~nemu podjetju. â&#x20AC;˘ Za brezpla~no strokovno pomo~ in izdelavo natan~ne ponudbe pokli~ite na 01 511 42 90 ali pi{ite na info@remih-i.si


OGREVAMO ZA 1.000 EUR

61

Kako izbrati pravega ponudnika ogrevalnih sistemov?

P

renovo in sanacijo ogrevalnega sistema moramo razumeti kot investicijo v prihodnost, pri tem pa upo{tevati individualne zahteve, predstave, ceno in dosegljivost energenta ter `elje kon~nega kupca. Kako izbrati pravega ponudnika ogrevalnega sistema? Odlo~itev zagotovo terja trezen razmislek. V ~asu, ko smo pri~a vedno ve~jim pritiskom na globalno ceno fosilnih goriv je smotrno izbrati energent, ki ka`e dolgoro~no stabilnost cene. Slovenija je v evropskem povpre~ju na tretjem mestu po odstotku gozdnih povr{in, les pa globalno uvr{~amo v skupino najpomembnej{ih obnovljivih virov. Odlo~itev o ogrevalnem sistemu na lesno biomaso torej zagotavlja dosegljivost energenta ter stabilnost cen goriva, obenem pa pomaga lokalnemu gospodarstvu ter lesno-predelovalni bran`i.

Obi{~ite nas na 17. sejmu ENERGETIKA V ~asu od 20. – 23 maja, na Celjskem sejmu bomo obiskovalcem ponovno odpirali okno v prihodnost ter skupaj s ponosom predstavili novost, s katero bomo v letu 2015 prestavili meje mo`nega na podro~ju alternativnih oblik ogrevalnih sistemov. Popolna prenova ter optimizacija delovanja je rezultat ve~letnih vlaganj v razvoj ter ka`e zakaj velja KWB za vodilnega ponudnika za ogrevanje z biomaso. VLJUDNO VABLJENI NA 17. SEJEM ENERGETIKA, CELJSKI SEJEM, 20. – 23. MAJA 2014, HALA K, RAZSTAVNI PROSTOR 06. Ve~ si lahko preberete na www.kwb.si . Za vse dodatne informacije smo dosegljivi na telefonski {tevilki 03 839 3080, info@kwb.si

Toplotna ~rpalka ali kotel na lesno biomaso? Oba tipa ogrevalnih sistemov se uvr{~ata v skupino naprednih, alternativnih tipov ogrevanja, vendar so razlike pri stro{kih obratovanja, dolgoro~ni prihranek in nemotenem obratovanju ogromne. Prihranek stro{kov igra v prid obeh tipov ogrevalnih sistemov. Tako kotle na biomaso kot toplotne ~rpalke odlikuje ogromen prihranek, glede fosilne oblike ogrevanja na olje ali plin. Prihranek na letni ravni, na primeru enodru`inske hi{e (200 m2 bivalne povr{ine) se giblje med 1000 – 2000 EUR letno. Tako velja pravilo, da se investicija v sanacijo ogrevalnega sistema praviloma povrne v 4 – 6 letih, ob neupo{tevanju Eko-subvencij. Vendar pozor. Toplotne ~rpalke za obratovanje porabijo neprimerljivo ve~ elektrike (pribli`no 8.000 kWh letno) kot kotli na biomaso (181 kWh letno). Dejstva ne smemo zanemariti, saj imajo `e razmeroma majhna nihanja cen elektrike ogromen vpliv na stro{ke na letni ravni. Zaradi posledic zimske ujme in zastarelega elektri~nega omre`ja lahko v naslednjih letih pri~akujemo povi{anje investicij v prenovo elektri~ne infrastrukture in s tem vi{je cene za kon~ne uporabnike.

Kotli KWB Visoka stopnja avtomatizacije, pove~ano udobje ter za{~ita lokalnega okolja tako govorijo tako v prid ogrevalnih sistemov na biomaso. Podjetje KWB se uvr{~a v sam vrh evropskih »premium« proizvajalcev. Popoln nadzor izgorevanja, visoka u~inkovitost ter ~istost kotlov dodatno vi{ajo stopnjo prijaznosti uporabe. Podjetje iz avstrijske Štajerske `e 20 let stavi na visoko raven znanja in kakovosti. Na letni ravni usmerijo ve~ kot 10 % dele` v razvoj, kar jih uvr{~a na prvo mesto. Pri KWB izobra`ujejo lasten kader, ki komaj po uspe{no zaklju~enem {olanju pridobi certifikat partner-in{talaterja. Ve~ kot 70.000 strank, 6 letna garancija ter vedno ve~ji tr`ni dele` tudi v Sloveniji nakazujejo trend izjemno uspe{ne poslovne zgodbe. •

POGLED V PRIHODNOST

Vodilno ogrevanje na biomaso

www.kwb.si

na sejmu ENERGETIKA v Celju od 20. – 23. maja 2014


62

TALNO OGREVANJE

Uponor NUBOS sistemske plo{~e Elegantna re{itev pritrjevanja cevi za talno ogrevanje

P

ri sistemu talnega ogrevanja se toplota dovaja v posamezen prostor preko cevi talnega ogrevanja, ki so polo`ene v tleh in zalite z estrihom. Na~in pritrjevanja cevi na podlago je lahko razli~en. Eden izmed najbolj u~inkovitih in najvarnej{ih na~inov je pritrjevanje cevi v sistemsko plo{~o. Opis sistema V primeru, da se v novogradnjo vgrajuje sistem talnega ogrevanja ali hlajenja, potem so Uponorjeve NUBOS sistemske plo{~e vsestransko uporabne, saj se lahko uporabljajo tako pri gradnji individualnih stanovanjskih zgradb, kot tudi ve~stanovanjskih zgradb in industrijskih zgradb. Popolno ravnovesje sestavnih delov sistema zagotavljajo prilagojene re{itve za vse priljubljene vrste estrihov, namembnosti in geometriji prostora.

To~na vgradnja cevi Pri monta`i, sistemske plo{~e omogo~ajo standardizirano in izredno hitro vgradnjo. Sistemske cevi so, s pomo~jo ~epkov na sistemski plo{~i, pritrjene na to~no dolo~enem mestu. Sama oblika plo{~e zagotavlja odmik cevi od plo{~e, tako da estrih lahko v popolnosti oblije cev. Zaradi tega je omogo~en popoln prenos izra~unane ogrevalne mo~i. Vsled fine regulacijske karakteristike je zagotovljeno ekonomi~no in energetsko u~inkovito delovanje. Udobje in varnost po ceni, ki ostane na tleh.

Rλ = 0,75 m2K/W, zvo~na izolativnost pa zna{a 28dB (DIN 4109).

Hitra, samostojna vgradnja Sestavljen izolacijski sloj za prakti~no uporabo

Uponor Nubos sistemske plo{~e so relativno velike (cca 1,25m2) in se obi~ajno

Prerez Uponor NUBOS sistemske plo{~e EPS 30-2 ka`e sestavljeno zgradbo izolacijskega sloja (oblika sendvi~a). V zgornjem delu se nahaja trden izolacijski sloj, ki zagotavlja stabilnost ~epka in neproblemati~no vpetje cevi pri polaganju. V spodnjem delu pa je izolacijski sloj bolj mehak in je namenjen za udarno-zvo~no izolacijo. S to premeteno kombinacijo izolacije se s sistemsko plo{~o dose`e toplotna upornost

Uponor sistemske plošče za talno ogrevanje sĂďŝŵŽsĂƐ͕ĚĂŶĂƐŽďŝƓēĞƚĞŶĂƐĞũŵƵ EZ'd/<͕ĞůũĞ͕ŽĚϮϬ͘ϱ͘ͲϮϯ͘ϱ͘ϮϬϭϰ͕ ĚǀŽƌĂŶĂ>ϭ͕ƌĂnjƐƚĂǀŶŝƉƌŽƐƚŽƌƓƚ͘Ϯϭ͘

Rešitev za vsakršno strukturo tal Tri vrste plošč za različne vrste vgradnje Sistemske plošče omogočajo vgradnjo cevi dimenzij 14 – 16 mm Možno je diagonalno polaganje cevi brez pomoči posebnih držal Odlično za cementni in samorazlivni estrih Hitro polaganje plošč praktično brez odpadka Okolju prijazen material iz recikliranega PS materiala Dodatni izravnalni seti za polaganje med vratnimi odprtinami in pred razdelilnimi omaricami Za več informacij: TITAN d.d. T (01) 8309 170 prodaja (01) 8309 168 tehnična služba F (01) 8309 171 E pc5@titan.si W www.titan.si www.uponor.si


TALNO OGREVANJE polagajo od leve proti desni. Zaradi posebnega robu in prekrivne tehnike se polaganje izvr{i prakti~no brez odpadkov – vse odrezane plo{~e se lahko uporabijo v naslednji vrsti.

Prakti~na pomo~ za popoln rez Uponorjeva priprava za rezanje plo{~e je prakti~no pomagalo pri rezanju posameznih plo{~. Preko posebnega vodila je mo`no plo{~o natan~no odrezati na treh razli~nih polo`ajih – in to ne samo v vzdol`ni smeri, ampak tudi po diagonali. Struktura sistemske plo{~e na sprednji strani in mre`na struktura na hrbtni strani skrbita za bolj{o orientacijo pri rezanju.

Izravnalni set za enostavno polaganje cevi v »problemati~nih« conah

se cev pritrdi na pravi globini in s to~no dolo~enim razmakom med cevmi (na voljo je 6 razli~nih pravokotnih cevnih razmakov). Razmak med cevmi pri vzdol`nem polaganju: 5,5-11-16,5-22-27,5-33cm. Razmak med cevmi pri diagonalnem polaganju: 7,5-15-22,5-30cm. Uponor NUBOS sistemska plo{~a EPS 30-2 izpolnjuje najvi{je zahteve glede udarno-zvo~ne izolacije in toplotne izolacije.

63

Posebne izravnalne plo{~e za pritrjevanje cevi med vratnimi odprtinami in/ ali pred razdelilnimi omaricami, ki imajo optimizirano {tevilo ~epkov. Ti elementi se enostavno prekrijejo z eno vrsto ~epkov na osnovni plo{~i, oba konca izravnalne plo{~e pa se prekrijeta.

V primerih, ko so tla obremenjena z do 30kN/m2, je najbolj{a re{itev Uponor Nubos sistemska plo{~a EPS 11, ki je brez udarnozvo~ne izolacije. Uponor NUBOS sistemska plo{~a 14-16 (brez izolacije) zagotavlja posebej visoko stopnjo fleksibilnosti pri uporabi, saj se polaga direktno na `e vgrajeno toplotno izolacijo.

Cev za talno ogrevanje Na sistemske plo{~e je mo`no vgraditi naslednje Uponorjeve cevi: • Uponor PE-Xa cevi 14x2mm • Uponor PE-Xa cevi 16x2mm • Uponor PE-Xa cevi 16x1,8mm • Uponor MLCP cevi 14x2mm • Uponor MLCP cevi 16x2mm

Va{e prednosti: • tri vrste plo{~ za razli~ne vrste vgradnje, • visokokakovostne robustne sistemske cevi v dveh dimenzijah, • diagonalno polaganje cevi brez pomo~i posebnih dr`al, • odli~no za cementni in samorazlivni estrih • hitro polaganje prakti~no brez odpadkov, • okolju prijazen material iz recikliranega PS materiala, • sistemska varnost in kakovost zaupanja vredne blagovne znamke, • dodatni izravnalni seti za polaganje med vratnimi odprtinami in pred razdelilnimi omaricami.

Sistemska raznolikost Dve vrsti sistemskih plo{~ z izolacijo in sistemska plo{~a brez izolacije naredi Uponorjeve NUBOS sistemske plo{~e univerzalno uporabne za sistem talnega ogrevanja in hlajenja. Plo{~e se optimalno prilegajo vsem geometrijskim oblikam prostora zaradi njihovega sistema prekrivanja plo{~ preko ene vrste ~epkov. To zagotavlja zanesljivo, enostavno in hitro polaganje brez odpadkov. Tudi pri diagonalnem polaganju cevi niso potrebna nobena dodatna dr`ala. Oblika ~epkov na sistemski plo{~i omogo~a, da

To velja tudi za kompleksne geometrije prostorov, vklju~no s po{evnimi vratnimi odprtinami, kjer se dose`e popolnoma tesna povr{ina.

Zaklju~ek Uponor nudi gradbenim profesionalcem brezkompromisno kakovost, najbolj{e strokovno znanje in dolgoro~no partnerstvo. Za dodatne tehni~ne informacije se lahko obrnete na podjetje TITAN d.d., ki je generalni zastopnik dru`be Uponor v Sloveniji. • Vili Zabret, TITAN d.d.

• • • •

Uponor Nubos sistemska plo{~a EPS 30-2 idealno za hi{no in ve~stanovanjsko gradnjo izolacija: EPS 040 DES sg debelina elementa: 48mm udarno-zvo~na izolacija: 28dB

• • • •

Uponor Nubos sistemska plo{~a EPS 11 za prostore z ve~jimi obremenitvami (do 30kN/m2) izolacija: EPS 040 DES (100kPa) debelina elementa: 29mm brez udarno-zvo~ne izolacije

Uponor Nubos sistemska plo{~a 14-16 (brez izolacije) • za polaganje na `e vgrajeno toplotno izolacijo • debelina elementa: 18mm


64

ZANIMIVOSTI

Spremljanje porabe elektrike v stavbah in ÂťpametniÂŤ merilniki

O

d ~asov, ko so prve tovarne z lastnimi elektro generatorji pri~ele odve~no elektriko prodajati okoli{kim obrtnikom in manj{im tovarnarjem, pa vse do danes, merimo porabo elektri~ne energije. V prihodnosti pa nam bo merjenje oz. spremljanje porabe elektrike omogo~alo mnogo ve~ kot samo obra~un. Merilnik porabe energije za spremljanje porabe posamezne naprave v gospodinjstvu (vir: WC, Cjp24).

