Issuu on Google+


Revija OKOLJSKO OGLEDALO SLOVENIJE izhaja 2 krat letno pod okriljem revije ENERGETSKI SVETOVALEC VAR^UJEM Z ENERGIJO. Izdajatelj ~asopisa: Ekart marketing, Andrej Ekart s.p. Naklada: 10.000 brezpla~nih izvodov Glavni in odgovorni urednik: Jo`ica Ekart Lektoriranje: Maja Tihec Tr`enje: Anja Mithans 031 350 461 Metka Stergulec 040 602 326 Distribucija: tel 041 971 324 Grafi~na priprava, tisk: LEYKAM TISKARNA d.o.o. Naslov uredni{tva: EKART MARKETING Andrej Ekart s.p. Prepolje 101, 2206 Marjeta Tel.: 02 686 10 81 Trans. ra~un: 9067 2000 0577 502 Dav~na {tevilka: SI20960166 E mail: energetski.svetovalec@siol.net Spletni energetski portal: www.varcevanje-energije.si Ponatis ~lankov dovoljen le s soglasjem uredni{tva. Vse pravice pridr`ane. Avtorji ~lankov izra`ajo lastna stali{~a in ne stali{~a uredni{tva revije.


AKTUALNO

5

Najsodobnej{a toplarna v Celju Savinjska regija je s tem postala prva regija v Sloveniji, ki je v prakso uvedla celovito evropsko 5-stopenjsko lestvico ravnanja z odpadki. Toplarna Celje predstavlja zadnjo fazo obdelave odpadkov, ter tudi blata iz ^istilne naprave Celje. Odpadki, ki predstavljajo gorivo za toplarno, so predhodno obdelani v objektih in napravah RCERO Celje v Bukov`laku, blato pa na ~istilni napravi, ki je locirana v Tremerjah. Torej ne gre za se`igalnico, kot smo jih bili vajeni v preteklosti, ki so bile namenjene izklju~no odstranjevanju nepredelanih odpadkov razli~nih vrst. Danes govorimo o postopkih termi~ne obdelave natan~no dolo~enih vrst odpadkov, ki jih se`igamo z namenom zmanj{anja njihovega volumna.Poleg tega pa pridobivamo {e uporabno energijo. Tako se celjski odpadki in blato uporabljajo za soproizvodnjo toplote in elektri~ne energije t.i. kogeneracije. Nazivna toplotna mo~ Toplarne Celje zna{a 15 MW, kar zado{~a za ogrevanje pribli`no 1.400 gospodinjstev, medtem ko je maksimalna mo~ proizvedene elektri~ne energije 2 MW, kar bi zadostovalo za preskrbo 1.000 gospodinjstev. Elektri~na energija se delno dovaja v distribucijsko omre`je, delno pa se izkori{~a za delovanje samega sistema. Toplota se uporablja v sistemu daljinskega ogrevanja vzhodnega dela mesta Celje. Se`ig, odstranjevanje pepela in preostanka odpadkov so pod stalnim nadzorom ustreznih organov in tehni~nih slu`b. V vsakem trenutku se elektronsko merijo tudi izpusti plinov, ki

so pokazatelj u~inkovitosti zgorevanja in u~inkovitosti ~i{~enja dimnih plinov. Naprave in postopki ~i{~enja dimnih plinov omogo~ajo doseganje vrednosti izpustov, ki so nekajkrat ni`je od dopustnih vrednosti. Rezultati emisij so stalno dostopni na ekranu na fasadi toplarne, prav tako pa tudi na spletni strani www.toplarna-ce.si. Pozitivni u~inki Toplarne Celje so zmanj{anje koli~in odlo`enih odpadkov za 65 %; proizvodnja toplote in elektrike iz odpadkov; ocenjen prihranek zemeljskega plina za ogrevanje na ravni regije v koli~ini 550.000 m3/leto; zmanj{anje koli~in toplogrednih plinov, ki se izlo~ijo na odlagali{~u, na vsega 3 %. Projekt izgradnje toplarne je bil vreden 19 milijonov evrov. Sredstva kohezijskega sklada predstavljajo 70 odstotkov nalo`be, preostali dele` pa so si razdelile dr`ava in Mestna ob~ina Celje. (vir: www.siol.net) •

Toplarna Ljubljana praznuje Toplarna Ljubljana praznuje 50 let oskrbe s toploto in 150 let s plinom. Ob obletnici so napovedali modernizacijo proizvodnjih virov, ki bodo Ljubljano in njeno okolico energetsko oskrbovali {e prihodnjih 30 let. Direktor Termoelektrarne Toplarne Ljubljana Bla` Ko{orok je dejal, da daljinsko ogrevanje predstavlja trajnostno energetiko. Na tak na~in v Ljubljani in njeni okolici hkrati proizvedejo toplotno in elektri~no energijo. Kot je {e povedal, bo v Termoelektrarni Toplarni Ljubljana do leta 2015 stal tudi nov plinski in parni blok. Sicer imata Termoelektrarna Toplarna Ljubljana in Energetika Ljubljana po besedah direktorja Energetike Ljubljana Hrvoja Dra{kovi~ a najsodobnej{e daljinske sisteme. Kot je pojasnil, bo kaj kmalu treba sprejeti odlo~itev o modernizaciji virov, da bodo ti Ljubljano in njeno okolico energetsko oskrbovali {e prihodnjih 30 let.

Energetika Ljubljana Energetika Ljubljana svojo dejavnost {iri na oskrbo s pogonskim gorivom za motorna vozila. Z gradnjo polnilnice je podjetje uresni~ilo eno od okoljevarstvenih zahtev EU za zmanj{anje emisij trdnih delcev v zraku, ki so problem urbanih sredi{~. Polnilnica tako omogo~a polnjenje in uporabo vozil s pogonom na stisnjen zemeljski plin, so zapisali v sporo~ilu za javnost.

V Termoelektrarni Toplarni Ljubljana so poudarili, da so odslej na mobilnem portalu TE-TOL poleg meritev izpustov iz termoelektrarne dostopni tudi podatki glede dejanskega vpliva obratovanja na kakovost zraka v Ljubljani, vklju~no s 48-urno napovedjo {irjenja onesna`enosti. • UR


6

AKTUALNO

Nov predlog davka Tiso~a son~na elektrarna v Sloveniji na nepremi~nine

Dnevnik pi{e, da ima Ministrstvo za finance pripravljen spremenjen osnutek zakona o davku na nepremi~nine, je povedala Neva @birk z ministrstva za finance na posvetu o poslovanju z nepremi~ninami. Po novem predlogu naj bi bila dav~na osnova pripisana vrednost nepremi~nine v celoti. Za stanovanjske nepremi~nine naj bi bila dav~na stopnja 0,1 %, za industrijske 0,5 %, za poslovne 0,7 %, za nezazidana stavbna zemlji{~a 0,1 %, za kmetijska in gozdna zemlji{~a pa 0,05 %. Ob~ine bi lahko stopnje, z izjemo za industrijske nepremi~nine, dvignile za do 50 %. Prazna stanovanja naj bi bila obdav~ena po 0,3 % stopnji. Denar od davka na nepremi~nine naj bi se stekal v prora~une ob~in, uvedli naj bi ga najprej z letom 2013. •

STA poro~a, da je sredi oktobra 2011 bila v register deklaracij za proizvodne naprave elektri~ne energije iz obnovljivih virov vnesena tiso~a son~na elektrarna. Zmogljivost vseh elektrarn je takrat zna{ala 61,4 megavatov (MW), do konca leta pa naj bi se povzpela na 80 MW. Navedene zmogljivosti bodo na letni ravni proizvedle 84 gigavatnih ur elektri~ne energije oz. 0,6 odstotka celotne proizvedene elektri~ne energije, so sporo~ili iz Zdru`enja slovenske fotovoltai~ne industrije. V zdru`enju ostajajo kriti~ni do dele`a, ki ga dr`ava namenja obnovljivim virom energije. Za namen izpla~ila podpor proizvodnji elektri~ne energije iz obnovljivih virov je bilo vlagateljem v son~ne elektrarne v minulem letu po navedbah zdru`enja namre~ izpla~anih 3,6 milijona evrov oz. 3,9 odstotka razpolo`ljivih sredstev. Skoraj 44 milijonov evrov lanskih razpolo`ljivih sredstev je ostalo neporabljenih, zato so jih prenesli v leto{njo kvoto, so dodali. Fotovoltaika oz. son~ne elektrarne so edini obnovljivi vir energije, ki se v Sloveniji razvija skladno s skupnimi usmeritvami akcijskega na~rta za obnovljive vire energije in EU - direktiva namre~ zahteva, da do leta 2020 iz obnovljivih virov pridobimo 25 odstotkov energije v strukturi kon~ne rabe. Fotovoltaika in na njo vezane dejavnosti trenutno omogo~ajo `e ve~ kot 2000 delovnih mest, {tevilka pa se bo po oceni zdru`enja {e ve~ala. •


Nove hidroelektrarne na Savi Holding Slovenske elektrarne, GEN energija in Savske elektrarne so podpisali dru`beno pogodbo o skupnem nastopu pri projektu izgradnje hidroelektrarn na srednji Savi. V naslednjih 15 do 22 letih naj bi zgradili 10 elektrarn v vrednosti 1,3 milijarde evrov. Zgradili naj bi elektrarne Tacen, Gameljne, Šentjakob, Zalog, Jevnica, Kresnice, Ponovi~e, Renke, Trbovlje in Suhadole. Z gradnjo naj bi za~eli v drugi polovici leta 2013. • Vir: 24ur.com

Energetsko u~inkoviti Piran Energetsko najbolj u~inkovita ob~ina 2011 Ob~ina Piran je ena prvih ob~in vSloveniji, ki je januarja letos izdelala svoj oglji~ni odtis (SEAP), ki ga je potrdil tudi ob~inski svet. V ob~ini Piran so v letih 2008, 2009 in 2010 na javnih zgradbah izvedli ve~ ukrepov na podro~ju URE in OVE. V omenjenih treh letih so tako prihranili skupaj 119,2 megavatne ure toplote in 3,4 megavatne ure elektri~ne energije. Na podro~ju javnih zgradb si bodo v prihodnje prizadevali izpolniti zaveze iz Konvencije `upanov, ki do leta 2020 predvideva zmanj{anje skupne emisije toplogrednih plinov za najmanj 20 odstotkov glede na vrednosti iz leta 1990. Drugi cilj ob~ine Piran pa je upo{tevanje zahteve po 100-odstotnem dele`u skoraj ni~energijskih stavb v javnem sektorju po letu 2016. Ob~ina Piran se pri projektih URE in OVE povezuje tudi z drugimi ob~inami in podjetji v Sloveniji in tujini. Pri projektu Trajna mobilnost ADRIA MOVE IT sodeluje z

ob~inami Umag, Novigrad, Lopar, Dubrovnik in Kotor, pri projektu Energija morja pa z ob~inami Milje, italijansko energetsko agencijo CORTEA, morsko biolo{ko postajo in drugimi. Predvsem energetski upravljavec ob~ine Piran velikokrat predstavlja primer dobre prakse po drugih ob~inah in ustanovah po Sloveniji. Na podro~ju trajnostne re{itve v prometu si bo ob~ina Piran celoten obalni pas in urbana sredi{~a prizadevala razbremeniti avtomobilskega prometa. Povr{ine bodo v ~im ve~ji meri namenili ljudem. To pogojuje izgradnjo mre`e gara`nih hi{ in dolo~itev njihove vloge glede na lokacijo/dostopnost in velikost oziroma {tevilo parkirnih mest. Mestno jedro Pirana bodo uredili kot obmo~je omejenega prometa in obmo~je za pe{ce, kar pomeni, da je treba zmanj{evati ter postopoma omejiti vstope v mesto Piran z individualnimi osebnimi vozili. To bodo dosegli z izbolj{anim javnim potni{kim prometom in spodbujanjem drugih alternativnih oblik prevoza. • Vir: Finance priloga ENERGETSKO U^INKOVITE OB^INE


