ZANIMIVOSTI
30.000 evrov za samozadostno hi{ico
S
kupina {tudentov je pod vodstvom Sa{a Medveda s fakultete za strojni{tvo v Ljubljani zasnovala in razvila projekt samozadostne bivalne celice. Postavili so jo v parku v Trnovem.
11
“Celica je sestavljena iz petih enot in vsaka od teh enot je namenjena funkciji bivanja ali oskrbe. Rast enot je mogo~a,” je pojasnil Medved. Foto: MMC RTV SLO/Ana Mavsar
zato je strani{~e posebej oblikovano. Pitne vode v celici {e ni, saj {e nimajo ~istilne naprave. “Vsi kriteriji bivalnega ugodja so zagotovljeni, razen kvadratura,” je dejal Medved. Med projektom so razvili tudi “centralni nadzorni sistem druge generacije”. Sistem ne ka`e samo {tevilk, ampak obve{~a tudi o uporabi. Uporabnik je vedno obve{~en, kako ravna s toploto, vodo in elektri~no energijo. Indikatorji pa so pogojeni z vremenom. ^e program zazna, npr. da bo v prihodnjih treh dneh v enem dnevu de`evalo, uporabniku dovoli, da porabi ve~ vode.
Gre za skupni projekt {tudentov Fakultete za strojni{tvo, Fakultete za arhitekturo in Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani ter ve~ kot dvajsetih industrijskih partnerjev.
V celici tudi nova tehnologija “Na{a ideja je bila, da gradimo stanovanjske enote, ki bi bile cenovno sprejemljive in energijsko u~inkovite in nevtralne do okolja. Namen te celice pa je demonstracija novih tehnologij za splo{no javnost, tukaj se bo izvajal del eksperimentov in pedago{ki proces,” je ob predstavitvi projekta javnosti dejal Medved.
ki bi se lahko tudi podalj{ali, in bili primerni za bivanje dveh oseb,” je zatrdil. Velikost, ki bi bila za dva, bi po izra~unih sodelujo~ih v projektu stala 30.000 evrov 15.000 evrov konstrukcija in 15.000 evrov tehnologija za oskrbo s toploto in energijo.
“Kako uspe{ni bomo ~ez zimo, bomo {e videli”
Celica, kot jo imenujejo, je velika 10 kvadratnih metrov. Spalnica je v podstre{ju, mansardi. Hi{ica ni priklju~ena na noben javni komunalni sistem. Sanitarno vodo pridobivajo s sistemom za zbiranje de`evnice, urin in odpadna voda sta speljana v rastlinsko ~istilno napravo, blato pa se kompostira,
“Osnovna ideja je, da naredimo stavbe na teko~em traku. To naj bi pocenilo gradnjo in optimiralo sistem. Ta stavba ima pet enot, ki smo jih izdelali na poligonu v Gameljnah. To, kar rabimo v stavbah, elektri~no energijo in toploto, tukaj zagotavljamo v celoti. Kako uspe{ni bomo ~ez zimo, bomo {e videli,” je povedal. Dovoljenje za postavitev in uporabo imajo eno leto, tako bodo lahko delovanje spremljali v vseh letnih ~asih. “Presene~enja pozimi niso izklju~ena, a izra~uni ka`ejo, da je tudi v hudi zimi vreme dovolj son~no, da imamo zadosti energije za delovanje,” je zatrdil. Pojasnil je, da je stavba grajena modularno, ima sanitarni in bivalni del. “Predvideno je, da se ta energetski del za eno ~etrtino pove~a, pri ~emer dobimo zadosti energije za dve stanovanjski enoti na obeh straneh,
Celica ni priklju~ena na noben javni komunalni sistem
Za tehnolo{ko delovanje celice so kombinirali sisteme, ki so na voljo na trgu, poleg tega pa vklju~uje elemente, ki so jih v okviru seminarjev in diplomskih nalog izdelali {tudentje in so malo bolj posebni, npr. solarni radiator. “Posku{ali smo predstaviti tudi malo nove tehnologije,” je pojasnil Sa{o Medved s strojne fakultete. “Vse tehnologije so povezane na krmilnik, ki generira spletne strani in prek brez`i~nega omre`ja lahko vsi na telefonih ali tablicah pogledate, kak{no je trenutno stanje zaloge energije in kak{ni so bivalni pogoji. To {e ni na spletu, a prek brez`i~ne povezave si bo to lahko vsak pogledal,” je pojasnil. • Vir MMC RTV SLO
Podjetje JUB pomemben partner projekta izgradnje energijsko samozadostne celice Tako se JUB se `e vrsto let intenzivno vklju~uje v razvoj in ekolo{ko delovanje skupnosti, v leto{njem letu pa podjetje aktivno sodeluje tudi pri projektu izgradnje energijsko samozadostne celice. Projekt izgradnje energijsko samozadostne celice je projekt IDES-EDU (oblikovanje magistrskega {tudijskega programa na podro~ju na~rtovanja in gradnje skoraj ni~ energijskih stavb) in del programa »Inteligentna energija za Evropo«, katerega nosilka je Fakulteta za strojni{tvo Univerze v Ljubljani, pri izvedbi pa so sodelovali razli~ni partnerji iz gospodarstva, med katerimi je tudi JUB. V podjetju JUB so zaradi svoje zavezanosti k odgovornem ravnanju z okoljem in usmerjenostjo v trajnostno gradnjo projekt z veseljem podprli, saj so gradnje t.i. skoraj ni~ energijskih stavb zaradi evropske Direktive o energijski u~inkovitosti stavb predvidene tudi v bli`nji prihodnosti. Pri izgradnji energijsko samozadostne celice je JUB izvedel zaklju~ne obdelave ve~ine notranjih in zunanjih povr{in, pri tem pa so v notranjosti uporabili debeloslojno izravnalno maso JUBOGLET, novo notranjo barvo JUPOL Strong in premaz za les JUBIN Decor, v kopalnici pa cementni hidroizolacijski masi HIDROSOL ter HIDROSOL elastik. Na zunanjih povr{inah so izvedli JUBIZOL fasadni sistem, kjer je za zaklju~ni sloj uporabljen UNIXIL Cool; gre za poseben omet, ki vsebuje IR selektivne pigmente za zmanj{anje pregrevanja stavbe v poletnem ~asu in s tem zmanj{ano porabo energije za hlajenje.