Pametni merilnik elektri~ne energije, ki omogo~a dvosmerno komunikacijo od distributerja do uporabnika in obratno (vir: EVB Energy Ltd).

nove projekte, nove storitve in inovacije. Po nekaterih ocenah ta segment v naslednjih 10 letih predstavlja ve~ milijardno gospodarsko prilo`nost. Za razliko od EU pa ima Kitajska {e bistveno bolj ambiciozne na~rte, saj `eli uvesti nove merilnike za gospodinjstva `e do leta 2017. Po nekaterih informacijah naj bi bili ti merilniki manj kompleksne naprave v primerjavi z merilniki, kot jih predvideva EU ali ZDA.

omogo~ajo zgolj enosmerno komunikacijo z dobaviteljem oz. prodajalcem elektri~ne energije za od~itavanje porabe. Na drugi strani pa so v razvoju kompleksne multifunkcijske naprave, ki omogo~ajo veliko ve~ kot samo merjenje porabe. Kompleksne naprave bodo omogo~ale merjenje porabe, dvosmerno komunikacijo, povezavo s hi{nim prikazovalnikom porabe, po{iljanje ukazov od dobavitelja oz. prodajalca do uporabnika, izklope/vklope uporabnika, vklope/izklope posameznega porabnika, spremljanje porabe preko spletnih strani in {e mnogo ve~. Odklop uporabnika na daljavo, v primeru

EU iniciativa EU si je zastavila ~asovnico, da bi do leta 2020 vsaj 80% uporabnikov elektri~ne energije in plina bilo opremljenih s pametnimi merilniki porabe (na sliki). Ta ambiciozen cilj zelo verjetno ne bo dose`en, saj se glede na zadnja poro~ila uvajanje pametnih merilnikov izvaja po~asneje kot predvideno. Ocena trenutne penetracije pametnih merilnikov je med 15% in 20% uporabnikov v EU. Izvajajo se {tevilni projekti in pilotne uvedbe na podro~ju pametnih merilnikov (ang. smart metering) in pametnih omre`ij (ang. smart grids), vendar pa konkretizacija investicij ne sledi planom. Kljub temu podro~je ostaja prilo`nost za

Pametni merilnik EE na kratko Pametni merilnik porabe elektri~ne energije nima natan~ne definicije, standardi se {e oblikujejo. Poznamo enostavne merilnike, ki

Napredni merilnik porabe elektrike za celotno gospodinjstvo oz. hi{o; porabo spremljamo preko ra~unalnika, pametnega telefona ali namiznega monitorja (vir: engage.efergy.com)


ZANIMIVOSTI

65

Novi regulator Dialog EQ Ste tudi vi kdaj dobili ob~utek, da so napravo, ki ste jo kupili, proizvajalci naredili zase in ne za uporabnika? Se tudi vi vsaki~ znova le s te`avo (in z navodili v roki) prebijate skozi nastavitve? V PROF.EL-u `e ve~ kot 15 let sledimo trendu razvoja sodobnih regulatorjev ogrevanja/hlajenja s poudarkom na prijaznem uporabni{kem vmesniku. Nekaj idej smo patentno za{~itili `e pred ve~ kot desetletjem, ko smo na trg dali regulator Dialog, s katerim so bili uporabniki zelo zadovoljni. Po dolgotrajnih in natan~nih testiranjih lahko za junij 2014 z veseljem najavimo izid novega regulatorja Dialog EQ. Njegove novosti in prednosti so naslednje: • namenjen je avtomatizaciji in nadzoru vseh ogrevalno/hladilnih sistemov; • prijazen do uporabnika in okolja; • preprosto ga priklju~imo v internetno omre`je in ga upravljamo, nastavljamo in spremljamo od koderkoli ter s katerekoli primerne naprave (ra~unalnik, prenosnik, pametni telefon, tablica…); • prikazuje trenutne izmerjene vrednosti v sistemu in shranjuje podatke za dan ali dva nazaj; tako lahko spremljamo delovanje sistema (temperature, pretoki, delovne ure, porabljena/proizvedena energija, …); • omogo~a posodabljanje oziroma prilagajanje avtomatizacije va{im potrebam in `eljam, saj ga lahko programiramo kar na daljavo; • skrbi za varno, var~no in zanesljivo delovanje sistema, kar pomeni pove~anje udobja in zmanj{anje stro{kov za energijo. O prijaznosti in preglednosti novega Dialoga EQ se prepri~ajte na spletni strani www.profel.si, kjer lahko »v `ivo« preizkusite simulacijo njegovega delovanja. • mag. Igor GODEC

nepla~ila ra~una za EE, bo v prihodnosti postal realnost. Pametni merilniki bodo tako postali pomemben element pametnih hi{ in drugih sodobnih, energetsko u~inkovitih objektov.

Interes za »pametno« merjenje na strani dobaviteljev/prodajalcev in uporabnikov Kljub temu, da pametni merilniki porabe elektri~ne energije {e niso v mno`i~ni uporabi (po nekaterih ocenah jih je v Sloveniji name{~eni le nekaj tiso~), pa trend prodaje merilnikov za doma~o in profesionalno uporabo raste. To je indikator, da interes za »pametno« merjenje ni le na strani dobaviteljev oz. prodajalcev elektri~ne energije, ampak tudi na strani uporabnikov. V to nas silijo ~edalje vi{je cene elektri~ne energije in ~edalje ni`ja sposobnost gospodinjstev za pla~evanje visokih ra~unov. Tako imamo danes na voljo {tevilne naprave s katerimi lahko spremljamo svojo porabo, ugotavljamo stro{ke in temu primerno prilagajamo navade. Najbolj so priljubljeni enostavni merilniki porabe na vti~nici (na sliki) s katerimi ugotavljamo trenutno porabo, mo~, trenuten stro{ek, ocenjen mese~ni in letni stro{ek.

Najnovej{i merilniki za doma~o in profesionalno uporabo pa omogo~ajo natan~no merjenje porabe elektrike za celotno stanovanje ali hi{o, spremljanje trendov, natan~en izra~un stro{kov, statistike, spremljanje porabe in stro{kov preko interneta, pametnega telefona ali hi{nega prikazovalnika (na sliki). Cene merilnikov za doma~o uporabo se gibljejo od 30 € do 100 €.

Prihodnost in izzivi pametnega merjenja Da bodo lahko dobavitelji oz. prodajalci elektri~ne energije v prihodnje zelo natan~no spremljali porabo elektri~ne energije pri odjemalcih je dejstvo. Tudi odklop uporabnika na daljavo ne bo redkost. Samo spremljanje porabe pa ne bo prineslo bistvenih prednosti oz. prilo`nosti. Pravo prilo`nost predstavljajo nove storitve, ki jih bodo pametni merilniki in multifunkcijske naprave v omre`ju omogo~ale. Na primer nove personalizirane tarife, tedenske akcije EE v ~asu manj{e porabe (npr. od 22h do 24h brezpla~na elektrika), rezervacije energije v naprej, dinami~ne oz. variabilne tarife s ciljem zmanj{anja izgub in distribucijskih stro{kov. Pametni merilniki bodo nepogre{ljivi v sodobnih, energetsko

u~inkovitih objektih. Sodobni merilci bodo omogo~ili nadaljnji razvoj pametnih elektro energetskih omre`ij, ki so nujna tako iz ekonomskih, kot tehni~nih vidikov. Pametno omre`je povezuje vse elemente omre`ja, od virov do porabnikov, v en usklajen sistem. Zagotavlja optimalno izkori{~enost kapacitet in stabilnost dobave elektri~ne energije. Kljub vsem prednostim, ki jih bodo prinesle te »pametne« naprave, pa skepticizem na dolo~enih to~kah ostaja. Dobavitelji, distributerji ali prodajalci elektri~ne energije bodo imeli veliko podatkov o porabi in celo navadah uporabnikov. Pri tem gre lahko za zaupne podatke, za osebne podatke in druge podatke ob~utljive narave, ki so lahko »nedol`no« uporabljeni v marketin{ke namene ali v najbolj marginalni obliki tudi v zlonamerne. Po drugi strani pa se postavlja vpra{anje ali bodo imeli uporabniki kak{ne oprijemljive koristi in kdo bo pravzaprav pla~al namestitev pametnega merilnika in celotnega sistema. Uvajanje tovrstnega sistema zato ne bo hitro, saj zahteva obilico zdravega razuma, kriti~ne presoje in uskladitev {tevilnih interesov. Nov »veliki brat«? • mag. Roman Toma`i~


66

OBISKALI SMO

Dru`ba Butan plin {iri ponudbo energetskih re{itev Gospodarska kriza spodbuja iskanje konkuren~nej{ih energetskih re{itev V dru`bi Butan plin so zaradi nizke cene, majhnih izpustov, zanesljive dobave in velikih zalog prepri~ani, da prihaja doba uporabe uteko~injenega zemeljskega plina. Na nedavnem energetskem sejmu v Milanu so marca napovedali novo energetsko re{itev, primerno predvsem za velike odjemalce v industriji. Pravijo, da bo UZP v Sloveniji dosegljiv `e v jeseni, uporabnikom pa bo na izbiro poslovni najem ali lastna investicija v opremo. Slovensko gospodarstvo potrebuje zagon z novimi alternativnimi energenti, predvsem pa zagotovljene fiksne cene energije. Letos dru`ba Butan plin napoveduje dopolnitev ponudbe z uteko~injenim zemeljskim plinom - UZP. Skupaj s strate{kim partnerjem, italijanskim Liquigasom (dru`bi delujeta znotraj nizozemskega mednarodnega koncerna SHV Energy, delujo~ega v 27 dr`avah sveta), trgu prihajajo naproti z alternativno konkuren~no mo`nostjo zamenjave mazuta ali nafte z uteko~injenim zemeljskim plinom.

Uteko~injen zemeljski plin ima velik potencial Globalno in tudi v Evropi so zaloge uteko~injenega zemeljskega plina dovolj velike, po napovedih za naslednjih 200 let energenta naj ne bi zmanjkalo, poraba pa zaenkrat ne dohiteva ponudbe. UZP je u~inkovit energent prihodnosti. Gre pravzaprav za zemeljski plin v teko~em stanju, ki je ohlajen na -162 °C, zaradi ~esar ima kar 600-krat manj{i volumen kot klasi~en zemeljski plin. Za razliko od slednjega, poteka transport UZP po morju, rekah, cesti in `eleznici in ne prek omre`ja zemeljskega plina. Uteko~injen zemeljski plin je tako dostopen tudi na lokacijah, kjer omre`je ZP {e ni razvito, predvsem ve~jim uporabnikom pa prina{a bistveno ni`je stro{ke energije. Gre za zanimiv alternativen pristop ponudbe zemeljskega plina z vnaprej zajam~eno ceno, bodisi z najemom opreme ali z lastno investicijo, pri ~emer jam~ijo odjem UZP s fiksno ceno za obdobje 3 let. Razvoj v panogi je z do sedaj dobro razvitimi re{itvami z UZP in dovolj privla~no ceno doprinesel obetavne alternativne energetske re{itve predvsem za industrijski in poslovni odjem za ve~je porabnike energije. Poleg tega pa razmere z veliko proizvodnjo in zalogami UZP v Ameriki, bli`njem V in v Evropi jasno nakazujejo trend v smeri stabilnih cen. Uporabnost UZP se v zadnjem desetletju drasti~no pove~uje, z vidika okoljskega vpliva je primernej{a izbira pomorskega transporta, ladijskih prevozov, tudi manj{ih jaht. Nova okoljska direktiva do leta 2015 nalaga prepoved uporabe nafte na podro~ju ladijskih prevozov za morja na obmo~ju dr`av ob Severnem morju. Na sejmu Mostra Convegno Expocomfort v Milanu se bienalno predstavlja preko 200 dru`b z novimi energetskimi re{itvami, med drugim lastni{ko povezan partner Butan plina, italijanska dru`ba Liquigas, ki v bli`nji prihodnosti na~rtuje tovrstno investicijo realizirati s konkretnim projektom tudi v Sloveniji.

Izjava generalnega direktorja: Toma` Grm, Butan plin d. d.: »Skupaj s strokovnjaki mati~nega podjetja ter mednarodnim koncernom SHV Energy, ukrepe in re{itve pri distribuciji UZP nadgrajujemo z izku{njami pridobljenimi pri dolgoletni in uspe{ni prodaji uteko~injenega naftnega plina (UNP) v Sloveniji. Zanesljiva dobava, enostavna dostopnost ter stro{kovna u~inkovitost so ob

Pi{e: Jo`ica Ekart dejstvu, da sodi UZP med naj~istej{a urednica revije plinasta goriva, zagotovo pomembne VAR^UJEM Z ENERGIJO lastnosti, ki bodo dobrodo{la re{itev za {tevilne uporabnike v slovenskem gospodarstvu.« Kako v Sloveniji ocenjujete razvojne in cenovne trende plinskih tehnologij generalno? Bodisi v industriji, malem gospodarstvu in privatnih manj{ih objektih?

Trg ponuja precej inovativnih re{itev na podro~ju tehnologije, ki jih stalno spremljamo tudi v dru`bi Butan plin. @e pred leti smo nekoliko ve~jim porabnikom v industriji in malem gospodarstvu, ki potrebujejo konstanten vir energije, ponudili kogeneracije, s ~imer izkoristimo (namesto, da bi jo izpustili) nastalo odve~no toploto, ki nastane ob proizvodnji elektrike. Odslej bo industriji na voljo tudi uteko~injen zemeljski plin (UZP), ki poleg tega, da je u~inkovit in zanesljiv vir energije, sledi tudi okoljskim standardom in ciljem u~inkovite rabe energije. Veliko prednost pri racionalni rabi energije ponujajo kondenzacijski kotili, ki omogo~ajo veliko ve~je izkoristke energije, ki se spro{~a ob uteko~injanju nastale vodne pare in bi se sicer pri obi~ajnih ogrevalnih sistemih izgubila zaradi vro~ih dimnih plinov, ki uhajajo skozi dimnik.

Toma` Grm, Butan plin d. d .