8

AKTUALNO

Subvencije Eko sklada

E

ko sklad od oktobra dalje izvaja nove programe dodeljevanja nepovratnih sredstev, ta so razpisana tudi za podjetja in ob~ine. V oktobru so bili v Uradnem listu RS objavljeni {tirje novi javni pozivi Eko sklada za nepovratne finan~ne spodbude. Vlada je sprejela Rebalans poslovnega in finan~nega na~rta Eko sklada, na podlagi katerega je Eko sklad pri~el z izvajanjem novih programov za izbolj{anje energijske u~inkovitosti skladno z energetskim zakonom, ki z dolo~itvijo dodatka in prispevka za pove~anje energijske u~inkovitosti zagotavlja tudi vir sredstev za financiranje teh programov. Objavljeni bodo {tirje novi javni pozivi Eko sklada, ki se bodo zaklju~ili do konca tega leta in od katerih so trije namenjeni spodbujanju ve~je energijske u~inkovitosti v prometu. Javni poziv 8SUB-OB11 namenja 200.000 eurov ob~anom za nakup novih baterijskih elektri~nih vozil, prvi~ registriranih v Sloveniji, medtem ko bo javni poziv z oznako 9SUB-EVPO11 za iste nalo`be omogo~il dodelitev nepovratne finan~ne pomo~i pravnim osebam in podjetnikom posameznikom, razpisana vsota pa bo 300.000 eurov. Subvencije so predvidene za naslednje kategorije vozil: - nova baterijska elektri~na vozila, kategorija M1, z ni~ emisij CO2 na izpustu in minimalnim dosegom na baterije 100 km, - nova baterijska elektri~na vozila, kategorija N1, z ni~ CO2 emisijami na izpustu, - nova baterijska elektri~na vozila, kategorija L7e in L6e, z ni~ emisij CO2 na izpustu in minimalnim dosegom 40 km na baterije, - nova plug-in hibridna baterijska vozila, kategorija M1, (baterije in motor z notranjim zgorevanjem), z minimalnim dosegom na baterije 50 km. Javna poziva omogo~ata pridobitev nepovratne finan~ne spodbude tudi za predelavo obstoje~ih vozil na na~in, da se serijsko vgrajeni motor na notranje izgorevanje

nadomesti z elektro pogonskim agregatom, v kolikor bo po predelavi preverjena skladnost vozila s predpisi (homologacija), opravljen pregled tehni~ne brezhibnosti in registracija vozila. Vi{ina nepovratne finan~ne spodbude za posamezno vozilo bo po obeh javnih pozivih enaka, in sicer bo najvi{ja zna{ala 5.000 eurov za nova baterijska elektri~na vozila kategorije M1 z ni~ CO2 emisijami na izpustu in minimalnim dosegom 100 km na baterije, za ostale kategorije bo ni`ja. Za predelavo obstoje~ega vozila kategorije M1 bo spodbuda 4.000 eurov, v isti vi{ini pa tudi za nova priklju~na (plug-in) hibridna vozila z minimalnim dosegom 50 km na baterije. Tretji javni poziv, namenjen ve~ji energijski u~inkovitosti v prometu, je namenjen podjetjem ali podjetnikom izvajalcem gospodarskih javnih slu`b ali koncesionarjem, ki izvajajo javno slu`bo dejavnosti javnega linijskega prevoza potnikov v notranjem cestnem prometu ali javnem mestnem potni{kem prometu, ki bodo kupili nove serijsko proizvedene avtobuse za prevoz potnikov z ve~ kot 9 sede`i, ki kot pogonsko gorivo uporabljajo stisnjen zemeljski plin ali bioplin in ki bodo prvi~ registrirani v Sloveniji. Javni poziv 11SUB-AVPO11 bo ponudil skupaj 300.000 eurov nepovratnih sredstev za ta namen, pri ~emer bo vi{ina subvencije za nakup ustreznega vozila kategorije M3 zna{ala 10.000 eurov in 2.500 eurov za nakup ustreznega vozila kategorije M2. Poseben javni poziv Eko sklada bo namenjen spodbuditvi ukrepov gradnje ali obnove stavb v lasti ob~in, namenjenih izvajanju

vzgojno izobra`evalnih dejavnosti pred{olske vzgoje, osnovno{olskega izobra`evanja ter dejavnosti knji`nic ali glasbenih {ol. Poziv z oznako 10SUB-VIS11 bo ponudil 4,5 milijona eurov nepovratnih sredstev ob~inam, ki so `e sprejele Lokalni energetski koncept in na~rtujejo novogradnjo ali energijsko obnovo navedenih stavb v pasivni ali nizkoenergijski tehnologiji. Eko sklad bo zaradi velikega povpra{evanja in ve~jega obsega na podlagi energetskega zakona zbranih sredstev zagotovil tudi dodatna sredstva ob~anom za `e objavljena javna poziva za nepovratna sredstva 6SUBOB11 in 7SUB-OB11, namenjena za ukrepe u~inkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije na stanovanjskih stavbah. Skupaj bo zagotovljenih dodatnih 6 milijonov eurov, tako da bodo sredstva predvidoma zado{~ala za vse vloge ob~anov, prejete do konca leto{njega leta. Vsi javni pozivi za dodeljevanje nepovratnih sredstev bodo odprti do konca leta 2011, podobne programe pa na~rtujemo tudi za drugo leto.

Eko sklad prevzema dejavnost sofinanciranja svetovalne mre`e ENSVET Na podlagi dopolnitev uredbe o zagotavljanju prihrankov energije pri kon~nih odjemalcih in rebalansa poslovnega in finan~nega na~rta za leto 2011 bo Eko sklad prevzel tudi sofinanciranje svetovalnih pisarn, zdru`enih v svetovalno mre`o ENSVET, ki se je doslej izvajalo pod okriljem Ministrstva za gospodarstvo. • Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad


Dr`ave zapu{~ajo oglji~ni trg Gejziri v Nevadi spadajo tudi med svetovne turisti~ne zanimivosti

Ĺ 

est ameri{kih zveznih dr`av se je odlo~ilo, da ne bodo ve~ sodelovale v programu imenovanem Western Climate Initiative, ki zajema zmanj{evanje koli~in toplogrednih plinov. V njem so ostali samo Kalifornija in {tiri kanadske province, izstopili pa so New Mexico, Arizona, Washington, Oregon, Montana in Utah ter s tem zaklju~ili ve~letna prizadevanja za zmanj{anje izpustov. Trdijo, da je dolo~anje najvi{jih dovoljenih izpustov in trgovanje z njimi morilec ekonomije in da ni nujno, da bo vse skupaj vplivalo na zmanj{anje rasti globalne temperature. Izstopajo~e dr`ave so se pridru`ile bolj meglenemu programu, North America 2050, v katerem nameravajo {ele ocenjevati vplive toplogrednih izpustov, pri tem pa prepu{~ajo vsakemu sodelujo~emu, da se sam odlo~i, kaj je zanj bolj smiselno z okoljske in ekonomske plati.

Vzroka sta dva Izstop so dr`ave `e nekaj ~asa napovedovale, povzro~ila pa naj bi ju rasto~a recesija in prevzem oblasti s strani republikancev, ki jih klimatske spremembe in nove energetske strategije ne zanimajo. To utemeljujejo s tem, da se stro{ki zmanj{evanja in trgovanja z izpusti vedno prestavijo na ple~a potro{nikov, ~eprav v isti sapi poudarjajo, da je okolje potrebno varovati. Nato pa tehtnico spet prevesijo na stran zmanj{evanja stro{kov in pove~evanja {tevila delovnih mest. Tak razvoj dogodkov ni v skladu s spoznanji in predvidevanji, saj politiki o~itno niso videli izra~unov, iz katerih je jasno vidno, da jih bo odpravljanje posledic okoljskih sprememb stalo veliko ve~, kot zmanj{evanje emisij. Te signale vedno pogosteje vidimo v poro~ilih, polnih okoljskih katastrof, podrtih stavb ter poplavljenih mest in tovarn. Tudi zadnja tri najbolj vro~a poletja v zadnjih dvesto letih so se dogodila v zadnjem desetletju, kar je jasen znak da se kazalec premika proti rde~emu polju.

Vse ni tako ~rno V ZDA se kljub slabim znakom poraba energije iz obnovljivih virov pove~uje. Pri tem so dale~ najve~ji vir hidroelektrarne, pomembne u~inke pa dosegajo tudi z geotermalnimi in termosolarnimi viri, zlasti iz gejzirov v Nevadi, ki so v svetu trenutno najve~ji vir toplote in elektrike zgrajen na enem mestu. Del energije se nahaja {e v etanolu, katerega glavni vir je koruza, dele` elektrike iz forovoltaike in vetra pa v zadnjih letih pomembno raste. ^e se bodo ti premiki dolgoro~no nadaljevali, bodo z njimi omilili izstope iz okoljevarstvenih programov. • Tihec

Mestne vetrne turbine morajo biti ~im ti{je in neopazne

Turbina za mestno okolje Podjetje McCamley je svojo pot za~elo z zmago na tekmovanju Blue Peter, pred skoraj 30 leti. Njihov novi izdelek je vertikalna vetrna turbina, pritrjena na navpi~no os.

Tiha in brez vibracij Pred postavljanjem v mestno okolje mora tak{na turbina izpolnjevati nekaj pogojev. Imeti mora ~im manj sestavnih delov, delovanje mora biti ~im ti{je in brez vibracij ter omogo~ati ~im enostavnej{o pritrditev. Pomembna lastnost je {e delovanje pri nizkih hitrostih vetra, izvedba pa mora biti tudi ~im manj opazna v mestnem okolju. Te lastnosti izpolnjuje nova turbina, ki jo preizku{ajo pribli`no eno leto. V nasprotju z obi~ajnimi propelerskimi vetrnicami, se petlistni rotor nahaja na vrhu vertikalne osi, premer rotorja pa je odvisen od velikosti in mo~i vetrnice, najmanj{i zna{a 2 metra. Okrog njega se nahaja stabilni obro~, v katerem se med dvema vodoravnima kro`nima ploskvama nahajajo vertikalne usmerjevalne ploskve.

Za veter iz vseh smeri Turbina starta `e pri hitrosti vetra okrog 1m/s pri ~emer je vseeno iz katere smeri piha veter in ali je gibanje zraka stalno ali turbulentno. Obi~ajne turbine z eliso za~nejo u~inkovito delovati {ele pri hitrostih okrog 4 m/s. Brez {kode in dodatne za{~ite lahko deluje tudi med orkanskimi vetrovi, ko je potrebno druge turbine zaustaviti, zaradi ~esar je izplen energije lahko veliko vi{ji kot pri druga~nih izvedbah. Zaradi oblike ni nevarna pticam ali netopirjem, ve~ pritrdilnih nog pa omogo~a zanesljivo pritrditev tudi na strehah, ki niso visoko stabilne. Posebnost je {e njena zgradba, ki dopu{~a, da jo po{iljajo v razmeroma majhnih paketih, dele pa nato po navodilu sestavi kupec sam, izdelujejo pa jo v ve~ velikostih z mo~mi od 1 do 24 kW. • Tihec

Dele` obnovljivih virov v ZDA (v milijardah kWh) stalno raste, kljub odstopanju od okoljskih ciljev


10

TRAJNOSTNA MOBILNOST

Seat predstavil elektri~no Alteo XL Electric Ecomotive in plug-in hibrida Leon TwinDrive Ecomotive

Bosch in Daimler ustanovila skupno podjetje za izdelavo elektromotorjev

Seatova prototipa Leon TwinDrive Ecomotive in Altea XL Electric Ecomotive

Tudi Seat se bo kmalu vpisal med avtomobilske proizvajalce, ki bodo ponudili elektri~ni avtomobil. Španci so predstavili prototipa elektri~nega in hibridnega plugin vozila.

Za zdaj le prototipa Seat je na osnovi Leona in Altee XL naredil prototipa plugin hibridnega in elektri~nega avtomobila, ki naj bi ju za~el serijsko proizvajati v petih letih. Leona TwinDrive Ecomotive so naredili v tri- in petvratni razli~ici, njegov doseg pa bo z elektri~no energijo zna{al 52 kilometrov. Pri dodatni uporabi bencinskega motorja bo najvi{ja hitrost 170 kilometrov na uro, poraba pa naj bi zna{ala le 1,7 litra bencina ali 18,5 kilovatne ure elektri~ne energije na sto kilometrov.