Zanimivosti o zemeljskem plinu Zemeljski plin je naravni plin, pridobljen iz zemeljskih vrtin s pribli`no 96 % metana. Najve~ji porabnik zemeljskega plina v svetu so ZDA, ki s 652 mrd m3 letne porabe dosegajo 22 % dele` svetovne porabe. Po porabi zemeljskega plina sledijo Rusija (438 mrd m3, 15 %), Iran (112 mrd m3, 4 %) in Kanada (94 mrd m3, 3 %). Za Rusko Federacijo najve~ zemeljskega plina v Evropi porabijo v Veliki Britaniji (91 mrd m3 letne porabe), sledita Nem~ija (83 mrd m3) in Italija (77 mrd m3). Za primerjavo-letna poraba zemeljskega plina v Sloveniji zna{a pribli`no 1,1 mrd m3. Ruska Federacija ima s 44.650 mrd m3 tudi najve~je dokazane zaloge zemeljskega plina na svetu. V Evropi ima poleg Ruske Federacije najve~je zaloge Norve{ka (2.670 mrd m3). Svet si danes prizadeva za zmanj{evanje emisij CO2 in toplogrednih plinov v ozra~je, ki sta cilj Kjotskega protokola in zaveze Evropske unije za 20 % zmanj{anje emisij CO2. Širjenje uporabe zemeljskega plina kot »zelenega energenta« lahko pomembno prispeva k doseganju okoljevarstvenih ciljev. UZP koristno nadome{~a mazut in nafto, njegova gostota je velika, skladi{~enje zato ekonomi~no, poleg tega pa je v primerjavi z mazutom in nafto do 15% cenej{i. Zaradi tehni~nega postopka o~i{~enja (je 100% brez primesi in vode) omogo~a nizko stopnjo izpustov CO2 in drugih emisij v okolje in se ta uvr{~a med naj~istej{a plinasta goriva.


OBISKALI SMO

67

plina, od tega kar trije v Sredozemlju z 69 procesnimi linijami in 61 rezervoarji za skladi{~enje. Prav tako deluje 47 terminalov za uplinjanje, ki celotno kapaciteto skladi{~ijo v 248 rezervoarjih za skladi{~enje UZP.

Skupina novinarjev je obiskala sejem energetike MCE v Milanu na povabilo podjetja Butan plin

Manj{im uporabnikom in gospodinjstvom so na voljo hibridne re{itve, pri katerih obstoje~emu ogrevanju na uteko~injen naftni plin (UNP) dodamo novo kondenzacijsko pe~, toplotno ~rpalko zrak â&#x20AC;&#x201C; voda, sanitarno toplotno ~rpalko ali kamin na pelete in s tem prispevamo k zni`anju stro{kov ogrevanja in ohranitvi visoke mere udobja. Cene plina se sicer gibljejo na podlagi kotacij na svetovnih borzah. Odvisne so od ostalih energentov, predvsem cene surove nafte, kakor tudi od same ponudbe in povpra{evanja. Proizvodnja zemeljskega plina iz skrilavca in ve~ja nahajali{~a v Ameriki naj bi po napovedih prav tako pomembno vplivale na zni`anje cen plina. Ve~ja poraba in dele` uteko~injenega zemeljskega plina (UZP) tako v svetovni kot evropski trgovini v prihodnjih letih pa bo zagotovo imela pozitiven vpliv tudi na bodo~i razvoj cen UZP. Kje so glavni bli`nji terminali za uteko~injanje UZP in kako boste dolgoro~no v Sloveniji poskrbeli za zanesljivost dobave?

Strate{ka povezanost z koncernom SHV Energy ter mati~nim podjetjem Liquigas iz Italije nam omogo~a, da prenesemo izku{nje, znanja ter najbolj u~inkovito tehnologijo tudi v Slovenijo. V Evropi se relativno blizu nahajajo terminali za UZP v Italiji (Panigaglia), Franciji (Montoir, Fos-sur-Mer), Nizozemskem (Rotterdam), Belgiji (Zeebrugge), kar nekaj jih je v Ĺ paniji (Barcelona, Cartagena, Segurto, Bilbao itd.) in v Veliki Britaniji (Walles, Kent itd.), najdemo pa jih tudi v Gr~iji, Tur~iji in na Portugalskem. Trenutno je na svetu 15 terminalov za uteko~injanje zemeljskega

Kako zahteven je slovenski trg za implemetacijo novih energetskih re{itev v industriji, ter ali gre ob tej va{i novi ponudbi z UZP za mo`nost dopolnitve in predelavo obstoje~ih tehnologij ali popolnoma nove tehnologije?

Prednost uteko~injenega zemeljskega plina (UZP) je v tem, da ga je mogo~e uporabljati tudi na obmo~jih, kjer ni omre`ja zemeljskega plina oziroma bo v bli`nji prihodnosti to omre`je zgrajeno. Dobava uteko~injenega zemeljskega plina poteka prek satelitske postaje za UZP, ki je sestavljena iz rezervoarja in uplinjevalne postaje ustrezne kapacitete. Slednja dva sta lahko premi~na, zaradi ~esar je postavitev mogo~e izvesti brez zapletenih in dolgotrajnih postopkov. Gre torej ve~inoma za novo tehnologijo, ki jo lahko enostavno kombiniramo in prilagodimo z obstoje~o plinsko opremo. Katerim bran`am v industriji lahko z novimi energetskimi re{itvami optimizirate porabo energije in s tem konkuren~nost, kdo so optimalni potencialni uporabniki?

Oskrba z uteko~injenim zemeljskim plinom je zaenkrat primerna za ve~je industrijske uporabnike, ki `elijo racionalizirati porabo energije. V Sloveniji so {e vedno ve~ji uporabniki fosilnih goriv, ki so situirani izven obmo~ij, ki jih pokriva omre`je z zemeljskim plinom. Hibridne re{itve, kjer gre za kombinacijo UNP z alternativno energetsko re{itvijo, pa so namenjene predvsem malemu gospodarstvu in gospodinjstvom. Ob uporabi UNP kot primarnega vira ogrevanja lahko z uporabo kamina na pelete, toplotne ~rpalke, sanitarne toplotne ~rpalke ali kondenzacije letne stro{ke ogrevanja zni`amo do 45 %. â&#x20AC;˘ Jo`ica Ekart


68

GRADNJA

Kako zgraditi nizkoenergijsko hi{o

B

i radi `iveli v zdravi in za bivanje prijetni hi{i z nizkimi stro{ki vzdr`evanja in majhnim vplivom na okolje? Ste tik pred gradnjo in se v poplavi ponudb na trgu po~utite izgubljeni? Neodvisen energetski svetovalec Matja` Valen~i~ vam ponuja nekaj napotkov za la`ji za~etek. Osnova energetsko u~inkovitega objekta so ustrezna velikost, oblika in orientacija zgradbe, razpored prostorov, primerna zunanja toplotna za{~ita, tesnost ovoja zgradbe, energetsko u~inkovita zasteklitev, prezra~evanje ter ogrevanje. Ukrepi v toplotno u~inkovitost zgradbe pa morajo biti uravnote`eni. Nov energetski zakon EZ-1 dolo~a, da morajo biti vse nove stavbe skoraj ni~energijske. Podrobne definicije o skoraj ni~energijski stavbi {e ni, splo{na definicija iz istega zakona pa dolo~a, da skoraj ni~energijska stavba pomeni stavbo z zelo visoko energetsko u~inkovitostjo oziroma zelo majhno koli~ino potrebne energije za delovanje, pri ~emer je potrebna energija v veliki meri proizvedena iz obnovljivih virov na kraju samem ali v bli`ini.

Odlo~ite se za skoraj ni~energijsko Za vse, ki se gradnje {ele lotevate, je torej dobro, da se odlo~ite za skoraj ni~energijsko hi{o. Kaj to pomeni v praksi? Na zunanjem ovoju stavbe naj bo veliko izolacije, koeficient prehoda toplote naj bo precej pod U = 0,15 W/m2K, to~ne vrednosti pa naj dolo~i arhitekt. Poleg tega so pomembni tudi zrakotesnost zgradbe, gradnja brez toplotnih mostov, prezra~evanje z vra~anjem energije odpadnega zraka, energijsko u~inkovita okna, uporaba var~nih gospodinjskih aparatov,energijsko u~inkovita priprava in raba sanitarne vode, pasivni sistem rabe son~ne energije, zmanj{evanje toplotnih izgub ter podobni ukrepi. Izredno pomembne so podrobnosti, saj toplotni mostovi izrazito poslab{ajo u~inkovitost stavbe. Okna naj bodo kakovostna, zatesnjena, izolacijska, z lesenimi okviri, s toplotnoza{~itnimi okenskimi stekli s plinskim polnjenjem in z IR-kovinskim nanosom, vrednost toplotne prehodnosti celotnega okna naj bo Uw _< 0,8 W/m2K. Okna naj bodo vgrajena v podro~ju toplotne izolacije, kajti ~e je okno vgrajeno neustrezno, lahko hladen zrak in vlaga prodreta v konstrukcijo prav do notranjega roba okenskega okvirja. Tako pride do toplotnih mostov, netesna vgradnja pa povzro~i toplotne izgube in vla`enje konstrukcije. Problem ni le izguba energije, temve~ tudi propadanje okna in slab{a mikroklima prostora.

Poskrbite za mehansko prezra~evanje Sodobna okna so dobro zatesnjena, prostori imajo malo ventilacijskih izgub. Ker je naravno zra~enje prostorov manj{e, je treba vgraditi sistem mehanskega prezra~evanja z vra~anjem energije. Energijsko naju~uinkovitej{a je vgradnja centralnega prezra~evanja z entalpijskimi prenosniki (vra~anje toplote in vlage, s ~imer se dosega bolj{i energijski izkoristek). Energijsko u~inkovitost prezra~evanja izbolj{amo, ~e dovod sve`ega zunanjega zraka temperiramo z energijo zemlje (zemeljski menjalnik); pozimi se zrak nekoliko segreje, poleti pa ohladi. Centralni

Energetske re{itve na klju~ U~inkovita energetska prenova doma ob {tevilnih informacijah na trgu danes spro`a mnogo vpra{anj in dilem. Investitor pa potrebuje enostavno in celovito re{itev za izvedbo projekta z optimalnimi rezultati in hitim povratkom investicije. V specializiranem Centru energetskih re{itev (CER-u) v ljubljanskem BTC-ju je pet partnerjev, Jelovica, Petrol, JUB, Knauf Insulation in Zelene energije, zdru`ilo znanje in izku{nje na podro~ju energetskih re{itev za gospodinjstva in podjetja. Poglavitna prednost centra je, da kupec na enem mestu najde vse od izolacijskih materialov (fasade, strehe, tal), energijsko var~na okna in vhodna vrata, ogrevalnih in hladilnih sistemov in energentov, do energijsko var~ne gradnje nove hi{e. Skupni imenovalec celovite ponudbe partnerjev je energijska var~nost doma, prihranek energije ter zdravo in kakovostno bivanje. CER je z aktualnimi vsebinami tudi svetovalno in izobra`evalno sredi{~e, kjer energetsko u~inkovite re{itve iz prakse predstavljajo razli~nih strokovnjaki . Obi{~ite CER-ovo spletno stran www.cer-slo.si, kjer najdete koledar dogodkov in najnovej{i Energetski vodnik Centra energetskih re{itev. V njem dobite odgovore na {tevilna vpra{anja za energijsko u~inkovitost gradnje in kupone ugodnosti za sanacijo doma. O svojih problemih se v CER-u lahko pogovorite tudi z neodvisnim svetovalcem.


GRADNJA

69

prezra~evalni sistem zvra~anjem energije zagotavlja bivalno ugodje in kakovosten zrak v bivalnih prostorih ob minimalnih teko~ih stro{kih.

Hladite brez dodatne energije Dodatni zemeljski menjalnik pove~a energijsko u~inkovitost: pozimi se dovedeni zrak nekoliko segreje, kar pove~a u~inkovitost toplotnega menjalnika, poleti se zrak nekoliko ohladi, kar dodatno pove~a u~inek ohlajevanja zgradbe brez klimatske naprave. A nikar ne pozabite na redno ~i{~enje zemeljskega menjalnika. Pomembno pri zagotavljanju bivalnega udobja je hlajenje brez dodatne energije. Naravno no~no prezra~evanje ohladi stavbo, mehansko hlajenje ni potrebno. Paziti je treba le, da prepre~ite dostop ne`elenim gostom (namestite torej komarnike in okenske re{etke). Uporabite trajnostno arhitekturo. Ravna zelena streha ima precej prednosti, ne glede na to, ali je intenzivna ali ekstenzivna. Prva prednost je, da omili ali celo prepre~i poletno pregrevanje zgornjih prostorov. Druga, ~edalje pomembnej{a, da zadr`uje vodo in zato upo~asni odtekanje v naravno okolje. Trajnostna arhitektura posku{a dose~i estetsko kakovost stavbe ob ~im manj{i porabi virov in energije, ob hkratnem upo{tevanju njenih vse`ivljenjskih stro{kov. Usmerja se predvsem v vpra{anja zasnove (oblikovanje) in izbire materialov ter tehnologij, hkrati pa upo{teva ustrezne vidike trajnostne gradnje. Pomembno je sestaviti in ovrednotiti elemente trajnostne gradnje, ki so: vrednost, bivalno ugodje, raba prostora, kakovost notranjega zraka, osvetlitev in dnevna svetloba, akustika prostora, energetsko u~inkovit stavbni ovoj, energetske zasnove stavbe, {kodljive snovi, optimizirana gradbena tehnologija in u~inkovito na~rtovanje, raba virov, energetsko mode-

Hi{a Jelovica, vir: www.jelovica-hise.si

liranje in kon~no cena in vrednotenje v vse`ivljenjskem krogu. Medsebojno primerljivi gradniki omogo~ajo izdelavo celostne ocene, kajti z merili trajnostne gradnje lahko vse ukrepe ovrednotite in jih primerjate. Tako lahko zgradite bolj{o stavbo z manj denarja. Kupujte izdelke priznanih izvajalcev. Vsi izdelki, ki jih boste uporabili pri gradnji, naj imajo ustrezna dokazila o kakovosti in skladnosti, zagotovljen servis ter tehni~no pomo~. Smiselno je, da jih kupujete pri priznanih in uveljavljenih proizvajalcih. Za neznane izdelke in izvajalce pa zahtevajte referen~no listo. Zavedajte se, da imate kot potro{nik kar nekaj pravic. Za dodatna vpra{anja vas vabimo na obisk Centra energetskih re{itev (CER) v Ljubljani (www.cer-slo.si) in energetsko svetovalne pisarne CER vsak ~etrtek ob 17. uri. Zagotovite si svoj termin, pi{ite na info@cer-slo.si. â&#x20AC;˘


OGREVANJE

Lon~ene pe~i Hrovat ko se sre~ata tradicija in tehnologija

L

on~ene pe~i so z leti postale vrhunske ogrevalne naprave z dobrimi izkoristki in izjemno ugodnim vplivom na toplotno in bivalno ugodje ~loveka. Predvsem pa so zaradi blagega na~ina oddaje toplote izredno primerne za nizkoenergijske objekte. V Pe~arstvu Hrovat smo na podlagi 60 letnih izku{enj na podro~ju pe~arstva in izdelave lon~enih pe~i pod svojo lastno znamko Hrovat razvili novo linijo tipskih masivnih lon~enih pe~i. Rezultat so vrhunski izdelki, ki so plod razvoja, testiranj, uporabe najnovej{ih znanj in materialov na podro~ju pe~arstva ter dolgih let obrtni{kih izku{enj na{ih mojstrov Jedro vsake lon~ene pe~i Hrovat predstavlja masivno {amotno kuri{~e, ki je sesta-

vljeno iz kompaktnih {amotnih elementov. Vse lon~ene pe~i

Spodnji graf prikazuje toplotno mo~ pe~i v odvisnosti od ~asa. Opazimo, da masivne lon~ene pe~i Hrovat oddajajo toploto v prostor {e 8-12 h po nalaganju drv.

Hrovat imajo oblikovno moderna in tehni~no dovr{ena vrata

Zakaj so lon~ene pe~i Hrovat primerne zame in za moj dom? • ker v prostor oddajajo prijetno sevalno toploto, ki ugodno vpliva na po~utje in zdravje ljudi, • ker pomeni ogrevanje z lesom odgovoren odnos do okolja in narave, • ker je les cenovno ugoden in lokalno dostopen energent, • ker so izdelane strokovno iz najkvalitetnej{ih materialov, • ker z masivnim {amotnim jedrom zelo dobro akumulirajo toploto, • ker so tehnolo{ko dovr{ene in imajo dobre izkoristke in ~isto gorenje, • ker se izgled pe~i lahko popolnoma prilagodi Va{im `eljam, • Ker je podjetje Hrovat `e leta sinonim za lon~ene pe~i najvi{je kvalitete.

kuri{~a z velikim steklom, ki omogo~a pogled na ogenj iz prostora. Prek okvirja vrat je urejen tudi dovod zunanjega zgorevalnega zraka v kuri{~e, ki omogo~a optimalno gorenje in ohranja steklo na vratih ~isto. Vro~i dimni plini, ki nastajajo ob gorenju potujejo iz kuri{~a v sistem masivno grajenih {amotnih akumulacijskih kanalov, kjer na svoji poti oddajajo toploto in na koncu izstopijo iz pe~i v dimovodno napravo. Akumulacijski {amotni kanali, ki maso 500 kg, sprejeto toploto vro~ih dimnih plinov akumulirajo in jo po~asi prena{ajo na povr{insko obzidavo pe~i iz kerami~nih pe~nic ali ometanih {amotnih plo{~, ki se ne`no segrevajo ter v prostor sevajo prijetno sevalno toploto. • HROVAT JURIJ, in`.stroj., pe~arski mojster

Promocijsko sporo~ilo

70


OGREVANJE

71

Udobje in neodvisnost od vrste goriva Toplovodna kaminska pe~ na polena in pelete Aqua Insert + P mo~i do 9,5 kW podjetja SHT - LOHBERGER

K

ombinirana toplovodna kaminska pe~ Aqua Insert + P z dvema izgorevalnima komorama omogo~a izbiranje med prijetnim gorenjem polen in u~inkovitim izgorevanjem pelet. Drug vir ogrevanja, kot je solarni sistem ali toplotna ~rpalka, lahko kadar koli vklju~imo v sistem in si s tem poleg polen in pelet, zagotovimo {e ve~jo neodvisnost. Obe izgorevalni komori sta z u~inkovito izrabo prostora in zaporedjem povezani s skupnim toplotnim izmenjevalcem. Toplotni izmenjevalec je povezan z ogrevalnim sistemom in zagotavlja delno ali celotno toploto za ogrevanje stavbe, odvisno od zahtev porabnikov toplote. Kaminska pe~ Aqua Insert + P ima mo`nost, da z raz{iritvenim modulom prevzame regulacijo celotnega ogrevalnega sistema. Tako sta lahko v u~inkovitem skupnem sistemu brez dodatne vremensko vodene reglacije, krmiljena dva ogrevalna kroga, zalogovnik tople vode, solarni sistem ali drug vir ogrevanja (naprimer toplotna ~rpalka). Poleg tehni~nih zna~ilnosti vas Aqua Insert + P prepri~a

{e s svojo moderno obliko. Kaminsko pe~ s tremi razli~nimi oblikovnimi izvedbami lahko namestite v va{o dnevno sobo kot samostoje~o napravo, ali pa se odlo~ite za vgradno razli~ico kaminske pe~i in jo po svojem okusu integrirate v va{e bivanjsko okolje. Aqua Insert + P je stro{kovno

in glede na prihranek prostora najbolj{a alternativa konvencionalnemu ogrevanju hi{ in se lahko vse leto kot CO2 nevtralno

ogrevanje uporablja v kombinaciji s solarnim sistemom ali toplotno ~rpalko. â&#x20AC;˘


72

EKOLOGIJA

Sodobni ~lovek in okolje?

Z

reli ljudje prevzemamo odgovornost za svoje ravnanje. Le okoljsko realisti~en ~lovek je sposoben preusmeriti fokus v lasten vpliv na okolje in ne na vpliv ~love{tva kot takega. Okolje smo mi sami Zreli ljudje prevzemamo odgovornost za svoje ravnanje; za onesna`enost in nevarnosti sodobnega ~asa niso krivi industrija, avtomobili, kemikalije ali fitofarmacevtska sredstva, ampak ~lovek, ki jih upravlja in ima mo`nost izbire in ne obratno. Potrebno je zbuditi sodobnega eko realisti~nega ~loveka v nas.

Poglejmo dejstva in {tevilke, ki vas utegnejo zelo presenetiti 20 % svetovnega prebivalstva danes porabi 75 % vseh naravnih virov. V mestu s 100.000 prebivalci vsak mesec ste~e v odtok okoli 3 tone ~istil, 14 ton teko~ih ~istilnih sredstev in 3 tone motornega olja. 1 liter rabljenega motornega olja, ki ga zlijemo na tla, lahko ponikne v podzemno vodo in onesna`i milijon litrov zalog pitne vode. V Sloveniji imamo danes povpre~no 1,1 avtomobila na gospodinjstvo. Avtobusi porabijo petkrat manj energije na potnika, manj onesna`ujejo ozra~je s toplogrednimi plini in manj obremenjujejo s hrupom. Za izdelavo navadne baterije je potrebno 50-krat ve~ energije, kot je potem le-ta proizvede. Od predmetov ali strojev, ki jih uporablja ve~ina ljudi, je najve~ji onesna`evalec avto. V Sloveniji imamo danes povpre~no 1,1 avtomobila na gospodinjstvo. Drevo, iz katerega naredijo 700 papirnatih vre~k, kolikor jih v ve~ji trgovini porabijo v manj kot eni uri, raste petnajst let. S {kropljenjem vinogradov in sadovnjakov zastrupimo tudi muhe, ~ebele, ose, sr{ene itd. Za`iganje stiropora sprosti 57 razli~nih kemi~nih spojin, od katerih jih je ve~ina strupenih. Zaradi onesna`enosti sladkih voda kar 20 % rib grozi izumrtje. Mesni izdelki vsebujejo v glavnem veliko nasi~enih ma{~ob, kar je povezano z obolenji srca. Dodano jim je tudi veliko soli in nekaterih dodatkov. Sadje in zelenjava v plo~evinkah sta pogosto umetno obarvana s katerim izmed petnajstih umetnih barvil. Vrsta raziskav je dokazala, da so nekatere bolezni preprosto posledica nepravilne prehrane oziroma u`ivanja manjvrednih `ivil.

dan izbrizgamo, izlijemo in izto~imo za splakovanje okoli 150 do 500 litrov vode. Mila, ki vsebujejo umetne barve in razli~ne dodatke za prijeten vonj (velja tudi za teko~a mila za prhanje), {kodljivo vplivajo na za{~itno plast ko`e. Dana{nji {amponi odstranijo umazanijo, z njo pa tudi pribli`no {tiri petine naravne ma{~obe las. Zobne paste vsebujejo na primer titanov dioksid, teko~i parafin in enake detergente, kot so v {tevilnih pralnih pra{kih. Stanovanja so postala prava skladi{~a ostankov zdravil, pomirjeval, tablet proti bole~inam, in prenekaterim od njih je `e zdavnaj potekel rok. V nekaj stoletjih je izginila polovica vseh gozdov. Kemi~na zdravila lahko povzro~ijo telesno in du{evno odvisnost. Telo se lahko hitro navadi na zdravilo in potrebuje ga vedno ve~, da sploh u~inkuje.

Najve~ja doma~a porabnika elektrike sta hladilnik in zamrzovalnik. Pri pranju porabimo do 90 % energije za ogrevanje vode. Ko odpremo pe~ico, da bi preverili, ali je hrana pe~ena, se temperatura zni`a za 10 °C. ^e je 2-kilovatna elektri~na pe~ vklju~ena tri ure na dan, porabi na leto toliko energije, kot je då pol tone nafte.

Gozdne `ivali se dostikrat ranijo na odvr`enih plo~evinkah, umrejo od lakote, ko se jim glava zatakne vanje, ali zato, ker pogoltnejo cigaretne ogorke. Erozija tal vsako leto odnese 25 milijonov ton rodovitne vrhnje plasti zemlje, v desetih letih pribli`no 7 % vse zemlje na planetu. â&#x20AC;˘

Vsak dan nam lahko skozi razpoko odkaplja 65 kozarcev vode, v enem letu 52 kopalnih kadi. Zaradi zalivanja trat v poletnih mesecih se poraba vode dvigne za kakih 30 %. Vsak

Vir: Zbirka namigov za ne{kodljivo `ivljenje - Vzemite manj. Imejte ve~, IZDALO: ob svetovnem dnevu okolja Ministrstvo za okolje in prostor Jo`ica Ekart


ENERGETSKA U^INKOVITOST ZGRADB

73

Trajno elasti~na hidroizolacija

H

idroizolacija, ki jo nanesemo z valj~kom ali ~opi~em in postane trajno elasti~na, ko se osu{i, je tudi v celoti pohodna.

Trajno elasti~ni eno-komponentni premaz na osnovi MS polimerov, je pri nizkih in visokih temperaturah ~vrst in elasti~en kot guma. Zaradi mo~ne lepljivosti na razne podlage, je zelo primeren tudi za prenovo objektov s starimi hidroizolacijskimi sistemi. Material je brez topil in okolju prijazen (brez izocianatov, cinka, bitumna) in odli~no odporen na vremenske vplive ter UV. Ko se premaz osu{i je pohoden.

Prednosti: • enostaven na~in nana{anja, ni potrebna posebna oprema; • eno-komponentni materiali, strjujejo se z zra~no vlago, me{anje ni potrebno; • primerni tako za samogradnjo kot tudi za profesionalce; • strjena masa je ~vrsta in elasti~na kot guma, tudi pri nizkih oz. visokih temperaturah; • odli~no odporni na UV in druge vremenske vplive, odporni na temp. od 40 do + 90 °C; • narejeni iz okolju prijaznih materialov, brez isocinatov, topil, cinka, kislin, bitu-

mna (brez oznake za nevarne snovi); • namenjeni tudi za prekrivanje starih hidroizolacijskih prevlek; • lepljivost na ve~ino gradbenih materialov, vklju~no na bitumen (tegola), stiropor, stirodur, baker. Kakor pri vsaki hidroizolaciji, je tudi pri tej klju~nega pomena pravilna predhodna priprava podlage. Pred nanosom mase je potrebno iz podlage odstraniti prah, umazanijo in jo po potrebi razmastiti. Porozni materiali (beton, omet, les) morajo biti suhi. Mo~no korodirane kovinske povr{ine je potrebno mehani~no o~istiti (obrusiti) ter premazati s sredstvom za stabiliziranje rje (Rost stabilizator – iz na{ega prodajnega programa). Stari beton in povr{insko po{kodovani beton najprej prema`emo s primerjem (pred-premazom) za beton (Primer V 21, iz na{ega prodajnega programa). S tem se dose`e bolj{a kompaktnost podlage. Na tako pripravljeno podlago nanesemo maso s ~opi~em, valj~kom ali lopatico. Masa je delno samozalivna, zato zagotavlja zelo dobro prekrivanje

Hidroizolacijski premazi

oz. izravnavo. Na vertikalnih povr{inah ne zateka pri nanosu do debeline 1 mm. Pri ve~slojnem nana{anju je potrebno po~akati najmanj 6 ur (pri ni`ji temperaturi se ta ~as podalj{a, npr. pri 5 °C/24 ur).

Priporo~ljive debeline nanosa: - 2 sloja, skupno 1,5 mm: notranji prostori - za{~ita pred vlago (kopalnice, kletni prostori, talna za{~ita); - 2 sloja, skupno 2 mm: notranji prostori - stoje~a voda; zunanji prostori - atmosferska voda (de`); - 3 sloji, skupno 3 mm: zunanji prostori - dolgotrajno stoje~a voda. [Poraba: 1,5 kg / m2 (sloj debeline 1 mm)] • Vir: KOOP TRGOVINA d.o.o.


74

OGREVANJE - HLAJENJE

U~inkovito ogrevanje industrijskih prostorov Kratek odzivni čas

Prihranek energije do 50%

Inteligentna sevalna toplota

Neposredni učinek Min. trans. izgube

Prijetna toplota

Natančno usmerjena toplota Ni distribucijskih izgub

Ogrevanje kadar in kjer je potrebno – parcialno ogrevanje prostorov oz. ogrevanje le dolo~enega delovnega mesta

~asu za ogretje prostora pred pri~etkom dela, delno ogrevanje proizvodnega ali skladi{~nega tlorisa, ogrevanje izklju~no delovnega mesta ter nastavitvi ter vzdr`evanju varovalne temperature izven delovnega ~asa (no~, dela prosti dnevi).

Ogrevanje s toplotnim sevanjem Infrarde~e ogrevanje je naraven, zdrav in var~en na~in ogrevanja. To je princip ogrevanja, s katerim nas narava (sonce) greje

Hitra odzivnost – kratki zagrevalni ~asi

`e od nekdaj. Ob~utek toplote, ki ga oddaja sonce je pravzaprav posledica infrarde~ega sevanja (elektromagnetno valovanje), ki je del son~ne svetlobe. Gre za popolnoma naravno in ~loveku prijazno energijo. •

U~inkovit na~in ogrevanja prostorov velikih volumnov S programom plinske sevalne tehnike `elimo ponuditi energetsko u~inkovite re{itve ogrevanja prostorov velikih volumnov, ki omogo~ajo mo`nost izkori{~anja prihrankov energije skritih v na~inu generiranja ogrevne toplote, ogrevalni temperaturi, ogrevalni tehniki, potrebnem

Aplikacije primerne za: Industrijski prostori • • • • •

proizvodne, delovne hale, skladi{~ni prostori, logisti~ni centri, servisne hale, tople grede, `ivinorejski prostori.