Elektri~ni avtomobil s son~nimi celicami Altea XL Electric Ecomotive je prvi Seatov elektri~ni avtomobil. Elektri~ni motor zagotavlja 85 kilovatov in 270 njutonmetrov navora, petvratna Altea pa zmore kon~no hitrost 135 kilometrov na uro in doseg 135 kilometrov. Baterije so pri Seatu postavili pod zadnje sede`e. Na strehi Altee so namestili son~ne celice, ki med parkiranjem zbirajo energijo. Ta energija se bo uporabila za kro`enje zraka v avtomobilu in klimatizacijo vozila. Ob tem pri u~inkovitem izkoristku energije pomaga tudi sistem za obnavljanje zavorne energije. Seat bo svoj hibridni avtomobil v serijski podobi predstavil leta 2015, elektri~nega pa leto pozneje. • UR

Zlati volan za dizelsko-hibridno tehnologijo HYbrid4 Skupina PSA Peugeot Citroën je v Berlinu v sklopu nate~aja Zlati volan (Goldenes Lenkrad) prejela okoljsko odlikovanje, saj je kot prva na svetu razvila dizelsko-hibridno tehnologijo HYbrid4. @irija se je med 16 konceptnimi oziroma tehnolo{kimi projekti odlo~ila za HYbrid4. @irija, ki jo sestavljajo priznani strokovnjaki iz 15 dr`av, in bralci revij Auto Bild in Bild am Sonntag so okoljski Zlati volan med {estnajstimi prispelimi konceptnimi in

tehnolo{kimi projekti namenili prav dizelskohibridni tehnologijo HYbrid4. Vsem projektom pa je bilo skupno, da so leto zaznamovali s predlogi ali prizadevanji za zmanj{anje vpliva na okolje med vo`njo. Presti`no odlikovanje je seveda lepa prodajna popotnica za peugeotov model 3008 HYbrid4, ki je prvi dizelski crossover na svetu, in za Citroëna DS5 Hybrid4 Airdream, ki bo skupaj s prej omenjenim »koncernskim bratrancem« na trg vstopil v prvem ~etrtletju prihodnjega leta. •

Citroën DS5 Hybrid4 Airdream

Peugeotov model 3008 HYbrid4

Novo podjetje bo delovalo pod imenom EM-motiv GmbH

Daimler AG in Bosch sta letos zaklju~ila pogajanja okoli skupnega podjetja. Oba proizvajalca bosta imela 50-odstotni dele` v skupnem podjetju EM-motive, ki bo v nem{kem mestu Hildesheim. To podjetje bo proizvajalo pogonske motorje za elektri~ne avtomobile, za elektri~na vozila s podalj{anim dosegom in tiste, ki ga pogon uporabljajo gorivne celice. S to potezo `elita Bosch in Daimler pospe{iti razvoj elektri~nih motorjev. Prvi elektromotorji naj bi iz proizvodnih trakov pri{li `e ob koncu leto{njega leta, namenjeni pa bodo uporabi v vozilih Mercedes-Benz in Smart. Prvi model, ki naj bi bil opremljen z novimi motorji EM-motive, naj bi bil Smart Fortwo Electric Drive, ki bo na ceste zapeljal v za~etku prihodnjega leta. Podjetje EM-motive ima v na~rtu izdelavo milijon elektri~nih motorjev do leta 2020. • UR

UR

Prvi avtomobil z elektro motorjem podjetja EM-motive bo Smart Fortwo Electric Drive


ENERGETSKO VAR^NE ZGRADBE

11

Green building Green building je program, ki ga je predlagala EU komisija leta 2005. Obravnava energetsko var~ne stavbe, ki niso namenjene bivanju, za javne in poslovne zgradbe, tovarne, {ole, bolni{nice, {portno-rekreacijske zgradbe ali hotele. ^e jih zgradimo ali predelamo tako, da porabijo za 25% manj energije, kot je predpisano po najstro`jih lokalnih energetskih predpisih, se lahko uvrstijo med Green Building objekte.

Menergina stoji v Mariboru Zgradba podjetja Menerga je bila prvi zeleni objekt v Sloveniji. Ukvarjajo se projektiranjem energetsko u~inkovitega ogrevanja in prezra~evanja ter s sistemi za vra~anje energije, zato so tudi svojo stavbo zgradili po teh principih. Zgradba je bila dokon~ana leta 2004, vgradnja sistemov za var~evanje pa je takrat stala 61.000 €. V kleti so name{~eni vsi energetski sistemi, v nadstropjih so prostori za projektante, pritli~je pa je namenjeno sre~anjem in konferencam. Ima 3.117 m2 uporabne povr{ine, letni prihranki energije so ocenjeni na 9.000 €. Ima dobro izolirane zunanje stene, ventilacijo z 90% vra~anjem energije, toplotno ~rpalko zemlja/ voda, ogrevanje in hlajenje je izvedeno s talnim ogrevanjem in termi~no aktivno betonsko konstrukcijo. Vgrajena je {e var~na in prilagodljiva razsvetljava ter inteligentno centralno krmiljenje.

Prezra~evanje z rekuperacijo ima 85% izkoristek, streha 15 cm debelo izolacijo, poraba energije je zmanj{ana za 50%.

Umetnostna akademija Berlin Energetsko so obnovili vseh devet stavb s pisarnami in predavalnicami. Ve~ina objektov je zgrajenih leta 1880, nekaj pa je sodobnih. Na skupni povr{ini 52.000 m2 so zmanj{ali porabo za 4.800 MWh, izpuste toplogrednih plinov pa za 1,1 milijona kg. To omogo~ajo novi klimatski in prezra~evalni sistemi, predelava ogrevanja, vgradnja sodobne razsvetljave in centralno krmiljenje.

Akademijo v Berlinu sestavlja devet stavb ki so vse energetsko var~ne

Cerkev v zgornji Avstriji Protestantsko cerkev so energetsko obnovili za 70.000 €. Vgradili so 60 m2 solarnih kolektorjev ter 5.700 l zalogovnik toplote. Streha je izolirana s 25 cm debelimi celuloznimi plo{~ami, var~no novo razsvetljavo, porabo pa zmanj{ali za 4.600 kWh letno.

Menergina stavba v Mariboru je prvi slovenski Green Building

Hi{a obnovljive energije – Bruselj Zgradbo iz leta 1885 so posodobili in je danes vzor za predelavo in energetsko sanacijo starih stavb. Na zunaj je nespremenjena, v klet so vgradili 80 kW kotel na pelete in 5000 litrski zalogovnik toplote, na streho pa 60 m2 termosolarnih kolektorjev. Ogrevanje podpira {e 25 kW toplotna ~rpalka zemlja/ voda, s 115 m globokimi vertikalnimi zemeljskimi sondami.

Energetsko obnovljena protestantska cerkev letno prihrani za 4600 kWh energije

Zelene zgradbe z nizkim oglji~nim odtisom bodo po~asi postale obi~ajen standard sodobne gradnje. Naro~nik pa odlo~a, ali se bo zaradi ~im ni`je za~etne investicije nato vso `ivljenjsko dobo zgradbe boril z visokimi stro{ki obratovanja ali pa za nekaj ve~ denarja dobil stavbo, ki zagotavlja dolgoro~no var~no obratovanje. • Tihec Hi{a obnovljivih energij v Bruslju je tudi demonstracijski objekt


12

TRAJNOSTNA MOBILNOST

Volkswagen za okolje

B

lueMotion Technologies je krovna znamka za vse produkte in ukrepe, s katerimi so Volkswagnova vozila u~inkovitej{a `e danes. Predstavlja skupek vseh okolju prijaznih tehnologij, ki zmanj{ujejo porabo goriva, emisij CO2 in drugih {kodljivih snovi. Sistem start – stop, rekuperacija in naknadna obdelava du{ikovih oksidov (NO2) so primeri inovacij, ki se `e uporabljajo v praksi. Skupaj predstavljajo pomemben korak naprej v zagotavljanju okolju prijazne mobilnosti, kar ne vpliva na dinamiko vo`nje in uporabnosti vozil. Izjemno energijsko u~inkovite Volkswagnove modele je mogo~e prepoznati po t.i. osnovnih znamkah BlueMotion, BlueMotion Technology, Blue TDI in TSI EcoFuel. Oznako BlueMotion imajo najvar~nej{i Volkswagnovi modeli v posameznih razredih (Polo BlueMotion, Golf BlueMotion in pa Passat BlueMotion). Kot modeli z najve~jimi prihranki goriva in nizkimi emisij CO2, so v vseh pogledih zasnovani kot u~inkovita vozila, ki zaradi svojega

zunanjega in notranjega izgleda izstopajo tudi vizualno. Volkswagen je izbirne pakete inovativnih tehnolo{kih re{itev pripravil za vrsto razli~nih modelov in motorjev, zato so dostopni {irokemu krogu kupcev.

Volkswagen za ljudi, okolje in dru`bo Ena od klju~nih prednosti pri snovanju Volkswagnovih vozil je namenjena varovanju okolja. S ponudbo ekolo{kih in inovativnih tehnologij, prispevajo k temu pomemben dele`. Odgovornost, ne le do prihodnjih generacij, temve~ `e sedanje, je sestavni del koncernske okoljske strategije, ki slu`ijo kot smernice pri snovanju novih vozil za vse znamke, kjerkoli se te proizvajajo.

Zdru`ba Volkswagen si prizadeva za zmanj{anje porabe goriva pri svojih vozilih in posredno k zni`anju emisij toplogrednih plinov. V celotnem koncernu velja pravilo odgovornega ravnanja z naravnimi viri. Pri tem je posebej pomemben velik dele` materialov, ki jih je mogo~e znova uporabiti, ter uporaba obnovljivih surovin in recikliranih materialov. Vzporedno s tem poteka razvoj alternativnih pogonskih tehnologij, mo`na je tudi uporaba alternativnih vrst goriva in sistemov za akumuliranje energije, pri ~emer upo{tevajo regionalne danosti.

Za zni`anje emisij toplogrednih plinov Volkswagen ima v ponudbi preko 60 modelov avtomobilov, pri katerih emisije CO2 ne presegajo vrednosti 140 g/km. V razredu do 100 g/km je na voljo en model, do 120 g/km 12 modelov, do 140 g/km pa 49 modelov osebnih avtomobilov. Razvoj inovativnih tehnologij za trajnostno mobilnost, predstavlja enega temeljnih poglavij Volkswagnove zgodovine. @e v za~etku 70-ih let je dru`ba razvila vozila z izklju~no elektri~nim pogonom. BlueMotion Tehnologies pomeni rojstvo nove generacije okolju prijaznih Volkswagnovih vozil. Z novo dru`ino malih avtomobilov (NewSmall Family) je naslednja stopnja u~inkovitega var~evanja z energijo in varovanja okolja `e pripravljena na start. • F. Mithans


www.volkswagen.si

'2%52-(9('(7, KAJ BI LAHKO ...

1RYL7LJXDQ6SRUDERJRULYDÉ—ČŽOɚȧȧNLORPHWURY Novi Tiguan z bogato serijsko opremo bo vsako voĹžnjo spremenil v posebno doĹživetje – ne glede na to, ali se boste odloÄ?ili za cestno ali terensko izvedbo sprednjega dela. Ĺ tevilne napredne tehnologije poskrbijo, da je voĹžnja vedno dinamiÄ?na in udobna, a njegov pravi terenski karakter boste spoznali z uporabo ĹĄtirikolesnega pogona 4MOTION. NavduĹĄeni boste nad dizelskimi TDI ali bencinskimi TSI motorji pod oznako BlueMotion Technology, saj so prijazni do okolja in izjemno varÄ?ni pri porabi goriva. Dodatno zadovoljstvo vam bodo prinesli ĹĄtevilni asistenÄ?ni sistemi. Ko boste prispeli na cilj, lahko uporabite parkirno asistenco Park Assist 2.0**, ki bo vozilo samodejno parkiralo.

0HGWHPSDODKNRQDYGXĉHQMHGHOLWHVVYRMLPVRSRWQLNRP

Emisije CO2: 139–199 g/km. Kombinirana poraba goriva: 5,3–8,6 l/100 km. Porsche Slovenija d.o.o., BravniÄ?arjeva 5, 1000 Ljubljana. Slika je simbolna. * velja za motor 2.0 TDI 81 kW (110 KM) BlueMotion Technology pri kombinirani voĹžnji, ** dodatna oprema.