Javni prostori • {portni objekti (stadioni), • saloni, razstavni prostori, • gostinski obrati (odprte terase), • `elezni{ke, avtobusne postaje, • verski objekti.

Vir: German Federal Association of Energy and Water Economics [BDEW], 2010

www.schwank.si


RAVNANJE Z VODO

75

De`evnica â&#x20AC;&#x201C; predragocena za kanalizacijo ^e pozorno beremo napovedi klimatologov, lahko de`evnica kmalu postane enako dragocena kot pitna voda. V doma~em okolju jo obi~ajno namenimo za zalivanje, splakovanje strani{~ in pranje perila. Uporabnost pa je v resnici veliko ve~ja, posebej ~e jo za~nemo zajemati za industrijo, obrt, kmetijstvo ali javno rabo, saj je poraba pitne vode ravno na teh podro~jih dale~ najvi{ja.

Novi na~ini uporabe V mestih in industriji lahko de`evnico uporabimo za ga{enje po`arov ter za delovanje okolju prijaznih hladilnih sistemov z neposrednim kro`enjem ali izparevanjem. Pri tem se poka`e njena glavna prednost, saj je ni potrebno najprej obdelovati v omeh~evalnih sistemih. Skoraj vse veje industrije uporabljajo lakirne linije, pred tem pa je

potrebno povr{ine predmetov razmastiti. Uporaba benzina ali acetona je za te namene `e dolgo prepovedana, postopek pa danes izvajajo s pitno vodo z dodatki ter z visokotla~nimi ~istilci. Med velike porabnike spadajo {e pralnice perila v bolni{nicah in hotelih, pralnice vozil, primerna pa je {e za ~i{~enje kanalizacije, pranje cest, za vzdr`evanje {portnih povr{in ter zalivalne sisteme na pokopali{~ih, saj je za te namene pitne vode res {koda. Na kmetijskem podro~ju, ki je eden ve~jih a prikritih porabnikov, je de`evnica idealna za zalivanje in namakanje polj in rastlinjakov, ter za napajanje `ivine.

Enostavno zajemanje Tudi pri nas so `e za~eli veljati novi predpisi o zajemanju in ponikanju de`evnice na parcelah, kjer stojijo stavbe.

Pri tem so industrija in vsi drugi veliki objekti v slabem

polo`aju, saj imajo najve~je povr{ine streh in najve~ asfaltiranih povr{in. Torej so ravno ti uporabniki najbolj prizadeti, hkrati pa lahko imajo od de`evnice najve~je koristi. Poleg tega lahko gradnjo velikih, ve~tiso~kubi~nih rezervoarjev, pri{tejejo med stro{ke poslovanja, pri tem pa pridobijo {e kak{no subvencijo. Proti njim je posameznik, ki bo na lastne stro{ke vgradil cisterno in ponikalnico v veliko slab{em polo`aju. Vsa tehnika, ki je potrebna za razvod, dodatno filtriranje za posebne namene ter pre~rpavanje, je poceni, enostavna in hkrati {e majhen porabnik energije, cena vzdr`evanja pa je zanemarljiva. Kdor pa zaradi tehnolo{kih zahtev potrebuje popolnoma ~isto vodo, bo to dosegel `e z enim obi~ajnim filtrom. Po vseh na{tetih razlogih in prednostih je tako majhna uporaba de`evnice res nerazumljiva. â&#x20AC;˘ Tihec

Iz cisterne de`evnice v kleti dobivajo vodo tudi zunanji in notranji hladilni bazen ter vodna zavesa


RAVNANJE Z VODO

77

Z bakteriostati~nimi filtri Microban in Prizmamag magnetnim nevtralizatorjem do neopore~ne vode Bakteriostati~ni filtri za vodo

Z magneti nad vodni kamen

Na izhodu iz ~rpali{~a je pitna voda ~ista in nadzorovana, nato pa po dolgih cevovodih prite~e do na{ih pip. Na tej poti lahko zajame {e ne~isto~e, ki se nahajajo v cevovodih, zato ji lahko s filtriranjem pri uporabniku povrnemo prvotno ~istost in kakovost.

Podtalnica se pretaka med plastmi kamenin, jih raztaplja in nosi s seboj. Izhlapela kapljica vode na steklu pusti ne{kodljivo sled kalcija in magnezija, ki pa v hi{nih napeljavah in aparatih lahko povzro~ita razli~ne nev{e~nosti.

Efekt Postojnske jame Filter je drobno sito Na razpolago je veliko razli~nih tipov in principov za prestrezanje ve~jih in bolj drobnih delcev. Bolj grobi filtri imajo ~istilno mre`ico, ki jo lahko ob~asno operemo, bolj fine, globinske filtre pa moramo po dolo~enem ~asu zamenjati z novimi, saj jih s ~i{~enjem ni mo`no povrniti v prvotno stanje. Med pretakanjem vode se delci ne~isto~ zataknejo v mikroskopsko ozkih kanalih filtrirnih filamentov, tam zastajajo in lahko s~asoma postanejo goji{~e bakterij, ~esar pa med uporabo ne moremo nadzirati. Vendar za ta problem obstaja odli~na re{itev.

Patentirana Microban srebrna re{itev @e dolgo je znano, da ima srebro odli~ne antibakterijske lastnosti. Ko pride bakterija v stik z molekulami srebra slednje prekinejo njeno biolo{ko delovanje in bakterija odmre. Izumitelji so drobne delce srebra vpletli v filtrski filament, s ~imer je postal filter poleg zapreke za prehod drobnih delcev {e antimikrobna bariera. Laboratorijski preizkusi so pokazali, da je rast bakterij E. coli za 99,99% manj{a, kot bi bila v filtru brez dodatka srebra. Vendar se izumitelji niso zaustavili na tej to~ki, temve~ so delce srebra vgradili tudi v ohi{je filtra. Med normalnim delovanjem in vodnim pretokom, borbo z bakterijami prevzame filtrski vlo`ek,

Ohi{je SANIC in vlo`ki MICROBAN vsebujejo majhne delce srebra vpletenega v filterski filament in povzro~a odmiranje bakterij.

saj deluje antibakterijsko po vsej svoji vlaknasti povr{ini. V ~asu mirovanja brez pretoka vode pa za~nejo antibakterijsko delovati notranje ploskve ohi{ja in s tem dodatno pove~ujejo bakteriostati~ne lastnosti naprave. Patentirana Sanic ohi{ja lahko vgradimo kot enojni filter, za ve~je pretoke in pri~akovane ne~isto~e pa lahko v serijo pove`emo do tri taka ohi{ja. Trenutno so filtrni vlo`ki Microban v kombinaciji s Sanic ohi{ji najbolj{i izdelek za filtriranje pitne vode v gospodinjstvih in industriji.

Pretakanje, zastajanje ter ogrevanje vode v ceveh ali drugih hi{nih instalacijah povzro~a podobne u~inke, kot pretakajo~a voda v na{i znameniti jami. V obeh primerih pa je potrebno za ta naravni pojav pla~ati, v jami vstopnino za ogled, doma pa za popravilo naprav. Odlaganje vodnega kamna na stene cevi, v rezervoarje ali na povr{ino grelcev povzro~a po{kodbe, zmanj{uje grelni u~inek in s tem pove~uje porabo energije. ^im debelej{a je plast, tem ve~ji bodo stro{ki, ki pa jih je mo`no prepre~iti.

Prizmamag namestimo na cev in samo narahlo pritrdimo z vijakom

vodnem sistemu. Pod pritiskom v zaprtem sistemu se ti delci za~nejo izlo~ati, vendar se veliko manj lepijo ali odlagajo na podlago. Voda ostane popolnoma ~ista in brez kemijskih dodatkov, cevi in naprave pa so zato manj obremenjene z ostanki vodnega kamna. Magnetni nevtralizator lahko namestimo na vstopno vodovodno cev takoj za vodomerom ali neposredno pred bojlerjem, pralnim ali pomivalnim strojem, kotlom za centralno kurjavo, kavnim aparatom in podobno.

Delovanje naprave Prizmamag Pod vplivom magnetnega polja, skozi katerega se pretaka voda, se struktura kristalov trdih snovi spremeni tako, da se nanje za~nejo vezati molekule vode, kot priveski. Prive{ene delce nosi voda s seboj po ceveh in po vsem

Levo brez uporabe, desno z uporabo nevtalizatorja

Razli~ni modeli in vgradnja Monta`a je enostavna in jo lahko opravi vsak sam. Magnetno napravo polo`imo na cev in jo s spodnje strani rahlo privija~imo. Da bi izbolj{ali delovanje proizvajalec priporo~a vgradnjo vodnega filtra pred nevtralizatorjem. Deluje samodejno, brez elektrike in brez kemi~nih sredstev, odlaganje vodnega kamna pa bo do 70% zmanj{ano. Enak u~inek dose`emo z vgradnjo nevtralizatorja, ki pa ga je potrebno vgraditi v cev, zato ga izdelujejo v ve~ dimenzijah. Poseben izdelek je {e nevtralizator, vgrajen v perlator za pipo, ki zmanj{uje pretok, s ~imer bomo za polovico zmanj{ali tudi porabo vode. â&#x20AC;˘ Tihec


78

RAVNANJE Z VODO

Najnovej{a biolo{ka »one2clean« Dolgoletne izku{nje in merjenje u~inkovitosti razli~nih biolo{kih ~istilnih naprav za odpadne vode, so bile osnova za nov izdelek. Strokovnjaki ugotavljajo, da je zanesljiv ~istilni sistem lahko enostaven, majhen porabnik energije in da ob pravilni uporabi ne bo oddajal nobenega vonja.

Ena, dve, o~i{~eno Nova ~istilna naprava popolnoma biolo{ko o~isti odpadno vodo v samo treh korakih. Najprej odplake prite~ejo v napravo in jih ni potrebno pre~rpavati. Nato se vklju~i kompresor, ki z mehur~ki zraka prezra~i celotno vsebino in povzro~i takoj{nje aktiviranje mikroorganizmov. Biolo{ko ~i{~enje se zato pri~ne takoj, brez izgube ~asa. Nato se prezra~evanje izklju~i, vsebina umiri, aktivno blato pa po~asi potone na dno. Na gladini ostane o~i{~ena voda, ki jo nato v tretjem koraku iz~rpamo. Postopek je s tem zaklju~en, novi krog ~i{~enja pa se spet za~ne po enakem vrstnem redu. Naprava je sposobna predelati in o~istiti odpadne vode do stopnje 99%, zato dale~ presega dana{nje zahteve in bo z lahkoto izpolnjevala tudi zahteve bodo~ih, stro`jih predpisov.

Velike tehni~ne prednosti Delovanje vodi procesor, prezra~evanje pa opravlja zelo tih in majhen membranski

Nova biolo{ka deluje samo~istilno in brez gibljivih delov v rezervoarju

kompresor vrhunskega proizvajalca, ki deluje brez vzdr`evanja in ima visoko `ivljenjsko dobo. Razen kompresorja, ki se nahaja izven ~istilne naprave, ta nima vgrajenih nobenih drugih gibljivih delov ,~rpalk ali elektromagnetnih ventilov, saj vse opravijo zra~ni mehur~ki, tudi iz~rpavanje o~i{~ene vode. Vsi deli, ki so v dotiku z odplakami so iz plastike ali nerjavne plo~evine, med delovanjem pa delujejo samo~istilno. Zaradi ~istilne u~inkovitosti je tudi ostanek blatnih usedlin zelo majhen, zato bo iz~rpavanje in odvoz potreben zelo redko. Zato bodo

Bio~i{~enje odplak poteka v treh korakih

stro{ki obratovanja in vzdr`evanja ostali na najni`ji mo`ni ravni. Naprava ima triletno tehnolo{ko garancijo in 15 letno garancijo za rezervoar. »One2clean« izdelujejo v {tirih velikostih, za 1-3, 4-5, 6-7 in 8-9 oseb. Kot vse druge sisteme je tudi tega mo`no uporabiti za ve~je {tevilo stanovalcev, z vgradnjo ve~ enot. Podrobni tehni~ni podatki in dodatne informacije so dosegljive na www.armex-armature.si • Tihec