SOLARNE TEHNOLOGIJE, 1. del

Cveto~a doba son~nih elektrarn

urednica Jo`ica Ekart j.ekart@siol.net

Razvoj in trendi rasti proizvodnje energije iz obnovljivih virov v Sloveniji

V

Sloveniji ne bele`imo zaostankov izgrajenih son~nih elektrarn. Napovedujejo se nove subvencijske sheme, hkrati pa se daljnoro~no obeta po~asno ni`anje odkupnih cen elektri~ne energije. Donosi zagotovljenega odkupa elektri~ne energije so v letu 2011 investitorjem v mikro son~no elektrarno, mo~i do 50 kW, omogo~ili pokritje investicije v cca. osmih letih. Vlaganje v fotovoltaiko je {e vedno varna nalo`ba ki prina{a visoke donose

Cveto~a doba fotovoltaike {e zdale~ ni v zatonu, drasti~ni ukrepi na slab{e se nam ne obetajo. O stanju v panogi smo se pogovarjali z g. Matja`em Valen~i~em, energetskim svetovalcem, ki ocenjuje da je rast son~nih elektrarn skokovita, pri ostalih elektrarnah iz obnovljivih virov pa je ta zmernej{a ali pa je celo ni. Zato vlada na~rtuje spremembo uredbe, s katero bi rast gradnje son~nih elektrarn sicer nadaljevali, vendar jo nekoliko upo~asnili. Mo`ni ukrepi bodo veljali samo za nove investicije. Napovedana je verjetna sprememba subvencijskih shem (pobuda je v obravnavi), odkupne oz. podporne cene pa naj bi se spreminjale dvakrat in ne le enkrat letno, ni`anje odkupnih cen naj bi bilo hitrej{e in sicer 8% zni`anje na 6 mesecev. S tem investicije v son~ne elektrarne ne bi bile zgolj sezonske, rast investicij pa se bi upo~asnila. Mo`ni so tudi administrativni ukrepi - omejevanje skupne mo~i ali {tevila novih investicij.

Cene izgradnje son~nih elektrarn se v zadnjih letih hitreje zni`ujejo kot zagotovljene odkupne cene, zato se je donos izbolj{al. Je pametneje izbrati obratovalno podporo ali zagotovljen odkup elektri~ne energije? Proizvodna cena elektri~ne energije iz son~nih elektrarn je precej vi{ja od tr`ne,

zato je investicija finan~no privla~na predvsem glede na dr`avno podporo. Mo`ni podpori sta obratovalna podpora (OP) ali zagotovljen odkup (ZO), slednji je za son~ne elektrarne ugodnej{i. Trenutni donosi zagotovljenega odkupa omogo~ajo pokritje investicije v mikro son~no elektrarno (do 50 kW) v pribli`no osmih letih.

Kako obetavni so bili leto{nji donosi? Podporna shema v Sloveniji zagotavlja finan~no varnost investicije v fotovoltaiko, donos pa je odvisen od razmerja med vi{ino investicije in zajam~eno odkupno ceno. Trenutna vlaganja v son~ne elektrarne so bolj donosna kot v prej{njih letih, saj je razmerje med vi{ino investicije in odkupnimi cenami elektri~ne energije ugodnej{e kot v preteklosti. Cene izgradnje son~nih elektrarn se v zadnjih letih hitreje zni`ujejo kot zagotovljene odkupne cene, za katere jam~i dr`ava, zato se je donos izbolj{al.

Matja` Valen~i~, energetski svetovalec


15

Kontaktni in varnostni elementi morajo dolga leta opravljati svojo funkcijo

Trenutna vlaganja v son~ne elektrarne so bolj donosna kot v prej{njih letih, saj je razmerje med vi{ino investicije in odkupnimi cenami elektri~ne energije ugodnej{e kot v preteklosti.

Silicijeve celice so sestavljene iz rezin silicija in lepilnih plasti

Je investicija v solarno elektrarno varna nalo`ba? Investicija v son~no elektrarno je finan~no varna nalo`ba, ~e je pravilno vodena. Pogoji za uspe{no investicijo v glavnem v glavnem so: dober vodja investicije, projektant in izvajalec, pravilna izbira opreme, lokacija ter orientacija strehe. Ni potrebno poudariti, da streha, ki ne bo zdr`ala niti obilnej{e sne`ne odeje, ni primerna za postavitev son~ne elektrarne.

Koliko zanesljiv je sistem dr`avnih podpor v Sloveniji? Sistem dr`avnih podpor je tako zanesljiv kot dr`ava Slovenija in evropska zakonodaja. V pogodbi o zagotavljanju podpore se namre~ pogodbeni stranki obvezujeta, da se bosta prilagajala predpisom Evropske unije ali aktom Evropske komisije, ki urejajo zagotavljanje podpore proizvodnji elektri~ne energije iz obnovljivih virov energije.

Kak{ne so omejitve za vgradnjo son~nih elekrarn? Son~ne elektrarne lahko postavimo na oson~ene strehe, ki so obrnjene pribli`no proti jugu. Odklon od idealne lege in idealnega naklona pomeni nekoliko manj{o proizvodnjo energije in manj{i donos, zato je `e pred na~rtovanjem investicije potrebno pridobiti mnenje izvedenca, po potrebi pa tudi opraviti meritve. Mo`na je tudi postavitev v ovoj stavb (streha,

fasada) ali kot samostojen objekt.

Je smiselno dajati streho v najem? Investicija v son~no elektrarno je visoka in zahtevna, zato ni vsak lastnik stavbe pripravljen na gradnjo lastne son~ne elektrarne. Hkrati pa je investicija v son~no elektrarno zanimiva za investitorje, ki nimajo dovolj lastnih streh. Zato se je tudi pri nas, podobno kot v tujini, pojavila mo`nost oddaje streh za postavitev son~nih elektrarn. Prednost za lastnika stavbe: investitor popravi streho in pla~uje nekaj sto evrov najemnine letno, prednost za investitorja: donos investicije je zanesljiv.

Kak{ne so napovedi za razvoj panoge? Rast son~nih elektrarn (po {tevilu in po mo~i) je v Sloveniji hitrej{a od pri~akovane. Število son~nih elektrarn se je v zadnjem letu podvojilo, mo~ proizvedene energije pa se je potrojila. Obnovljivi viri energije ostajajo klju~na prioriteta tako v Sloveniji kot v EU, vsaj {e v naslednjem desetletju. V Sloveniji ni te`av za zagotavljanje podpore pri odkupu elektri~ne energije iz obnovljivih virov, kljub temu pa se vlada `e pripravlja na spremembo subvencijskih shem. V obravnavi je pobuda, da bi se odkupne - podporne cene spreminjale dvakrat, in ne le enkrat letno. S tem bi investicije v son~ne elektrarne ne bile ve~ tako sezonske.

Kdaj bo elektrika iz son~nih elektrarn konkuren~na? Glede na predvideno rast tr`ne cene elektri~ne energije v gospodinjstvih in trend padanja investicij za son~ne elektrarne je pri~akovati, da bo od leta 2018 elektrika iz son~nih elektrarn konkuren~na.

Kolik{na je `ivljenska doba, kaj predstavlja ve~je dejavnike tveganja? Zanesljivost son~nih modulov, ki predstavljajo ve~ji del investicije, se pove~uje, proizvajalci pa obi~ajno garantirajo 80% mo~i v 25 letih. Razsmernike, ki obsegajo pribli`no 15% investicije, je potrebno zamenjati po 12 letih. Ocenjeni letni stro{ki obratovanja zna{ajo 0,5% investicije, zavarovanja 0,3 do 1% in vzdr`evanja do 1% investicije. Dejanski stro{ki so odvisni od vrste elektrarne, lokacije in ogro`enosti (vremenski pojavi, po`ar, vandalizem, kraja…).

Kako je s povra~ilno dobo, padajo cene opreme? V letu 2011 cena opreme vztrajno pada, od pribli`no 3 €/W na pribli`no 2,2 €/W, hkrati pa je podpora za vse son~ne elektrarne nespremenjena celo leto. Trenutna doba povra~ila vlo`enih sredstev, ~e ima investitor lastna sredstva je pribli`no 8 do 10 let in sicer za mikro son~no elektrarno mo~i 10 kW ter 10 do 12 let, ~e najame ugoden kredit.


16 Je tudi manj{i sistem son~ne elektrarne ekonomi~en, je velikost/mo~ relevantna? Pri investiciji v son~no elektrarno je potrebno upo{tevati fiksne stro{ke, neodvisne od mo~i elektrarne (upravni postopki, merilna oprema, soglasja‌), variabilne stro{ke, ki so odvisni od velikosti elektrarne ({tevilo modulov, mo~ razsmernikov, o`i~enje‌) in ceno kapitala. Pri vsaki elektrarni je potrebno pripraviti izra~un ekonomike. Poleg idealne lege in orientacije modulov je pomembno izbrati tudi module z vi{jim izkoristkom. Na donosnost mo~no vpliva obrestna mera kredita. V na~elu je tudi son~na elektrarna mo~i 3.3 kW (to je potrebna mo~ za povpre~no slovensko gospodinjstvo) z vra~ilno dobo 12 let ekonomsko upravi~ena. Pri ve~jih elektrarnah predstavlja fiksni stro{ek manj{i del investicije, zato je ekonomika ugodnej{a.

Je ob zamenjavi strehe pametno razmisliti o integrirani solarni elektrarni, velja enak princip podpor? Integrirana solarna elektrarna ima nekaj prednosti: estetika, manj{a ob~utljivost na vremenske vplive, investicija je v primeru novogradnje ni`ja, saj moduli nadomestijo stre{no kritino, ne nazadnje je tudi odkupna cena elektrike ugodnej{a. Vendar elektrarne, ki bodo priklju~ene od 1. januarja 2012 ne bodo imele dodatka za integriranost, zato po novem letu ne bo ve~ finan~nih spodbud za tovrstne elektrarne.

Kako zahtevni so postopki za izgradnjo in priklju~itev na omre`je? Kako hitro po priklju~itvi za proizvedeno elektriko izdamo prvi ra~un?

Ju`no streho stavbe lahko pokrijemo z lastnimi paneli ali pa povr{ino oddamo v najem

Elektrarne morajo biti prilagojene lokalnim vremenskim razmeram (sneg, veter, udar strele). Priporo~ljivo je spo{tovanje pravil stroke. Oprema naj bo kakovostna, pomembni so tudi izvedbeni detajli. Pridobivanje soglasij je zahtevno in dolgotrajno opravilo, izku{ena ekipa jih lahko pridobi v treh do {estih mesecih. Od priklju~itve son~ne elektrarne na omre`je do prvega izstavljenega ra~una obi~ajno pote~e tri do {est mesecev, pla~ila pa so redna, in sicer v roku 30 dni od prvega izstavljenega ra~una.

Je spremljanje delovanja son~ne elektrarne zahtevno? Spremljanje delovanja je koristno, saj se na ta na~in hitreje odkrijemo motnje delovanja in morebiten izpad proizvodnje. Zahtevnost delovanja je odvisna od vgrajene opreme, v na~elu pa je mo`no na vsak razsmernik priklju~iti elektronski nadzorni sistem in prikazati sprotno delovanje na spletni strani investitorja.

Katere vrste elektrarn se najpogosteje vgrajuje in zakaj? Po {tevilu prevladujejo mikro son~ne elektrarne do mo~i 50 kW, trenutno je priklopljenih 900 mikro son~nih elektrarn v skupni mo~i 25 MW. Po mo~i prevladujejo male son~ne elektrarne do mo~i 1000 kW, trenutno je priklopljenih 150 malih son~nih elektrarn v skupni mo~i 40 MW.

Kako tolma~iti donose z vidika davka fizi~nih oz. pravnih oseb? Obdav~itev je odvisna od statusa proizvajalca. ^e je proizvajalec fizi~na oseba, mora ob investiciji pla~ati DDV, v prihodkih zna{ajo 70 % normirani stro{ki, ostalo je obdav~eno s 25 % davkom na prihodek, obra~una se tudi dohodnina. ^e je investitor pravna oseba (s.p., dopolnilna dejavnost, d.o.o.) in je dav~ni zavezanec, velja pri investiciji mehanizem obrnjene dav~ne obveznosti (DDV se prevaljuje), velja pa vsaj 5 letna amortizacijska doba.

Kaj so najpogostej{e napake?

Elektri~ne povezave med sestavnimi deli in {tevci so razmeroma eostavne

Rast son~nih elektrarn je hitra, zato se pojavlja tudi ve~je {tevilo novih ponudnikov, ki nimajo ustreznega znanja ali izku{enj. Tudi na tem podro~ju se pojavljajo ÂťinovatorjiÂŤ, ki vsiljujejo manj ustrezne in zahtevne re{itve - vgradnjo modulov na strehe s sledilniki ali druga~nim naklonom od strehe, kjer to ni potrebno. Poleg tega se pojavlja tudi oprema, ki ni dovolj kvalitetna in nima ustreznih jamstev za dolgotrajno delovanje. Obvezno je potrebno vklju~iti stroko. Referen~nih objektov je dovolj, uspe{ni primeri dobre prakse naj bodo v pomo~ pri izbiri odlo~itev. @al se tega ne poslu`ujejo niti najve~ji investitorji, zato se tudi na velikih son~nih elektrarnah


SOLARNE TEHNOLOGIJE pojavljajo napake, ki bi jih bilo mo`no z bolj{im na~rtovanjem prepre~iti.

Koliko so banke in zavarovalnice vpete v pospe{evanje solarnih elektrarn? Za banke je kredit za izgradnjo son~ne elektrarne zanesljiv, saj je vra~ilo zagotovljeno s prilivi elektrarne. Nudijo kreditiranje celotne investicije, pogoj pa je popolno zavarovanje. Zavarovalnice nudijo ve~ zavarovalnih paketov, od posameznega rizika zaradi to~e ali po`ara do kompletnega zavarovanja, ki krije tudi {kodo ob izpadu proizvodnje.

Kako zahteven je postopek pridobitve kredita in zavarovanja? Postopek pri komercialnih bankah je obi~ajno enostaven; ~e je lokacija po oceni banke primerna, pripravijo izra~un donosa in iz tega dolo~ijo vi{ino sredstev, ki so jih pripravljeni vlo`iti. Pri Eko skladu je postopek nekoliko druga~en, prav tako se razlikujejo pogoji kreditiranja in kasneje odkupa elektri~ne energije, zato naj vsak investitor preveri, katera ponudba je zanj ugodnej{a.

Kaj predstavlja ve~je tveganje? Kako se zavarovati proti po`aru? Tveganje zaradi vplivov vremenskih pojavov (veter, to~a, strela) je potrebno zmanj{ati z izbiro in vgradnjo pravilne opreme in postavitvijo na manj izpostavljene lege. Kljub temu je priporo~ljivo opremo ustrezno zavarovati. Tudi tveganje zaradi po`ara ali snegoloma je potrebno zmanj{ati s primerno izvedbo, pri ve~jih elektrarnah pa je potrebno upo{tevati tudi posebna navodila gasilcev in na posamezne module vgraditi odklopnike, ki ob po`aru prekinejo proizvodnjo elektri~ne energije in na ta na~in omogo~ijo ga{enje objekta, na katerem je son~na elektrarna.

Zakaj 12 V modul nima 12 V

F

otovoltai~ni modul z nazivno napetostjo 12 V v resnici deluje z napetostjo med 16 do 17,5 V. Moduli so ozna~eni z nazivno napetostjo, s katero ozna~imo v katero napetostno skupino spadajo. Vendar so namerno sestavljeni tako, da delujejo z vi{jo napetostjo. Krivulja v diagramu tok/ napetost ponazarja u~inkovitost modula. ^e iz ni~elne to~ke diagrama potegnemo pu{~ico pod kotom pribli`no 45°se bo krivulje u~inkovitosti modula dotaknila na to~ki, kjer ta oddaja najve~ mo~i.

Zakaj je razlika potrebna ^e z modulom polnimo 12 V baterije, za to potrebujemo napetost, ki je nekaj vi{ja, in zna{a od 14 do 15V. Ta napetost zadostuje za uspe{no polnjenje in jo modul dose`e v vseh temperaturnih razmerah. Polnjenje pa krmilimo z elektronskim sklopom, v katerem napetost med delovanjem povpre~no pade za 0,7 V. Med son~nim obsevanjem se modul ogreva, pri ~emer se zmanj{uje njegova u~inkovitost in se zni`uje tudi izhodna napetost. Modul z mo~jo 75 W in izhodno napetostjo 17 V bo v ogretem stanju in pri temperaturi okolice 30°C dosegel izhodno napetost samo 15,25 V. ^e to povpre~no delovno napetost zmanj{amo {e za padec 0,7 V , ki ga povzro~i polnilna elektronika akumulatorja, dobimo resni~no izhodno napetost 15,2 V, ki {e zadostuje za uspe{no polnjenje akumulatorjev.

^e je modul bolj hladen bo deloval z vi{jim izkoristkom

Zaradi lastnosti modula in padcev napetosti zaradi prigrajene elektronike, mora biti izdelek sposoben v vseh temperaturnih razmerah proizvesti napetost najmanj 15 V, pozimi ko je zaradi ni`jih temperatur najbolj u~inkovit, pa 17 V. ^e bi napetost padla pod 15V, bi lahko bilo moteno ali onemogo~eno napajanje priklju~enih naprav ali baterij, ki delujejo z nazivno napetostjo 12V. S tem zagotovimo tudi zanesljivo delovanje naprav v oddaljenih predelih, kjer napajanje opreme z drugimi viri ni mo`no. •

Kaj jam~ijo zavarovanja in kolik{en del stro{kov investicije predstavljajo? Ponudba zavarovanj obsegajo dve mo`nosti: zavarovanje med izgradnjo in zavarovanje med obratovanjem. Mo`no se je zavarovati pred tveganji in sicer za posamezne rizike ali za vse po`arne nevarnosti - po`ar, strela, ter elementarne nevarnosti, kot npr. vihar, to~a, poplava, vlom, tatvina, odgovornost, strojelomni riziki in rizik obratovalnega zastoja. •

17

Fotovoltaika je zanesljiv vir elektrike tudi v morebitnih izrednih razmerah

Tihec


18

SOLARNE TEHNOLOGIJE

Son~na elektarna je lahko varna in donosna nalo`ba Nalo`ba v kakovostno son~no elektrarno je sorazmerno varna in dolgoro~no gledano donosna nalo`ba, ki zagotavlja investitorju letni zagotovljen odkup proizvedene elektri~en energije. ^e se upo{tevajo kriteriji velikosti sistema, vzdr`evanje, letni izplen, zmanj{ana mo~ modulov, stro{ki zavarovanja in inflacija, potem se lahko `e v prej kot 10 letih vlo`ena sredstva povrnejo.

Najem in oddaja streh Investicija v son~no elektrarno je dejansko dostopna vsakemu zainteresiranemu investitorju – tudi tistim, ki nimajo lastnih primernih streh. V podjetju Sinerkon zato omogo~ajo najem in oddajo izbranih streh. Za zainteresirane investitorje poi{~ejo ustrezno streho, lastnikom streh, primernih za gradnjo son~ne elektrarne, ki sami nimajo namena graditi son~ne elektrarne, pa nudijo najemnino za oddajo tovrstnih streh. Investitor se lahko tako odlo~i za streho, primerno njegovemu znesku nalo`be - del prihodkov od prodaje elektri~ne energije nato namenja najemnini za streho.

Sprotno spremljanje delovanja son~ne elektrarne Zelo pomembno za u~inkovito dolgoro~no dobro delovanje son~ne elektrarne je sprotno spremljanje sistema in njegove u~inkovitosti. Tako se lahko takoj zazna

morebitno slab{e delovanje in se pravo~asno ukrepa za odpravo pomanjkljivosti. Za investitorja je namre~ najve~ja izguba prav ~as, ko elektrarna iz razli~nih razlogov ne prodaja elektri~ne energije, saj se pogodba o odkupu elektri~ne energije kljub temu ves ~as izvaja.

Ustrezna izbira ponudnika Za~etni stro{ki nalo`be imajo sicer dolo~en vpliv na donosnost son~ne elektrarne, a so {e pomembnej{i dolgoro~nost delovanja elektrarne in energijski izplen. Zato je {e toliko pomembneje izbrati pravega ponudnika in svojo investicijo zaupati ustreznim strokovnjakom. V ta namen v podjetju

Sinerkon sodeluje izklju~no z renomiranimi svetovnimi proizvajalci opreme za son~ne elektrarne, saj lahko samo na ta na~in zagotovijo kvalitetno delovanje sistema, potrebno tehni~no podporo in servis. Podjetje je specializirano za izdelavo son~nih elektrarn na klju~, projektiranje le-teh in prodajo komponent za izgradnjo fotovoltai~nih sistemov. Dobavljajo fotonapetostne module TrinaSolar, Schott Solar, CanadianSolar CSI, Yingli solar in razsmernike SMA, ter stre{ne konstrukcije. Za vse artikle iz ponudbe zagotavljajo veleprodajne cene in kratke dobavne roke.

Okolju prijazna nalo`ba Zraven finan~nega vidika je investicija v son~no elektrarno tudi investicija v lep{o, bolj zdravo in okolju prijazno prihodnost. Podjetje pa lahko z objektom, ki izkazuje ozave{~enost in napredno razmi{ljanje organizacije, gradi tudi na svojem dodatnem ugledu. Son~na elektrarna je lahko zgrajena na primerni strehi stanovanjskega ali poslovnega objekta na obstoje~i kritini. Mo`ne so pa tudi izvedbe na fasadi in integrirane izvedbe (kot kritina ali fasada). Son~na elektrarna se lahko postavi tudi na zemlji{~u v fiksni ali sledilni izvedbi (suntracker). • Ve~ informacij na www.sinerkon.com


AKTUALNO

Najve~ja son~na elektrarna na osnovni {oli Sti~na

Vi{ji stro{ki priklopa son~nih elektrarn

Osnovna {ola Sti~na ima najve~jo son~no elektrarno med osnovnimi {olami. Zdru`ena elektrarna je s skupno mo~jo 437 kW najve~ja elektrarna na katerikoli osnovni {oli v Sloveniji, pa tudi na strehi katerikoli javne stavbe. Na strehi {portne dvorane in u~ilnic je tako name{~enih 1.966 son~nih modulov, ki lovijo son~no energijo in jo pretvarjajo v elektri~no. Kristalno-silicijevi fotonapetostni moduli, proizvajalca Evergreen Solar iz ZDA in Aleo iz Nem~ije bodo dosegali visok energijski izplen, saj imajo posebno neodsevno steklo, kar jim omogo~a bolj{o prepustnost svetlobe. Son~na elektrarna bo priklju~ena na elektro-energetsko omre`je in bo z mo~jo 437 kW letno proizvedla dodatnih 460.000 kWh elektri~ne energije. To je enakovredno letni energetski potrebi 133-ih slovenskih gospodinjstev. Tako bo v ozra~je spu{~enih ve~ kot 213 ton ogljikovega dioksida manj. Rezultate bodo u~enci, zaposleni in obiskovalci lahko dnevno spremljali s pomo~jo dveh prikazovalnikov, ki ves ~as prikazujeta podatke, kot so temperatura zraka, mo~ vetra in proizvedena elektri~na energija.

Zdru`enje slovenske fotovoltai~ne industrije pozorno spremlja razvoj fotovoltaike in {irjenje uporabe son~nih elektrarn, kot ~istega vira elektri~ne energije. @elijo opozoriti na nerodno zastavljeno regulativo, ki je stopila v veljavo z leto{njim letom. Zdru`enje slovenske fotovoltai~ne industrije podpira poenotenje pravil in pogojev priklopa son~nih elektrarn na omre`je na nivoju celotne dr`ave. S tak{no ureditvijo se izognemo razli~nim pogojem, ki so bili do sedaj ve~inoma odvisni od lokalnih elektrodistributerjev.