RAVNANJE Z VODO

79


Sodoben dom ~istih linij

Sanjski dom mlade dru`ine

A

ndrejka ^erni in Peter aŠkraban iz Murske Sobote sta uresni~ila svoje sanje. Investirala sta v izgradnjo sodobne hi{e pravokotne oblike, z ravno streho in enostavnimi linijami. Te se nadaljujejo tudi v notranjost in se izra`ajo v ~rno-beli barvni shemi ter opremi ravnih, sodobnih linij. Hi{a je zgrajena iz termoblokov Ytong debeline 40 cm in izolirana s 15-centimetrskimi toplotnoizolacijskimi plo{~ami Multipor. Projektiralo jo je podjetje Ingra Stanislav Klemen~i~ s.p., zgradilo gradbeni{tvo Milan Pintari~ s.p. iz Gornje Radgone. Andrejka in Peter sta poleg izvedbe projekta Ingri zaupala tudi izbor materiala in izvajalca. K projektantu sta pri{la z izdelano skico tlorisa hi{e. Vedela sta, kako `elita `iveti, in kako jima bodo prostori to omogo~ali. Mislila sta prakti~no na vse, tudi na {tevilne skrite povr{ine, ki jih uporabljata za shranjevanje, kot so vgrajena omara za ~evlje in obla~ila v predsobi, shramba v kuhinji in prostorna gara`a, ki je predvsem energetski prostor in Petrov delovni koti~ek. Pod nadstre{kom ob hi{i je

dovolj prostora za dva avtomobila, v prostorni gara`i pa je parkirano le eno izmed starodobnih vozil, ki jih Peter rad zbira in s katerimi se v prostem ~asu zaposli. V gara`i so tudi zaboji za {tevilno orodje, za katerega – spreten, kot je – rad poprime. ^eprav ni gradil sam, se je ob pomo~i sorodnikov lotil napeljave vseh in{talacij v hi{i. Pri Ytongu je to enostavno in hitro. Peter pa je tudi poudaril, da lahko utore v material izdela{ izredno natan~no in se izogne{ luknjam, ki nemalokrat nastajajo pri izvedbi in{talacij v hi{i, grajeni iz opeke. Da se res loti vsega, je Peter dokazal tudi z izdelavo toplotne ~rpalke. Izdelal jo je z izjemno nizkimi stro{ki, a kot pravi, ~rpalka popolnoma zadostuje za hi{o, ki je tako optimalno izolirana in energijsko u~inkovita. Zmogljivej{a industrijsko izdelana toplotna ~rpalka bi bila po njegovem mnenju odve~na investicija. V hi{i je vgrajeno talno gretje zrak/voda in centralno prezra~evalni sistem z rekuperacijo zraka, ki vklju~uje mo`nost hlajenja s kanalsko klimatsko napravo. Sistem dovaja zrak v prostor skozi re{etke, na drugi strani ga sesa, med dovajanjem pa ga lahko tudi ohladi ali celo ogreva. Andrejka in Peter sta se v hi{o vselila avgusta lani. Kurilno sezono sta zaklju~ila 27. februarja, za ogrevanje sta v vsej sezoni porabila za slabih 500 evrov elektri~ne energije. V stanovanju vzdr`ujeta dokaj visoko temperaturo, okrog 25 stopinj Celzija, saj

imata doma dojen~ka, Andrejka je oktobra rodila h~i Viktorijo. ^eprav `e skoraj dva meseca hi{e ne ogrevata, je v njej 24 stopinj Celzija, predvsem po zaslugi izjemnih izolativnih lastnosti Ytonga in Multipora, ter orientiranosti velikih steklenih povr{in na jug. Andrejka se spominja, da so se temperature v hi{i oktobra, ko se je vrnila iz porodni{nice, dvignile tudi do 28 stopinj Celzija, ko je zunaj sijalo sonce. Oba sta izjemno zadovoljna z bivalnim ugodjem v prostorih svoje nove hi{e, saj sta prej `ivela v hi{ah svojih star{ev. Obi~ajno so starej{e hi{e nezadostno izolirane in se v njih radi pojavita vlaga in plesen, stene so v hladnej{ih mesecih neprijetno hladne, okrog odprtin pa tudi prepi{ne. Vsega tega v njuni novi hi{i ni in bivalna izku{nja je – pravita – tudi zato izjemno prijetna in brez pretiravanja »sanjska«. Zrak v hi{i je ves ~as sve`, temperatura ne niha, ob najhuj{em mrazu, sta izmerila tudi temperaturo zunanjih zidov na notranji strani, ki je zna{ala 23 stopinj, medtem ko je termometer v prostoru kazal dve stopinji Celzija ve~. Andrejka in Peter sodita med investitorje, ki se zavedajo, da je gradnja hi{e dolgoro~na odlo~itev. To potrjuje tudi Branko Mani~, univ. dipl. in`. gradb. iz projektantskega biroja Ingra iz Gornje Radgone, ki pravi: »Zavedala sta se, da je potrebno na za~etku vlo`iti v hi{o malenkost ve~, ~e `elita, da se jima bo to skozi leta obrestovalo. Tako pri stro{kih ogrevanja kot pri ugodnem po~utju v hi{i.«


81 Promocijsko sporo~ilo

ENERGETSKA U^INKOVITOST ZGRADB

Mlada dru`ina v sodobnem domu, ki izpolnjuje vse njihove `elje in jim nudi udobje in ugodje bivanja.

V Ingri `e ve~ kot deset let projektirajo z Ytongom, ki jih je navdu{il zaradi svojih izjemnih prednosti. »Bistvena je ta,« pravi Branko Mani~, »da `e z enoslojnim zidom debeline 40 cm zadostimo izolacijskim standardom. Stranke, ki nameravajo bivati v hi{i pred izvedbo fasade, so tako lahko prepri~ane, da bodo bivale brez toplotnih izgub, s fasado bodo ugodje in klimo v hi{i samo {e izpopolnile. Ytong je edinstven tudi pri gradnji hi{e brez toplotnih mostov, ki jih zaradi izolacije pri vseh vertikalnih in horizontalnih vezeh v hi{i iz Ytonga prakti~no ni.« »V Ingri si zelo prizadevamo za dobro sodelovanje s stranko in smo v letih delovanja izdelali tudi sistem, ki se je izkazal za u~inkovitega,« dodaja Branko Mani~ iz biroja Ingra. »Za pridobivanje projektne dokumentacije potrebujemo v povpre~ju 3 mesece. Trudimo se dr`ati svoj tempo. Tri tedne potrebujemo za pripravo idejne zasnove za pridobivanje projektnih pogojev, po njihovem prejemu pa potrebujemo {e pribli`no tri tedne, da projekt kon~amo. ^e gre za projekt po naro~ilu, se lahko prvi trije tedni tudi zavle~ejo, kar je odvisno od tega, do katere faze ima stranka `e dodelano idejo in kako hitro se lahko glede nje uskladimo.« »Obi~ajno pridejo stranke k nam z `eljami, skico ali idejo. Potem to ste~e tako, da glede na idejo naredimo projektno varianto, zri{emo tlorise in izdelamo 3D model. To po{ljemo stranki po elektronski po{ti v formatu PDF, da si stranke lahko ogledajo vertikalne in horizontalne prereze svojega bodo~ega doma in dobijo tudi prostorski ob~utek. Stranke potem povedo, ali jim je projekt v{e~, kaj bi mogo~e {e spremenili. V tej fazi gredo stranke kak{en detajl pogledat tudi kam drugam, v `e zgrajene objekte. Ne glede na to, da `e pri prvi projektni varianti posku{amo upo{tevati strankine `elje, vklju~imo v projektu tudi optimal-

Dom napolnjujejo ~iste linije in ~rno-bela barvna shema, ki jo razgibajo dodatki, spu{~eni strop in ambientalna svetloba.

no uporabnost, ki jo biro pa~ pridobi na podlagi izku{enj. Stranke to vedno cenijo. Nemalokrat so to stvari, na katere stranke pozabijo, pa so potem vedno zadovoljne, ko jih opozorimo na to ali ono.« Hi{a Petra Škraban in Andrejke ^erni v Murski Soboti je oblikovana sodobno, ima ravno streho in ponuja dru`ini povsem tak{no bivalno ugodje, kakr{nega si je `elela. »^eprav so sodobne individualne hi{e trend,« pravi Branko Mani~, »pa jih izdelamo dosti manj, kot bi si morda `eleli. Nemalokrat stranke nimajo mo`nosti postaviti tak{no hi{o, stranke, ki pa jim prostorski na~rt to dopu{~a, si tega ne `elijo.« Se pa v Ingri ne bojijo niti najbolj nenavadnih `elja svojih strank. »Ytong je material, ki veliko dopu{~a. Mi smo z njim naredili `e toliko razli~nih variant, da nam tudi hi{a Petra in Andrejke ni predstavljala te`av. V tem smo prakti~no doma.«

Branko Mani~, univ. dipl. in`. gradb, projektivno biro Ingra

Na splo{no se po Mani~evih besedah v Sloveniji `e nekaj ~asa odra`a trend gradnje hi{ z manj{o kvadraturo in optimalno energijsko u~inkovitostjo. Zaradi navedenega nove hi{e najpogosteje nimajo balkonov. »Tudi te se da z Ytongom povsem optimalno izolirati in zelo dobro zmanj{ati toplotne

mostove, vendar se stranke zadnja leta ne odlo~ajo ve~ za hi{e z balkoni, prav tako se izogibajo kletem – ~e klet le ni nujna – in gara`am. Za avtomobile poskrbijo z nadstre{ki na dvori{~u, za posedanje na sve`em zraku pa si ob hi{i uredijo teraso.« Oboje sta si ob hi{i uredila tudi Peter in Andrejka. Oba se zavedata, da `ivljenje ni le ~rno in belo, a sta v te barve odela notranjo opremo. »To sta nevtralni barvi,« pravi Andrejka, ki je imela pri notranjem opremljanju najve~ veselja in idej, »ki naju pomirjajo in nama tudi najbolj ustrezajo. Seveda sem se pred vsako odlo~itvijo posvetovala s Petrom, ki mi je pu{~al pri opremljanju odprte roke. V~asih je kdo rekel, kako bo pa to delovalo, prostor bo deloval preve~ hladno, ampak zdaj vidijo, da temu ni tako. Na nekaterih delih spu{~eni zidovi, pa bela barva, ki prevladuje, napravljajo prostor izjemno razgiban in obenem sodoben. Ob tem moram dodati, da je tudi pohi{tvo izdelano po meri. Izdelal ga je Petrov o~e. Izredno spreten je in upo{teval je najine `elje in predloge. Midva pa sva bila tudi zelo zadovoljna, saj sva lahko dom opremila po svojih `eljah, a bistveno ceneje. Zelo sva zadovoljna z rezultatom.« Andrejka, ki se trenutno posve~a komaj polletni Viktoriji, si bo – ko bo spet ve~ ~asa – lahko vzela ~as tudi za spremembe pri notranji opremi. Ob tem pravi: »Barvna shema interierja dopu{~a razli~ne dodatke, v razli~nih barvah, ~eprav so zaenkrat tudi dodatki {e ~rno-beli. No, razen igra~ in otro{kih stvari. To pa `e mora biti pisano.« Viktorija je tista, ki dom Andrejke in Petra vsak dan napolnjuje z veliko veselja in otro{ko razigranostjo. Njen prostor za zdaj {e ni opremljen, a star{a pravita, da bo opremljen v pisanih barvah, kot se za otro{ko sobico spodobi. Vmes tudi namigneta, da sta sobici dve. •


82

ENERGETSKA U^INKOVITOST ZGRADB

JUBIZOL - toplotnoizolacijski sistem Ustvarjamo prijeten,var~en in trajen dom JUBIZOL – toplotnoizolacijski sistem z ve~ kot 45-letno tradicijo Dolgoletne izku{nje, napredne tehnolo{ke re{itve in strokovnost na podro~ju vgradnje toplotnoizolacijskih sistemov JUBIZOL so garancija vrhunske kvalitete na{ih sistemov. Smo eni prvih lastnikov ETA certifikata v evropskem merilu. Na{a usmeritev so inovativni izdelki in tehnologije za za{~ito, sanacijo in vzdr`evalna dela v gradbeni{tvu, ki pove~ujejo energetsko u~inkovitost in ne obremenjujejo okolja. JUBIZOL je energetsko u~inkovit toplotno izolacijski sistem, ki je razvit v skladu s smernicami trajnostnega gradbeni{tva. Z izborom JUBIZOL-a ste se odlo~ili za vrhunsko kvaliteto, ki jo potrjujejo kupci v ve~ kot 15 evropskih dr`avah. Dolgoletne izku{nje in uporaba najsodobnej{ih sestavin so zagotovilo, da lahko od sedaj nudimo na toplotnoizolacijski sistem JUBIZOL do 25-letno garancijo na osnovne funkcionalne lastnosti, obenem pa {e zagotovimo do 40% prihranek energije. Toplotno izoliranje stavb je eden od naju~inkovitej{ih ukrepov za zmanj{anje porabe energije in posledi~no izpustov toplogrednih plinov v okolje.

Toplotnoizolacijski sistem je tradicionalni izdelek podjetja JUB Stro{ki ogrevanja v novozgrajenih dru`inskih objektih dobre kakovosti in glede na sistem ogrevanja zna{ajo pozimi okvirno od 200 do 400 € mese~no, v starej{ih dru`inskih hi{ah pa kar od 400

do 500 € na mesec, odvisno od razli~nih dejavnikov, kot so lokacija, orientacija ali oblika stavbe. Toplotnoizolacijski sistemi zmanj{ajo porabo primarne energije na minimum, hkrati pa se zmanj{a tudi emisija CO2. Na ta na~in privar~ujete denar in varujete okolje. Glede na to, da ima fasada ve~ funkcij - za{~itno, izolacijsko in lepotno, smo v podjetju JUB razvili sistemske re{itve, ki bodo zadovoljile vse navedene funkcije in ki bodo v skladu z arhitekturnimi, podnebnimi in energetskimi zahtevami. Poleg zunanjega videza fasade (barve, strukture, oblike in uporabljenih materialov), sta pomembni tudi funkcionalnost in trajnost. V sistemih JUBIZOL smo uskladili obe percepciji in na ta na~in zagotovili zaupanje tiso~ih kon~nih uporabnikov. Do zdaj smo vgradili ve~ kot 10 milijonov toplotnoizolacijskih sistemov JUBIZOL in prihranili ve~ kot 2 milijardi kilovatnih ur ali ve~ kot 200 milijonov litrov kurilnega olja. Posledi~no smo prispevali tudi k varovanju okolja, saj smo zmanj{ali emisijo CO2 za pol milijona ton letno. •

Zakaj vgraditi toplotnoizolacijski sistem JUBIZOL?

V čem s e vaša hiš pa a počuti najbolj e?

www.jub.eu

JUBIZOL Micro Air fasadni sistem Edini proizvajalec v Sloveniji, ki nudi

25 letno garancijo* f Odlična paroprepustnost ustvarja prijetne in zdrave bivalne pogoje.

f Do 40 % prihranek energije. f Vrhunska tehnologija je plod dolgoletne tradicije. * velja za EPS izolacijo

1) Prihranite pri energiji do 40 % Neizoliran ali toplotno slabo izoliran bivalni objekt lahko predstavlja od 30 do 50 % izgube energije. Z vgradnjo sistema JUBIZOL in zadostno debelino izolacijskega materiala boste porabo energije zni`ali do 40 %. 2) Privo{~ite domu trajno za{~ito Pravilno vgrajena toplotna izolacija deluje ne glede na letne vremenske ali energetske pogoje. 3) Ustvarite zdrave in ugodne bivalne pogoje Ugodni bivalni pogoji so pri temperaturi med 19 in 22 °C in vlagi med 40 in 60 %. Za zagotavljanje takih pogojev so potrebne idealno izolirane zidne povr{ine, kot jih ponujajo sistemi JUBIZOL. 4) Zagotovite kakovost in trajnost objekta z garancijo do 25 let JUB zagotavlja do 25-letno garancijo ter dolgoro~no in premi{ljeno nalo`bo v toplotnoizolacijski sistem JUBIZOL. 5) Pove~ajte estetsko vrednost objekta Sistemi JUBIZOL ob izbiri velikega {tevila odtenkov zagotavljajo vrhunske re{itve, kar zadeva estetski videz objekta. Zaklju~ni ometi omogo~ajo videz fasade v zaribani ali glajeni strukturi ter razli~ni zrnavosti, ki zagotavljajo tudi najvi{jo obstojnost. 6) JUBIZOL – vrednost ve~ Za funkcionalnost in u~inkovitost toplotnoizolacijskega sistema je zelo pomembna kakovost vsake komponente, saj so te enako pomembne in vsaka posebej vpliva na kakovost celotnega toplotnega sistema. Za optimalno funkcionalnost je potrebno paziti, da imajo vse komponente oznako JUB JUBIZOL. Z odlo~itvijo za toplotnoizolacijske sisteme JUBIZOL vam nudimo dodatne storitve, ki vam bodo olaj{ale izbiro in vgradnjo na{ih materialov. V razstavnoprodajnem salonu JUB Design Studio si lahko ogledate razstavljene vzorce na{ih materialov, za vse nasvete pa sta na voljo arhitekt in tehni~ni svetovalec. 7) Izdelano v Sloveniji JUBIZOL toplotnoizolacijski sistemi in tudi vse komponente so v celoti izdelani v Sloveniji.