Skladno s sprejetim Lokalnim energetskim konceptom za ob~ino Ivan~na Gorica, ki predvideva pove~anje rabe obnovljivih virov energije (OVE), je bil `upan Du{an Strnad vesel pobude za raz{iritev in nadaljevanje dobre prakse. S to investicijo `eli ob~ina z lastnim zgledom spodbujati investitorje k obnovljivim virom energije. »Poleg izobra`evanja in ozave{~anja mladega rodu pa se v {olski sklad stekajo tudi sredstva iz naslova najemnine strehe. Tako zbrana sredstva omogo~ajo vklju~evanje otrok iz socialno {ibkej{ih dru`in v razli~ne aktivnosti, ki si jih sicer ne bi mogli privo{~iti. Projekt je tako usmerjen v prihodnost na ve~ na~inov,« je ob zagonu elektrarne zadovoljen Du{an Strnad, `upan ob~ine Ivan~na Gorica. • Toma` Smole

Prihaja novo leto. Priložnost za nove odloèitve, za nove ideje, za nove uspehe, za novo srce... Naj bo vse to vtkano v leto 2012 Vesel božiè in sreèno novo leto želimo vsem poslovnim partnerjem in kupcem.

www.buderus.si, 03/42 88 602

Konec julija lansko leto je bil v Uradnem listu objavljen Akt o metodologiji za dolo~itev omre`nine in kriterijih za ugotavljanje upravi~enih

19

stro{kov za elektroenergetska omre`ja in metodologiji za obra~unavanje omre`nine, ki ob priklopu son~nih elektrarn na omre`je uvaja nov stro{ek. Na osnovi podatka, da son~na elektrarna elektri~no energijo iz omre`ja, ~etudi komaj zaznavno, odjema in ne samo oddaja, je potrebno ob njeni priklju~itvi izvesti pla~ilo priklopa, kakor za vsakega drugega odjemalca elektri~ne energije. Problem novega stro{ka je, da znesek, ki v ve~ini primerov zna{a neto 803 evre, bremeni tako velike fotovoltai~ne sisteme, kakor tudi male son~ne elektrarne. Ob navedenem dejstvu smatramo, da je z neprilagojenostjo tarife, glede na velikost son~ne elektrarne, uvedena nova ovira razvoju, predvsem manj{ih son~nih elektrarn na stanovanjskih objektih. Pri manj{ih son~nih elektrarnah lahko navedeni dodatni stro{ek opazno podalj{a dobo vra~ila investicije, kar pa verjetno ni bil namen zakonodajalca. • Vir: Zdru`enje slovenske fotovoltai~ne industrije – GIZ


20

VODA STRATE[KA DOBRINA, primer dobre prakse

Celovita oskrba s pitno vodo v [ale{ki dolini

P

rojekt vreden 41,4 mio EUR bo do leta 2020 zmanj{al vodne izgube iz ve~ kot 30% na manj kot 25%. Ve~ kot polovico sredstev bodo zagotovili iz kohezijskih skladov. Uporabniki bodo s tremi novimi ~istilnimi napravami u`ivali ~istej{o vodo in z daljinskim sistemom od~itavanja pla~evali stro{ke za vodo dejansko po porabi,1730 ob~anov pa bo prvi~ priklju~eno na javni vodovod. Pet letno trdo delo so speljali z odliko. Tri ob~ine, Mestna Ob~ina Velenje, Ob~ina Šo{tanj ter Ob~ina Šmartno ob Paki so si do leta 2015 zadale izredno pomemben cilj na podro~ju komunalne infrastrukture, to je zagotovitev celovite in kvalitetne oskrbe uporabnikov z neopore~no pitno vodo v Šale{ki dolini. Cilj bo dose`en z izvedbo skupnega projekta, katerega vrednost zna{a 41,4 milijona evrov, od tega bo ve~ kot polovico sofinancirano iz EU nepovratnih sredstev (Kohezijski sklad). Projekt koordinira Komunalno podjetje Velenje d.o.o., katerega ustanoviteljice in lastnice so vse tri ob~ine. Gre za zanimiv projekt in primer dobre prakse tako iz vidika financiranja, vsebine, kakor tudi strate{kega pomena za vse tri ob~ine. Projekt nam je predstavil mag. Branko NAVERŠNIK, koordinator operacije in obenem tudi vodja Slu`be za investicijski in`eniring.

Kaj obsega projekt, in v kateri fazi se trenutno nahaja?

ob~ine Šmartno ob Paki, ki bo zagotavljal ustrezno in kvalitetno pitno vodo iz centralnega sistema. Tri ~istilne naprave, ki bodo zgrajene v sistemu, bodo pre~istile vso pitno vodo z ustreznim sistemom ultrafiltracije, ki sodi med izredno naravne sisteme ~i{~enja. Sistem ultrafiltracije je eden najbolj sodobnih na~inov ~i{~enja pitne vode v Evropi in dosega izredno dobre u~inke. Sistem daljinskega nadzora bo omogo~al optimalno opravljanje omre`ja in hitro zaznavanje vodnih izgub, ter bo nadgrajen s sistemom daljinskega od~itavanja {tevcev pri uporabnikih.

Kak{ni so viri financiranja, v kateri fazi je projekt? Predvidena finan~na konstrukcija `e odobrenega projekta »Celovita oskrba s pitno vodo v Šale{ki dolini« je naslednja: 23,9 Mio iz kohezijskih skladov, 13,3 in ob~inskega prora~una (v tem je vklju~en tudi DDV v vrednosti 6,9 Mio, ki se ne bo pla~al, saj se bo pora~unal) in 4,2 Mio iz dr`avnega prora~una.

Koordinator projekta je izdelal in zagotovil vso potrebno dokumentacijo do trenutne faze in sicer: predinvesticijske {tudije, uvrstitev v nacionalne programe, idejne {tudije in idejne zasnove ter lokalni operativni programi, dokumenti identifikacije investicijskih projektov, predinvesticijske zasnove, {tudija izvedljivosti projekta, {tudija stro{kov in koristi, vloga za pridobitev sofinanciranja iz KS, PGD in PZI dokumentacija s pridobitvijo gradbenih dovoljenj ter investicijski program. Izvedli smo `e dva javna razpisa in podpisali pogodbe z izvajalcema za obve{~anje javnosti in storitve in`enirja po pogodbenih dolo~ilih FIDIC in nadzornika po Zakonu o graditvi objektov pri izvajanju operacije. Sedaj smo v zaklju~ku priprav na izvedbo javnih razpisov za oddajo del gradnje. Ocenjujemo, da bomo razpise za gradnjo objavili {e v 2011, spomladi izbrali izvajalce del in pri~eli z gradnjo, ki jo bomo morali zaklju~iti do leta 2014.

Projekt »Celovita oskrba s pitno vodo v Šale{ki dolini« je nedeljiv projekt treh ob~in in obsega gradnjo: 3 ~istilnih naprav za pitno vodo, daljinski nadzor vodovodnega sistema in 43,5 km vodovodnega omre`ja. Gradnja cevovodov se nana{a na celotno vodooskrbo Šale{ke doline, in sicer na magistralne in primarne vode, med drugim tudi obnovo povezovalnega cevovoda od zajetja do centralne ~istilne naprave za pitno vodo. Pomembna gradnja vodovodov se bo izvedla na severnem delu doline, kjer bo re{en problem zanesljive vodooskrbe vseh naselij. Zelo pomembna je tudi zamenjava dotrajanih salonitnih cevovodov z ustreznej{imi materiali. Med najve~je pridobitve bo vsekakor sodila izgradnja povezovalnega vodovoda do mag. Branko Naver{nik, univ.dipl.ekon., koordinator operacije, vodja slu`be za investic. in`eniring, Komunalno podjetje Velenje


VODA STRATE[KA DOBRINA, primer dobre prakse Katere koristi prina{a projekt za Šale{ko dolino? Z izvedbo projekta »Celovita oskrba s pitno vodo v Šale{ki dolini« bomo izbolj{ali kvaliteto pitne vode za 45.000 prebivalcev Šale{ke doline in na novo priklju~ili okrog 1.730 uporabnikov na javni vodovod. Z izvedbo tega projekta pri~akujemo zmanj{anje obratovalnih in vzdr`evalnih stro{kov ter zmanj{anje vodnih izgub iz preko 30 % na manj kot 25 % do leta 2020. Vse te pridobitve pa prav gotovo zmanj{ujejo porabo elektri~ne in ostale energije pri obratovanju, to pa sodi v podro~je trajnostnega razvoja. Ostale {ir{e koristi, ki jih prina{a izvedba tega projekta so: zdrava in kvalitetna pitna voda za vse, za{~ita voda Šale{ke doline, pove~an zdravstveni vidik prebivalstva, dvig kakovosti `ivljenja prebivalstva, ve~ji gospodarski razvoj, novi investitorji ter konkuren~nost industrije.

Za projekt ste pridobili sredstva EU, kako je potekala prijava in kaj je bil najve~ji izziv? Za~etek aktivnosti je bil v letu 2006, ko je bil projekt uvr{~en v nacionalni program RS. Na MOP in SVLR smo v pregled posredovali Vlogo z vso dokumentacijo za pridobitev sredstev iz kohezijskega sklada EU konec leta 2007. V februarju leta 2008 so nas prvi~ obiskali predstavniki pobude JASPERS in predstavniki EK, junija istega leta so s strani pobude JASPERS podali kon~no poro~ilo za projekt vodooskrbe. 10.07.2009 je bila oddana vloga na MOP v podpis, 15.7.2009 pa je bila vloga v vi{ini 41,2 mio EUR posredovana v elektronski verziji v Bruselj, 17.03.2010 pa smo poslali kon~no uradno verzijo vloge v Bruselj, avgusta istega leta smo {e poslali zadnja pojasnila na EK v Bruselj. 09.02.2011 je bil podpisan Sklep komisije EU v Bruslju o potrditvi projekta. 01.09.2011 pa je bil podpisan Sklep o sofinanciranju operacije – Celovita oskrba s pitno vodo v Šale{ki dolini v Republiki Sloveniji na MOP.

Kako bi ocenili napore in vlo`en ~as za pripravo projekta in dokumentacije? Sama priprava celotne dokumentacije je potekala dobrih 5 let. Napori, ki so bili vlo`eni so bili precej{nji, saj je delalo na projektu konstantno ve~je {tevilo izvajal-

cev del, predvsem na podro~ju priprave projektne dokumentacije, zagotavljanju pravice gradnje in same priprave {tudije izvedljivosti ter vloge za pridobitev nepovratnih kohezijskih sredstev. Bilo je {e ogromno sodelovanja z vsemi tremi ob~inami investitorkami, MOP, SVLR, pobude JASPER, komisije pri EU in ostalimi.

21

Evakuacija `ivali v Teksasu

Sledi postopek gradnje in ~rpanje sredstev, {e kak{ni izzivi? Najve~ji izziv je prav gotovo izvesti postopke gradnje, s tem tudi po~rpati nepovratna sredstva s strani EU in RS, ter dolgoro~no zagotoviti normalne `ivljenjske pogoje vsem obstoje~im uporabnikom komunalnih storitev v Šale{ki dolini. Nenazadnje pa zaradi tega projekta privabiti nove investitorje in s tem tudi nove prebivalce v dolini. Potrebno je omeniti, da je prav poseben izziv sodelovati tudi v naslednji finan~ni perspektivi EU, ki se pripravlja, ter pridobiti nova dodatna finan~na sredstva in s tem dolgoro~no zagotoviti kvalitetno komunalno oskrbo uporabnikom Šale{ke doline.

Morebitni napotki za bodo~e investitorje in sredstva EU skladov?

Zaradi su{e je v Teksasu potrebno re{evati celo jamske `ivali

Trenutno {e traja druga najhuj{a su{a v zgodovini Teksasa. Preteklih 12 mesecev so uvrstili v najbolj su{no obdobje od leta 1895, ko so za~eli z meritvami koli~ine padavin. Tudi hladnej{e vreme ni prineslo olaj{anja, zato je ogromno podro~je v sredini dr`ave popolnoma opustelo. @ ivinorejci so prodali svoje ~rede, kmetje pa so izgubili 75% svojih pridelkov. Zato ni ~udno, da je tudi `ivalski svet ogro`en, med njimi tudi vrste, ki `ivijo v jamah in vodnih izvirih.