Nimate dovolj prostora za talno gretje? ^e ste se za talno gretje odlo~ili potem, ko je hi{a `e pozidana, se lahko pojavi te`ava: stropi bi bili prenizki, vrata pa tudi. Kadar hi{o ali stanovanje samo obnavljamo, so problemi enaki. Zato se mnogi ne morejo odlo~iti za talno gretje, kljub temu, da je zelo ekonomi~en in udoben na~in ogrevanja. In {e tretji primer: `eleli bi debelej{o toplotno izolacijo na tleh, pa nam zmanjka prostora. Vas zanima re{itev?

Talno gretje na samo 2 centimetrih! Klasi~en cementni estrih z napeljavo za talno ogrevanje nam vzame najmanj 8 cm prostora, suhomonta`ni sistem Variocomp pa le 2 cm. Sestavljen je iz 18 mm debelih mav~nih plo{~ z utori, v katere se polaga cevi. Utore, ki po polaganju cevi ostanejo prazni in predele ob ceveh, se zapolni s

polnilno maso. Za ta 2 cm pa se obi~ajno `e najde dovolj prostora. Tako imamo na voljo ve~ prostora za toplotno izolacijo ali pa pridobimo vi{jo vi{ino prostorov.

Zakaj je suhomonta`ni sistem `e pri 2cm tako u~inkovit? Cevi so razporejene na razmiku 10 cm, zato so tla enakomerno ogreta po celi povr{ini. Zaradi majhne debeline se hitreje segreje kot klasi~en cementni estrih in je zato odzivnost bistveno bolj{a. Poleg tega so cevi s toplo vodo bli`je povr{ini estriha, zato lahko vodo ogrejemo na ni`jo temperaturo, kar pomeni ni`je stro{ke ogrevanja!

Gotovo v 2 dneh! Polo`imo izolacijo, nato plo{~e suhega estriha, napeljemo cevi in povr{ino izravnamo s polnilno maso. Po 24 urah je v

normalnih razmerah tlak osu{en in za~nemo lahko s kurjenjem. Keramiko, kamen in druge talne obloge (z izjemo lesenih), lahko `e polo`imo. Pred polaganjem lesenih oblog upo{tevamo standardne pogoje za vgradnjo lesenih oblog!

Enostavno polaganje Vgradnja suhega estriha je razmeroma enostavna. Zagotoviti je potrebno ravno podlago, toplotno izolacijo ter dilatacijski stik z obodnimi stenami. Kjer ne na~rtujemo razvoda cevi (pod kuhinjskimi omaricami ipd), namesto plo{~ z utori uporabimo polne plo{~e. Cevi so gibke, zato je polaganje v natan~no izrezane utore enostavno. Na voljo so vsi elementi za spajanje in priro~na orodja, ki delo olaj{ajo. (Orodja si lahko v trgovinah KALCER tudi izposodimo.)

Seveda so tudi izjeme ^e so tla pred obnovo zelo neravna, jih bo treba izravnati. Tudi to se lahko naredi hitro in po suhem postopku, vendar bo tlak v tem primeru vi{ji od 2 cm. V primeru, da potrebujemo izolacijo, debelej{o od 2 cm, nanjo polo`imo {e 1 cm debelo Fermacell plo{~o in {ele nato Variocomp suhi estrih s talnim gretjem. S tem zagotovimo ustrezno trdnost tal.

Dober nasvet je zlata vreden Veliko ~asa in denarja lahko prihranite, ~e boste vse potrebno kupili na enem mestu. Poleg materiala, boste potrebovali predvsem dober nasvet: o pravem materialu, potrebnem orodju, strokovna navodila, naslov dobrega izvajalca in, ~e je treba, tudi prevoz. Trgovina KALCER je pravi naslov za vas! â&#x20AC;˘ Nu{ka Marn


84

ENERGETSKA U^INKOVITOST ZGRADB

Enostavnost sodobne hi{e Ali je parcela tudi obnovljiv vir? Pri gradnji stavbe je odnos vzrok – posledica praviloma nedvoumen. Toplotna izolacija ovoja stavbe dolo~a potrebno mo~ ogrevalne naprave, ta pa razvod, ogrevala ter energent. Pri parceli pa je ta odnos pogosto dvoumen. Je parcela v bregu dovolj mo~an razlog za gradnjo terasaste stavbe ali bomo naredili ravno parcelo v terasi? Bo prometna in komunalna ureditev v OPN (ob~inski prostorski na~rt) dolo~ala postavitve stavb, ali bodo stavbe - na~rtovane za optimalno kori{~enje pasivne son~ne energije – dolo~ale trase cest in komunalnih vodov. Kaj je potrebno storiti, da se bomo z gradnjo prilagodili naravnim danostim parcele in v zasnovo stavbe vklju~ili vse energetske potenciale lokacije? Ali lahko od avtorjev OPN zahtevamo, da stavbo, obliko parcele in infrastrukturo prilagodijo pasivni in aktivni rabi son~ne energije, ki je ve~na in brezpla~na. V ~lanku bomo izpostavili nekatere elemente stavbe in parcele, ki nam z dobrim na~rtovanjem prina{ajo trajne energetske koristi ob majhni investiciji ter nizkih stro{kih obratovanja in vzdr`evanja.

Skoraj ni~ energijske stavbe (SNEZ) Med najpomembnej{imi zahtevami prenovljene Direktive o energetski u~inkovitosti stavb (31/2010/EU) (EPBD Prenovitev) je prehod na skoraj ni~ energijsko gradnjo novih stavb. Izraz opredeljuje stavbe, ki za svoje delovanje (ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, klimatizacijo in razsvetljavo – zlasti v nestanovanjskih stavbah) potrebujejo tako malo energije, da lahko potrebe po energiji v prete`ni meri pokrijemo z obnovljivimi viri (OVE), upo{tevaje tudi obnovljivo energijo, proizvedeno na stavbi ali tik poleg nje. Pasivna hi{a postaja sedanjost in realnost tudi v Sloveniji. Kljub temu, da je koncept star {ele 20 let `e vemo, da je to prehodno stanje bivanjske kulture, saj se `e ka`ejo obrisi bli`nje prihodnosti, ko bomo gradili skoraj ni~ energijske stavbe. V vseh pogledih bo trajnostna gradnja temeljila na najve~ji mo`ni kvaliteti bivanja, uporabi lokalnih materialov za gradnjo in obnovljivih virih za delovanje ter najmanj{em mo`nem (ni~nem) obremenjevanju okolja. Danes stavbo – malo zaradi mode in razpoznavnosti, malo zaradi zadrege pri iskanju „pravih” izrazov - opisujejo razli~ni pridevniki (bio, plus, pametna, naravna, zelena, energetsko neodvisna, CO2 nevtralna, var~na, aktivna,…).

Vse`ivljenjsko u~enje je osnova za trajnostni razvoj @ivimo v ~asu, ko se gradnja dru`inskih, javnih in poslovnih stavb silovito spreminja. Vedno dra`ja energija in zahteve za varovanje okolja se preslikavajo v vedno stro`je lokacijske, gradbene, instalacijske, vzdr`evalne in obratovalne standarde. Dana{nja novogradnja je v vseh ozirih in skoraj v celoti druga~na od gradnje pred desetletjem. To so razlogi, da investitor (pre) pogosto nima uporabnih informacij, ne ve kam naj se obrne po pomo~, kdo je odgovoren, kdo pristojen, kdo bi moral kaj narediti, … Skratka. Zaradi pomanjkanje verodostojnih informacij se odlo~a na pamet ali na podlagi vpra{ljivih nasvetov sorodnikov, prijateljev, izvajalcev ali trgovcev. V izogib temu smo zasnovali NEP Slovenija http://nep.vitra.si, kot orodje za la`je odlo~anje. Tako lahko vsak investitor za novogradnjo ali obnovo poi{~e verodostojne, nekomercialne in uporabne informacije za dva klju~na segmenta vsake stavbe. To je toplotni ovoj ter ogrevanje prostorov in sanitarne vode.

Son~na energija ~aka, da jo z znanjem ulovimo in vpre`emo v brezpla~no energetsko bilanco hi{e. Dnevni bivalni prostori se pozimi pasivno ogrevajo skozi veliko steklenih povr{in. Lastnik se z zadovoljstvom pohvali, da to prinese »vsaj 25 % prihranek pri ogrevanju«. Teraso {~iti nadstre{ek, ki je hkrati tudi za{~ita pred visokim poletnim soncem. Zato so lahko okna pod nadstre{kom brez sen~il.

Enostavnost sodobne hi{e Za sodobno hi{o je klju~na orientacija dnevnih prostorov na jug. S tehni~nimi re{itvami (rekuperacija, zemeljski zra~ni kolektor) ogrevamo dotok zunanjega zraka za prezra~evanje, s toploto zemlje ali zraka ”poganjamo” toplotno ~rpalko, pomemben del ogrevanja so tudi gospodinjski aparati, svetila, zabavna elektronika in tudi stanovalci. Vsak stanovalec ogreje stavbo s 70 - 100 W/h. Pasivna hi{a potrebuje za ogrevanje prostorov do 15 kWh/ m² na leto (1.5 litra kurilnega olja), kar pomeni 90% manj od ”obi~ajne” hi{e. To se dose`e z dobro toplotno izolacijo in tesnenjem oboda stavbe ter aktivno in pasivno izrabo sonca. Tvegamo


ENERGETSKA U^INKOVITOST ZGRADB

85

Borba s hrupom

L

napoved, da bodo prej kot v 10 letih vse novogradnje pasivne, ni~ energijske ali celo + energijske. Notranja struktura in zunanji izgled Sunlighthouse. Na skici je prikazan avtomatsko krmiljen (inteligenten) nadzor oken, ki so primarni vir prezra~evanje spomladi, poleti in jeseni. V zimskem ~asu pa Sunlighthouse uporablja sistem mehanskega prezra~evanja z rekuperacijo (vra~anjem) toplote. Stavba tako ne potrebuje nobene energije za hlajenje, saj sen~ila uspe{no zmanj{ujejo dnevno pregrevanje, ki ga do primerne temperature regulira kontrolirano no~no ohlajanje skozi okna (u~inek dimni{kega vleka). Ve~ na: http://www.velux.si/Za_stroko/Uporabni_nasveti/inovativni_projekti/sunlight/sunlight.aspx.

Stavbe prihodnosti Zaskrbljenost zaradi podnebnih sprememb, kvalitete bivanja, varnosti oskrbe in porabe energije je prisotna pri vsakem od nas. Stavbe prihodnosti bodo – ne glede na poimenovanje - zasnovane na celostnem razmi{ljanju, ki enakovredno zdru`uje rabo energije, bivalno ugodje, vpliv na okolje in razgradnjo. • Hi{a proizvede ve~ energije, kot jo porabi za svoje delovanje in gradnjo. Oskrbuje se izklju~no z obnovljivimi viri energije, ki so integrirani v objekt ali so del okoli{kega energetskega sistema, kar jo dela CO2 nevtralno. • Bivalno ugodje temelji na kvalitetni naravni osvetlitvi prostorov ter sve`em zraku. Vgrajeni materiali so brez zdravju {kodljivih snovi. • Hi{a je postavljena v okolje z upo{tevanjem danosti mikrolokacije, lokalnih materialov, oblikovanja in vpliva na okolje skozi celoten `ivljenjski cikel. Gradi na lokalni identiteti. Osebno sem prepri~an, da bodo stavbe prihodnosti vkopane v zemljo, zasute z zemljo ali le pokrite z zeleno streho. Razlogov za gradnjo pod zemljo je ve~. Dana{nje znanje, materiali in tehnologije to omogo~ajo. Stavba je v nedrjih zemlje neob~utljiva na vsa temperaturna nihanja in ekstremne vremenske pojave. Povr{ine nad stavbo bodo uporabljane za pridelavo hrane. • Energetski svetovalec ENSVET Bojan @nidar{i~

etala, vlaki, avtoceste in hrup v mestih povzro~ajo pri ljudeh poleg nespe~nosti in nervoze tudi spremembe v telesu. Strokovnjaki `e dolgo trdijo, da je vseeno, ~e so osebe zdrave ali bolne, ob~utljive na hrup ali ne, posledice zaradi hrupa bodo pri vseh enake. Meja je 60 decibelov Pri 60 decibelih ali ve~ se pri ljudeh za~nejo pojavljati znaki stresa, motnje spanja ter zmanj{anje psihi~ne in intelektualne zmogljivosti. Hrup slabo vpliva tudi na srce in o`ilje. ^e so ljudje izpostavljeni povpre~nemu hrupu nad 65 dB, se nevarnost pojava sr~nega infarkta povi{a za 20%, tem obremenitvam pa je danes izpostavljen `e vsak {esti Nemec. Poleg tega hrup in mote~i zvoki povzro~ajo povi{ano izlo~anje stresnega hormona adrenalina, posledica pa je povi{an krvni tlak ter psihi~ni problemi. Enako velja za otroke, saj so meritve v {oli, ki se nahaja blizu letali{~a pokazale zmanj{ano sposobnost u~enja in besednega izra`anja.

Hrup onesna`uje Kljub ugotovitvam se tudi v svetovnem merilu obremenjenost s hrupom povi{uje. Nad 65% Evropejcev je stalno izpostavljeno hrupu 55 dB, 16% pa celo nad 65 dB. Tudi ~e se na hrup navidezno navadimo in

Protihrupno steklo z vmesno plasti~no folijo Iplus City E

lahko ob njem celo zaspimo, slab vpliv na telo ne bo ni~ manj{i. Povi{an krvni tlak, glavobol, migrena in {umenje v u{esih so dodatne posledice, majhni otroci pa lahko postanejo hiperaktivni. Dovoljena obremenjenost v dnevnem ~asu v mestu zna{a kar 67 dB, pri ~emer pa je hrup v industriji omejen na samo 50 dB. Razlika med obema vrednostima je ogromna, saj je krivulja logaritemska in razlika 10 dB pomeni kar dvakratno povi{anje ob~utenega hrupa.

Protihrupna okna Zunanje steklo je izdelano iz dveh lepljenih stekel, z vmesno prozorno PVB folijo. Nato sledi distan~na letvica in obi~ajno notranje steklo. Argonsko polnjenje zagotavlja odli~ne termi~ne lastnosti, okensko krilo pa bo zaradi tega okrog 30% te`je. Izdelek podjetja Interpane ima oznako Iplus City E, okno je zaradi oja~anega zunanjega stekla odporno na udarce z roko in vlom, du{enje zvoka pa zna{a kar 40 dB. Debelina tega steklenega paketa se za~ne pri 30 mm, zato ga lahko tudi naknadno vgradimo v vsako sodobno okno. Hrup v spalnici pono~i naj nebi presegal 20 dB, zato je lahko protihrupno okno zagotovilo za dobro zdravje. • Tihec


86

ENERGETSKA U^INKOVITOST ZGRADB

Pritrjevanje na toplotno izolacijo

T

oplotna izolacija stavbe omogo~a velike prihranke energije, pritrjevanje razli~nih stvari na zunanjo steno pa lahko postane kompliciran in drag postopek. Pritrjevanja naoknic, te~ajev vrat, opor za sen~ila ali navadnega obe{alnika za perilo se je zato potrebno lotiti na ~isto nov na~in.

lepila in vlaganje navojne palice. Lepilo se odvisno od temperature strdi v manj kot 15 minutah, zato lahko delo hitro opravimo. Zbirka orodja za tako monta`o je kar obse`na, zato se je ne bo mogel lotiti vsak. ^e na hitro se{tejemo cene materialov bo vgradnja dveh takih vijakov stala okrog 35 €, pri tem cena svedra, ~asa in druge opreme ni v{teta.

Pritrditev su{ilca za perilo Dva tipa termoizolacijskih nosilnih vijakov, ki ju vlepimo v steno

Raztegljiv su{ilec smo demontirali, ko so pri{li izolaterji in sedaj ga je potrebne vrniti na njegovo mesto na balkonu. Na{li smo {e en na~in monta`e na 16 cm debelo izolacijo iz stiropora. Pritrditev odli~no prena{a obremenitve, je izjemno poceni in enostavna.

Pol`ek za majhne obremenitve Najenostavnej{a bo pritrditev zunanjega tipala, lu~i ali po{tnega nabiralnika, saj so ti predmeti lahki in majhni, pa tudi mo~an veter ne bo povzro~al te`av. Pol`aste vlo`ke za pritrditev v polistirensko ali PU izolacijo uvijamo brez predvrtanja, za pritrditev zadostuje obi~ajen izvija~. Po namestitvi je priporo~ljivo rob zatesniti s silikonom, da prepre~imo vdor vlage pod tanko plast armiranega ometa, vijak za pritrditev lu~i ali nabiralnika pa uvijamo v sredino tega vlo`ka. Izolacija iz steklene ali kamene volne ni primerna za tak{no pritrditev, plasti~ni vlo`ki stanejo manj kot 5 € in obi~ajno zdr`ijo silo puljenja preko 20 kg.

Specialni izolacijski vlo`ki Prenesejo velike obremenitve in ne bodo to~kasto ohladili stene zaradi prehoda toplote. Vgrajen imajo plasti~ni podalj{ek, ki prehod toplote skoraj popolnoma prepre~i. Primerni so za debeline izolacije do 170 mm ter jih lahko brezstopenjsko prilagajamo. Za monta`o potrebujemo razli~no orodje in nekaj izku{enj, cena kompleta dveh takih vijakov zna{a okrog 35 €, potrebovali pa bomo {e kartu{o posebnega hitrosu{e~ega monta`nega lepila, ki stane okrog 20 . Takih vijakov v na{ih trgovinah nismo videli in jih je potrebno naro~iti po spletu.

Re{itev z navojno palico Pritrditev te`kih predmetov lahko izvedemo z materialom, ki ga najdemo v doma~ih trgovinah. Pri tem pa prehoda toplote po nosilnem vijaku ne moremo prepre~iti. Kupiti bo potrebno meter

Enostaven, poceni ter zanesljiv na~in pritrditve z vlo`kom in tesarskim vijakom

Kljub te`i mokrega perila tesarski vijaki odli~no dr`ijo

Vlo`ek je primeren za izolacije iz stiropora ali poliuretana

dolgo navojno palico primerne dimenzije, ter ustrezen plasti~ni ali kovinski mre`ast zidni vlo`ek, ki bo prepre~il odtekanje lepilne mase v odprtine zidakov. Na~in monta`e je enak kot za specialne zidne vlo`ke. Najprej vrtanje luknje, skrbno ~i{~enje s krta~ko in izpihovanje z zrakom, vlaganje mre`astega vlo`ka, vtiskovanje

Skozi izolacijo in okrog 6 cm v zid smo najprej zvrtali luknjo premera 10 mm. Vanjo smo potisnili plasti~ni zidni vlo`ek 10 x 165 mm z robom. Da bi vlo`ek potisnili dovolj globoko smo si pomagali s kovinsko pali~ico, na kateri smo ozna~ili pravo globino, do katere mora prodreti v izolacijo in zid. To je potrebno zato, ker se vlo`ek potopi globlje v izolacijo in ni viden. Za pritrditev pa smo vzeli dolg vijak za lesene konstrukcije z oznako 6 x 240/ 75 TX- 30 MQ, ki ima ugreznjeno glavo s torx nastavkom, in je za ta namen najbolj primeren. Zarisovanje, vrtanje in monta`a sta trajala manj kot pol ure, cena {tirih vlo`kov in vijakov pa je 3,60 €. Potrebujemo le dovolj dolg sveder premera 10 mm, ki stane okrog 20 €, odvisno od proizvajalca in kvalitete. Ker ima steblo vijaka premer samo 5 mm, izvrtina pa 10 mm smo vijak pred privijanjem utrdili, da v izvrtini nebi nihal. Nanj smo nataknili dva skraj{ana zidna vlo`ka, ki smo jima od{~ipnili ozobljeni del in vtaknili enega v drugega, zato se vijak sedaj na zunanjem robu tesno naslanja na izolacijo. Su{ilec odli~no prena{a te`o mokrega perila, izbran na~in pritrditve se je izkazal in za ta namen popolnoma zadostuje. Potrebno je le {e vedeti, kako dose`emo, da so vse izvrtine popolnoma pravokotne. Na zid je potrebno nasloniti CD plo{~ek in vrtati skozi luknjo v sredini. Dokler odsev svedra poteka to~no v liniji in ni lomljen, to pomeni, da stoji pravokotno na zid in to ne glede na to, iz katere smeri gledamo. • Tihec


Toplotna izolacija kletnih sten in fasadnega cokla - trajnostna gradnja Zunanja kletna stena, kot tudi vsi ostali elementi stavb, ki so v stiku z vla`no zemljo, ali celo pod nivojem podtalnice, se gradijo vodotesno, kar pa za prijetno bivalno ugodje ne zadostuje. Zato hidroizolacijski sloj ogrevanih in neogrevanih kletnih prostorov obdamo s slojem toplotne izolacije XPS, ki ustreza zahtevam za vgradnjo pod nivojem terena. Debelina toplotne izolacije je odvisna od `elene energijske u~inkovitosti celotne stavbe. Z manj{imi debelinami prepre~imo nastajanje kondenzata na povr{inah, s toplotno za{~ito 12cm in ve~ pa `e toplotno u~inkovito za{~itimo kletni prostor. U~inkovit ENERGIJSKI Š^IT STENE pod nivojem terena predstavlja FIBRANxps 300-L, ki je osnovna toplotna izolacija za zasute kletne stene in ustreza tehni~nim karakteristikam, ki opredeljuje kvaliteto izolacije glede na namembnost. To so povr{insko gladke plo{~e iz ekstrudiranega polistirena z deklarirano tla~no trdnostjo 300 kPa, to je ve~ kot 30 ton/m2 ob 10% deformaciji.

Posebno pozornost moramo posvetiti: • medsebojnemu stiku plo{~, da onemogo~imo pove~an prehod toplote na spojih, • izvedbi na prehodu med izolacijo kletne stene in fasadnega cokla, • izvedbi na prehodu med izolacijo temeljev objekta in kletne stene, • izolaciji vogalov in kotov, • detajlom toplotne izolacije instalacijskih prebojev in neogrevanih ja{kov, • spojem ogrevanega in neogrevanega dela objekta...

Poleg kvalitetnega materiala je pazljiva vgradnja {e kako pomembna pri konstrukcijah, do

katerih kasneje nimamo ve~ enostavnega dostopa. Pri slabo odcednih FIBRANxps zemljinah je okoli toplotno izoliranega objekta obvezno izvesti drena`o za ustrezno odvodnjavanje meteornih in podzemnih voda. Poleg zahtevane tla~ne trdnosti je potrebno pri toplotni izolaciji v zemlji ali v kontaktu z vodo in vlago (predel cokla) izpostaviti tudi njeno vodovpojnost. Toplotna izolacija sme vpijati le minimalne koli~ine vlage tudi v primeru potopitve. Za ta podro~ja po DIN standardu ustrezne le toplotne izolacije z najmanj 95% zaprtimi celicami, kot je ekstrudirani polistiren (XPS) ali kvalitetnej{e izolacije s tehni~nimi karakteristikami vodovpojnosti WD(V)3, WL(T)0,7. Le-te zagotavljajo planirano toplotno izolativnost tudi po 25 letih uporabe. Uporaba bolj vodovpojne izolacije, ki se sicer uporablja za za{~ito suhih predelov stavbe, trajno koristi le kot mehanska za{~ita hidroizolaciji, saj s~asoma navla`en material izgublja toplotno izolacijske lastnosti in u~inek izolacije pojenja, kar pomeni slabo nalo`bo. S toplotno izolacijskimi plo{~ami FIBRANxps 300-L se pazljivo oblo`i celotna povr{ine zasute stene, vklju~no z bo~nimi stranmi temelja. Toplotno izolacijo se na hidroizolacijsko podlago pritrdi s posebno nizkoekspanzijsko poliuretansko peno. Pod nivojem podtalnice je potrebno toplotno izolacijske plo{~e lepiti po celotni povr{ini. •

Za nasvet pokli~ite na tel.: 07 3939 525 ali pi{ite na nasvet@fibran.si. Dodatne informacije dobite na www.fibran.si

Plo{~e FIBRANxps na preklop prepre~ujejo nasatajanje linijskih toplotnih mostov.

Toplotna izolacija FIBRANxps trajno za{~iti objekt tudi v zemlji.

V predelu cokla je potrebno poleg zahtevane tla~ne trdnosti toplotne izolacije izpostaviti tudi njeno vodovpojnost. Toplotna izolacija sme vpijati le minimalne koli~ine vlage tudi v primeru potopitve. Zato so za ta podro~ja ustrezne le toplotne izolacije, kot je ekstrudirani polistiren FIBRANxps ETICS z vodovpojnostjo pri potopitvi WL(T) 1,5.


OGREVANJE VAĹ EGA DOMA zaupajte Skandinavcem! Toplotna Ä?rpalka

Toplotna Ä?rpalka za ogrevanje prostorov

no na D

s ke m

on

a Ĺ v e d em sk

izdelan

ela

an

iz d

za sanitarno vodo

TOPLOTNE Ä&#x152;RPALKE od 1973

www.vesttherm.si

3

5let

leta garancije

garancije

www.thermia.si

Cena z vgradnjo LâÞ"Ä&#x201C;Ă&#x161;Ă&#x161;2

1.890 EUR

HH Thermia Atec najboljĹĄa reĹĄitev ogrevanja za vaĹĄ dom?

- Subvencija Eko sklada

Ă?HL  Ă?H L Ă?  LHskandinavska kakovost

Ă?Kakovostna in uÄ?inkovita toplotna Ä?rpalka

Ă?Ă&#x161;HL I Ă?HH 40-letnimi izkuĹĄnjami

Ă?HL  Ă?HHKH [ Ăž radiatorsko ogrevane hiĹĄe

Ă?2 II  LI[K Ă? IĂžnizke toplotne izgube Ă?a  LIIIĆż I[Ă? H H L[K KKHNĂ&#x203A;

Ă?2 II KLI  LI[K Ă? IĂť0Ă&#x203A;)Ăźizmerjeno v realnem okolju v Skandinaviji, kot tudi v Sloveniji

Ă?* L Ă?I  $Ă&#x2DC; z zunanjim kondenzatorjem

Ă?ÂŤĂ?  I Ă?HH 40-letnimi izkuĹĄnjami

Ă?3 IK  HKLH Ă? Ă&#x153;H z vodenim zrakom

Ă?0KIIĂ?LHĂ? HLH Lzanesljiv servis

Izkoristite ugodnosti!

Izkoristite ugodnosti!

Ă?Subvencija Eko sklada "IÄ&#x20AC;!(b/ Ă?Brezobrestno financiranje LH    Ă?

Ă?Subvencija Eko sklada Ä&#x20AC;IÄ&#x20AC;%"(b/ Ă?Ugodno financiranje I K

Cena vsebuje dostavo toplotne Ä?rpalke na objekt in standardno vgradnjo: priklop tople in hladne sanitarne vode do razdalje 3m, elektriÄ?ni priklop na pripravljeno vtiÄ?nico.

Ponudba na kljuÄ? na osnovi ogleda.

PokliÄ?ite za brezplaÄ?ni ogled strokovnjaka! Zastopnik in distributer toplotnih Ä?rpalk Thermia in Vesttherm: Atlas trading d.o.o.ĂŽ H KHø"Ăž!  2IL  tel.: !ø ""øĂŽe-poĹĄta: info@atlas-trading.si

080 20 65

Revija Varčujem z energijo - št. 39  

Brezplačen energetski Svetovalec Varčujem z energijo vam predstavlja koristne, inovativne načine varčevanje energije - kako prihraniti in k...

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you