Podobno kot Noe

Glede na dejstvo, da smo uspeli s kandidaturo `e na treh ve~jih projektih financiranih s strani EU, smo si v Komunalnem podjetju Velenje nabrali izredno veliko bogatih izku{enj, ki smo jih na nek na~in pripravljeni posredovati vsem bodo~im prijaviteljem. Ne morem mimo omembe, da je za izvedbo takih kandidatur prav gotovo zelo pomembna kadrovska zasedba strokovno usposobljene ekipe pripravljavcev iz razli~nih strok, ki posedujejo veliko znanja in so pripravljeni delati na terenu tudi v te`kih razmerah in ob sodelovanju s krajani, ki so na eni strani uporabniki komunalnih storitev in na drugi strani lastniki zemlji{~, preko katerih potekajo trase gradnje. Vsem bodo~im prijaviteljem `elim obilico uspehov, predvsem pa potrpljenja in strpnosti, ter sodelovanja, po potrebi pa se lahko obrnejo tudi na nas. • RT

^e v kratkem ne bo padlo veliko de`ja, bodo naravovarstveniki za~eli loviti in preseljevati dve vrsti jamskih ribic in pajkov ter dve vrsti ~love{ki ribici podobnih kreatur, ki so zadnji primerki svoje vrste in `ivijo samo v teh izvirih. Ogro`ena je tudi rastlina Teksa{ki divji ri`, ki raste samo v odto~ni vodi iz teh izvirov. ^e dve rastlinici rasteta ve~ kot 75 cm narazen, cvetni prah ne more oploditi `enskih ri`evih cvetov, nato ne zrasejo zrna ri`a, brez semen pa ni novih rastlinic. Zato bodo preselili tudi ri`eva stebla in tako posku{ali ohraniti vrsto. @ivali in rastlino bodo prenesli v ribogojnico v kraju San Marcos in jih tam posku{ali obdr`ati pri `ivljenju, do naslednjega de`ja. @ivalim in rastlinam, ki so na tem mestu pre`ivele desettiso~e let, brez pomo~i ~loveka danes grozi izumrtje. Pred 170 leti je indijanski poglavar Seattle svoj govor zaklju~il s stavki : ^e bi vse zveri od{le, bi ~lovek umrl od velike osamljenosti duha. Karkoli se zgodi zverem, se bo kmalu zgodilo ~loveku. In samo to vemo, zemlja pripada ~loveku in ~lovek pripada zemlji. To vemo. Vse stvari so povezane. • Tihec


22

RASTLINSKE ^ISTILNE NAPRAVE

Rastlinska ~istilna naprava, vpra{anja in primer iz prakse

O

rastlinskih ~istilnih napravah je `e tekla beseda, njihovo {tevilo se v Sloveniji pove~uje, vendar {e vedno ni tak{nega porasta, kot bi bilo pri~akovati glede na pozitivne lastnosti tovrstne re{itve. Ostaja pa dejstvo, da bo treba do leta 2018 zagotoviti ~i{~enje odpadnih voda iz gospodinjstev. To bomo zagotavljali bodisi s centralnimi ~istilnimi napravami, ki bodo financirane s strani ob~in in drugih virov, bodisi decentraliziranimi ~istilnimi napravami, pri ~emer dobro alternativo ponujajo rastlinske ~istilne naprave (v nadaljevanju R^N). R^N so dobra re{itev zlasti za manj{a in srednje velika razpr{ena naselja z dotrajano kanalizacijo in starimi greznicami.

Rastlinska ~istilna naprava je dobra alternativa Ta deluje s pomo~jo naravnih procesov ~i{~enja. Za svoje delovanje ne porablja elektri~ne energije in drugih dodatnih energentov. Primerna je za ~i{~enje odpadne vode iz gospodinjstev, kot tudi iz gospodarskih dejavnosti (npr. kmetijstvo, industrija, gostinski objekti, planinske ko~e, deponije). R^N deluje na podlagi filtracije odpadne vode, pri ~emer sodelujejo trije podsistemi filtracije: substrat za filtracijo, mo~virske rastline, mikroorganizmi (na sliki). Voda gravitacijsko te~e po sistemu pod povr{ino in tako ne povzro~a smradu ali razvoja

R^N Kozjanski park

insektov. Razgrajene strupene in tudi druge snovi se deloma vgradijo v rastline, ki rastejo na ~istilni napravi, deloma pa ostanejo v substratu. Rezultat na koncu ~istilnega procesa je voda, ki se lahko ponovno uporabi za namakanje povr{in ali pranje.

Pogosta vpra{anja o rastlinski ~istilni napravi Kljub razmeroma enostavnemu delovanju naprave, se pri odlo~anju za R^N v praksi poja-

vljajo {tevilna vpra{anja, med drugim o zmogljivosti tovrstnih naprav, o me{ani kanalizaciji in prese`ku meteornih voda, o u~inkovitosti ~i{~enja in drugo. Pogosto se pojavlja vpra{anje ali je rastlinksa ~istilna naprava primarno namenjena samo individualnim hi{am ali pa je na njo lahko priklju~eno celotno naselje. R^N so razli~nih dimenzij, v praksi sre~amo ve~inoma manj{e z zmogljivostjo do 2.000 oseb, kar zado{~a

za srednje veliko naselje. Mo`ne pa so tudi R^N za individualne hi{e za 3 do 5 oseb. Drugo vpra{anje se nana{a na meteorne vode in na~ine ravnanja s prese`ki meteorne vode v kanalizacijskem omre`ju. Prese`ki vode (npr. ob nalivih) za R^N niso problemati~ni, ~e se pred napravo vgradi ustrezno dimenzioniran razbremenilnik. Naslednje vpra{anje je glede povr{ine, ki jo zaseda R^N. R^N za primer kapacitete 50

Shematski prikaz sestave in delovanja rastlinske ~istilne naprave – LIMNOWET (Arhiv LIMNOS d.o.o.).


VAROVANJE PRED UJMAMI oseb zaseda povr{ino pribli`no 130m2. Glede u~inkovitosti ~i{~enja lahko re~emo, da te naprave dosegajo odli~ne rezultate od 85% do 99% (koli~nik ~i{~enja). Investitorje zanima tudi glede dokumentacije. Za izgradnjo R^N je treba pridobiti PGD/PZI. Nenazadnje se postavlja tudi vpra{anje cene. Za primer kapacitete 50 oseb lahko navedemo podatek, da bi stala izgradnja nekje med 20.000 in 25.000 EUR, torej cca. do 500 EUR na osebo (PE).

Nova R^N v Kozjanskem parku Eden zadnjih primerov R^N v praksi je rastlinska ~istilna naprava v Kozjanskem parku (na sliki). S svojim delovanjem je pri~ela v za~etku oktobra. Locirana je ob upravni stavbi Kozjanskega regijskega parka, dimenzionirana je za do 50 oseb (PE) in skrbi za ~i{~enje odpadnih voda iz upravne stavbe, gostinskega objekta in enodru`inske hi{e. Povr{ina, ki jo zaseda naprava zna{a 124m2. Gre za drugo tovrstno ~istilno napravo, ki jo je sofinanciral Sklad Si.voda, zavod za ~iste in zdrave vode.

Vloga Sklada Si.voda Sklad Si.voda, zavod za ~iste in zdrave vode, je bil `e drugi~ donator izgradnje R^N. Sklad je neprofitna organizacija, katere cilj je s strokovnim pristopom ozave{~ati o pomembnosti voda in na{em vplivu nanje ter z nalo`bami dejavno re{evati problematiko kakovosti voda v Sloveniji. Sklad izbira in soinvestira (donira) v projekte, ki re{ujejo problematiko na podro~ju kakovosti pitne vode, ~i{~enja odpadnih voda, var~ne rabe vode, pri ~emer mora biti velik poudarek tudi na ozave{~anju javnosti o pomenu ~istih voda in ohranjanju te dobrine za prihodnje rodove. Pobudnik in ustanovitelj Sklada Si.voda je dru`ba Si.mobil d.d. •

23

Projekt Bober bolj{e opazovanje za bolj{e ekolo{ke re{itve Vode nas ve~ ne bodo ogro`ale Agencija Republike Slovenije za okolje od leta 2007 izvaja projekt nadgradnje sistema za spremljanje in analiziranje stanja vodnega okolja v Sloveniji. Projekt se kraj{e imenuje BOBER – Bolj{e Opazovanje za Bolj{e Ekolo{ke Re{itve (ang. Better Observation for Better Environmental Response). Z realizacijo projekta bo zagotovljeno izbolj{ano preu~evanje in spremljanje dejavnikov v vodnem krogu v Sloveniji.

Bomo napovedali ogro`enost pred poplavami, hudourniki Namenski cilji projekta so: izbolj{ano spremljanje stanja vodnega okolja, izbolj{ano poznavanje in ocenjevanje stanja vodnega okolja v Sloveniji in posledi~no kakovostne hidrolo{ke in meteorolo{ke napovedi, kar bo dolgoro~no omogo~alo natan~nej{e napovedovanje ekstremnih hidrolo{kih razmer ter celovitej{e varstvo in ohranjanje vodnih virov. Objektni cilji projekta so: nadgrajena in posodobljena merilna mre`a (podzemne vode, povr{inske vode, meteorolo{ke postaje, radar), izgrajeni oz. pridobljeni novi prostori (laboratorij, pomorski center), nakup potrebne merilne opreme in posodobljen ra~unski center, izdelana in vpeljana nova programska oprema ter modeli za napovedovanje. O trenutnem stanju na projektu smo se pogovarjali z vodjo projekta mag. Gregorjem Slugo, vodjo Sektorja za prizemno meteorolo{ko mre`o na Uradu za meteorologijo (ARSO).

Meddrugim 281 merilnih mest po Sloveniji Po besedah vodje projekta je projekt razdeljen na 5 vsebinskih sklopov: merilna mre`a, radarski

center, programska orodja, ra~unski center ter laboratorijski prizidek. V okviru merilne mre`e je predvidenih 281 merilnih mest po Sloveniji, pri nekaterih gre samo za novo opremo, pri drugih za popolnoma nova merilna mesta. V leto{njem letu bodo predvidoma pridobljena vsa potrebna zemlji{~a za gradnjo oz. namestitev merilnih naprav. V za~etku naslednjega leta bo predvidoma zaklju~eno projektiranje objektov za merilna mesta. V drugi polovici leta 2012 pa naj bi stekli razpisi za gradbena dela in tudi za prvo opremo za merilna mesta. Za~etek gradnje merilnih mest se predvideva v letu 2013, zaklju~ena pa naj bi bila leta 2014. Za drugi vsebinski sklop, t.j. radarski center, lahko naslednje leto pri~akujemo razpis za gradnjo in opremo. Tretji vsebinski sklop, programska orodja, je v izvajanju, programska orodja in modeli so v razvoju. Za ~etrti vsebinski sklop, t.j. zmogljiv ra~unski center, se v prihodnjem letu predvideva nakup centralnega ra~unalnika. Zadnji vsebinski sklop, ki predvideva gradnjo laboratorijskega centra (prizidka) na Vojkovi ulici, pa se trenutno nahaja v pripravljalnih aktivnostih. Laboratorijski center je zahteven gradbeni objekt kjer bo za umestitev v prostor in za gradnjo treba pridobiti {tevilna dovoljenja. V okviru zadnjega sklopa pa se predvideva tudi nakup prostorov za pomorsko slu`bo (oceanografija). Stro{ki projekta so ocenjeni na 32.962.821 EUR. Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Kohezijskega sklada. Izvaja se v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Varstvo okolja – podro~je voda«; prednostne usmeritve »Zmanj{evanje {kodljivega delovanja voda«. • mag. Roman Toma`i~

mag. Roman Toma`i~ Vse pogostej{e ujme ogro`ajo `ivljenja in premo`enje. Z realizacijo projekta bo med drugim omogo~eno natan~nej{e napovedovanje ekstremnih hidrolo{kih in meteorolo{kih razmer (vir: ARSO).


MALE ^ISTILNE NAPRAVE

25

Membranska puhala in difuzorji za male ~istilne naprave Membranska puhala oz. membranske ~rpalke Membranska puhala oz. membranske ~rpalke so primerne za razli~ne namene na podro~ju transporta zraka. Najbolj pogosto pa se uporabljajo za prezra~evanje malih ~istilnih naprav, akvarijev in manj{ih ribnikov. Prednosti v primerjavi z drugimi vrstami kompresorjev so med drugim v tihem in energetsko var~nem obratovanju. Elektromagnetno spodbujeno, izmeni~no nihajo~e magnetno jedro obojestransko pomika po eno membrano in tako povzro~a kontinuiran pretok zraka. Zahvaljujo~ tak{nemu principu delovanja ni mehanskega trenja, izstopajo~ zrak pa ni potrebno posebej filtrirati.

Bistvene prednosti so: • • • • •

obratovanje absolutno brez olja, dolga `ivljenjska doba, tiho delovanje, energetska var~nost, preprosto vzdr`evanje.

Delovanje Obratovalni tlak pri delovanju puhala varira, odvisno od modela in sicer med -200 mbar rel. in +250 mbar (pri volumenskih tokih med 6 in 360 l/min). Zahvaljujo~ serijskemu bla`ilcu vibracij in odvisnosti od modela, nivo hrupa zna{a od 30 do 50 dB (A).

Primeri uporabe - priprava vode: • • •

~istilne naprave, ~i{~enje odpadnih voda, splakovanje filtrov.

Laboratorijska in medicinska oprema: • •

zra~ne postelje, zra~na masa`a.

Prezra~evanje manj{ih ribnikov: • • •

prezra~evanje akvarijev, prezra~evanje bazenov, prezra~evanje vrtnih ribnikov.

Vodne kopeli: • • •

Whirlpool-i, plavalni bazeni, podvodne masa`e.

Serije SV/ SLL/ EL imajo vgrajeno termi~no stikalo, ki pri preobremenitvah slu`i kot varovalo. Pri seriji EL lahko mikrostikalo prekine dovod elektri~nega toka, ~e je membrana izrabljena ali pretrgana. Opcijsko se lahko stanje preko signalnega impulza posreduje krmilju, ta pa lahko obvesti uporabnika. Tako se lahko prepre~i materialna {koda na ~istilni napravi. Servisni seti potro{nih delov so univerzalno uporabni znotraj serije puhal ter so zaradi podalj{anja `ivljenjske dobe in skladi{~enja vakuumsko pakirani. Vsi modeli

spadajo v izolacijski razred “E” in so izvedeni v skladu s CE-normo.

Difuzorji za vpihovanje zraka Difuzorji za vpihovanje zraka so namenjeni za uporabo skupaj z membranskimi puhali. Primerni so za permanenten in prekinjen vnos zraka (razen silikonska membrana). Gre za t.i. materiale EPDM in silikon, pri ~emer se ve~inoma uporabljajo EPDM membrane. Membrane so “naluknjane” in prepu{~ajo dolo~eno koli~ino zraka, tako da se zrak porazdeli prakti~no enakomerno. EPDM membrana se prete`no uporablja za ~istilne naprave komunalnih in industrijskih odpadnih voda, ki ne vsebujejo agresivnih snovi. Alternativno se uporablja silikonska membrana, vendar samo tam, kjer EDPM membrane ni mo`no uporabiti.

Oblike difuzorjev: • •

okrogli (plo{~ati) difuzorji, cevni difuzorji.

Najbolj pogosto v uporabi so okrogli difuzorji, ki se bistveno la`je pritrdijo kot cevni difuzorji. Pritrditev se izvede na priklopu dovoda zraka bodisi z objemko, bodisi s priklju~kom, ki je pritrjen na podlago ali podkonstrukcijo. • Markus Kri{tof


26

PRIMER DOBRE PRAKSE RAZSVETLJAVE

Energetsko upravljanje z inteligentno razsvetljavo Reflecta v praksi

E

kosistem podjetij, ki z inteligentnim sistemom REFLECTA dosegajo inteligentne prihranke, obsega `e preko 60 podjetij. Med njimi je tudi podjetje Indramat elektromotorji d.o.o, del skupine Bosch Rexroth. »Bosch Rexroth Group se je zavezala do leta 2020 zmanj{ati izpuste CO2 za najmanj 20 odstotkov. Ker se investicija z REFLECTA inteligentnim sistemom razsvetljave hitro povrne, smo se odlo~ili za korak naprej tudi na podro~ju razsvetljave – kljub temu, da imamo oba objekta, enega v @eleznikih in drugega v Škofji Loki, zgolj v najemu,« pove Miha Sovinc iz vodstva vzdr`evanja objektov.

Krmilnik inteligentnega sistema razsvetljave REFLECTA je srce energetskega managementa.

gre za dobro re{itev, smo bili pripravljeni investirati v zamenjavo razsvetljave na obeh objektih. Pred menjavo z inteligentnim var~nim sistemom REFLECTA pa smo imeli tudi dvakrat toliko svetilk kot jih

imamo sedaj in hkrati trikrat slab{o osvetljenost v celotnem objektu,« {e pojasnjuje Sovinc. Ustanovitelj in tehni~ni direktor Svetlobe Hine Alex Vrta~nik pa ob tem dodaja, da

Omogo~ena re{itev energetskega upravljanja t.i. Energy management Z dinami~nim ukrepom menjave razsvetljave na objektu v Škofji Loki pa skupina Bosch Rexroth pomembno prispeva v boju proti podnebnim spremembam, saj bo z REFLECTA sistemom v tem objektu okolju letno prihranila dodatnih 59.317 kilogramov CO2. Sistem var~ne inteligentne razsvetljave REFLECTA dodatno omogo~a tudi spremljanje porabe elektri~ne energije, oziroma u~inkovito re{itev energetskega upravljanja (»energy management«), ki ga pri ustvarjanju inteligentnih prihrankov lahko bele`ijo podjetja sama. •

78-odstotni prihranek elektri~ne energije, povrnitev investicije v enem letu Z inovativno re{itvijo REFLECTA so okoljsko odgovornost vpletli v svoje delovanje tudi na podro~ju razsvetljave. Sistem jim na objektu v @eleznikih omogo~a 78-odstotni prihranek elektri~ne energije, povrnitev investicije v enem letu in, kar je najpomembneje, 103.355 kg zmanj{anja CO2 letno. Zato so se odlo~ili zamenjati tudi razsvetljavo na objektu v Škofji Loki: »Ker

si oba objekta zaslu`ita posebno pozornost, saj je bila to prva vzpostavitev avtomatizacije s svetilko tipa REFLECTA Oval (prej so to izvajali le s svetilko tipa REFLECTA EcoPower) in izpostavlja: »Zanimivost zamenjave razsvetljave na objektu v Škofji Loki je tudi, da na tem objektu nismo manj{ali {tevila postavljenih enot. 274 prej{njih svetilk smo zamenjali za 274 REFLECTA svetilk in tako zgolj rahlo izbolj{ali osvetljenost, a {e vedno bistveno izbolj{ali prihranek. Na obratu v Škofji Loki smo menjali dobro re{itev, saj je bila osvetljenost zaradi uporabe energetsko var~nih T5 sijalk `e pred tem ustrezna. Z na{imi enotami smo kljub temu dosegli ve~ji prihranek, ki smo ga z avtomatsko regulacijo {e pove~ali, in sicer na 69 odstotkov.«

Romana Pahor, Mediade Osvetljenost z REFLECTA svetilko prispeva tudi k pove~anju produktivnosti.


DeDietrich plinski kondenzacijski kotel IV. generacije Kondenzacijska tehnologija zagotavlja izjemno visoke izkoristke in zmanj{ano porabo energenta, saj z njo prestre`emo tudi latentno toploto, ki je skrita v vodni pari dimnih plinov. ^e k temu dodamo {e intuitiven inteligentni nadzorni sistem Diematic iSystem, ki omogo~a natan~no prilagajanje trenutnim toplotnim potrebam, ter gorilnik z moduliranim delovanjem, ki dodatno zmanj{a emisije dimnih plinov, dobimo izdelek z imenom INNOVENS MCA.

Zakaj je Innovens MCA tako poseben INNOVENS MCA je ime nove generacije DeDietrichovih plinskih kondenzacijskih kotlov, ki je bila zasnovana z mislimi na okolju prijazno, ter energijsko var~no delovanje. Sestavljen je iz vrhunskih in tehni~no dovr{enih komponent, odlikuje pa ga popolnoma nov in izredno kompakten toplotni prenosnik iz litine silicij – aluminij, ki zdru`uje vse pozitivne lastnosti tega materiala. Je izjemno korozijsko odporen, ima visoko temperaturno prevodnost ter hkrati visoko toplotno vztrajnost, zaradi ~esar se zmanj{a {tevilo vklopov in tudi

Innovens MCA

poraba plina. Zaradi svoje majhnosti in tankih sten se lahko hitro prilagaja spreminjajo~im toplotnim potrebam. To je ena od prednosti novega izdelka, saj je bila nizka zmo`nost prilagajanja glavna pomanjkljivost dosedanjih masivnih toplotnih prenosnikov. Izdelek je patentiran pod nazivom »Ultra odzivni toplotni prenosnik« in je zaradi posebno oblikovane notranjosti samo~istilen, zato letno ~i{~enje ni potrebno. Da bo kotel resni~no energijsko var~en ter ~im manj opazen in mote~ v hi{i ali stanovanju, ima vgrajeno {e elektronsko krmiljeno obto~no ~rpalko energijskega razreda A ter dodatno zvo~no izolacijo, zaradi ~esar deluje skoraj nesli{no.

Ali je Innovens MCA bolj{i od konkuren~nih izdelkov Kvaliteto kotla Innovens MCA potrjuje test ustanove Stiftung Warentest, nem{ke zveze za za{~ito potro{nikov, ki je kotel uvrstila na prvo mesto v kategoriji razmerja cena/ kvaliteta ter kategoriji energetska u~inkovitost.

Toplotni prenosnik iz litine Si-Al

Tudi za ve~je porabnike V seriji kotlov Innovens MCA PRO se nahajajo {tirje kotli razli~nih kapacitet, z najvi{jimi instaliranimi mo~mi 45, 65, 90 in 115 kW. Lahko jih sestavljamo v kaskade z do 10 kotli, ter s skupno mo~jo do 1140 kW. Zato lahko z njimi pokrijemo toplotne potrebe ve~jih zgradb in drugih porabnikov toplote. Posamezen kotel ali celoten sistem krmili regulacija Diematic, s katero poleg kotlov upravljamo tudi primarne in sekundarne vode ter zagotavljamo najmanj{o porabo plina ob najvi{jem u~inku. Ve~ informacij o kotlu Innovens MCA ter ostalih izdelkih podjetja DeDIETRICH se nahaja na spletni strani www.veto.si ali pa na tel. {t. 01/580-91-00. • Damir @E@ELJ in`.str., Veto veletrgovina d.o.o.


28

ELEKTRI^NA ENERGIJA

Spo{tljivo z elektriko

E

lektrika je sila, ki omogo~a delovanje sodobnega sveta in ne nafta, kot nam vsak dan napa~no zatrjujejo. Je najbolj vsestransko uporaben energent, ki je zaradi svojih lastnosti nekaj posebnega in ga ne moremo nadomestiti z nobenim drugim virom energije. Povpre~en Zemljan je sposoben s poganjanjem kolesa s prigrajenim generatorjem proizvesti do 200 W elektrike, kratkotrajno do 250 W. ^e bi hoteli nadomestiti elektrarno Mariborski otok, ki ima mo~ 60 MW, bi potrebovali 300.000 kolesarjev, ki bi no~ in dan pritiskali na pedale.

Vir elektrike je toplota Kljub stalnemu razvoju in novim ter obnovljivim virom elektri~ne energije, fotovoltaiki, vetru ali vodi, {e vedno okrog 80% svetovne elektrike pridobimo s pomo~jo toplote. Prihaja v glavnem iz neobnovljivih virov, premoga, plina, nafte in radioaktivnih izotopov. Med proizvodnjo in prenosom nastajajo izgube, s katerimi neposredno obremenjujemo okolje ter nepovratno spreminjamo obli~je planeta in svoj na~in `ivljenja. Zato je tudi var~evanje elektrike in njeno pretvarjanje v druge oblike energije s ~im vi{jimi izkoristki, naloga vseh, tistih ki jo proizvajajo in nas, uporabnikov. V Sloveniji dobimo tretjino elektrike iz termoelektrarn, tretjino iz nuklearke, tretjino pa iz hidroelektrarn.

Izkoristek povpre~ne termoelektrarne Razen hidroelektrarn imajo vsi drugi na~ini proizvodnje elektrike izredno slabe izkoristke. Zakoni fizike in termodinamike ne omogo~ajo u~inkovitej{ega delovanja naprav, ki smo jih izumili do sedaj. ^e za primer vzamemo obi~ajno `arnico in upo{tevamo vse izgube med generiranjem in distribucijo,

Hidroelektrarne imajo dale~ najbolj{i izkoristek ob proizvodnji elektrike

ugotovimo da smo samo 1% energije spremenili v svetlobo, 99% pa je izpuhtelo v proizvodni verigi. V termoelektrarni med zgorevanjem kuriva najprej izgubimo 10% energije, 90% pa jih prenesemo na paro. Ta zavrti turbino in generator, pri ~emer uspemo samo 40% vlo`ene energije spremeniti v elektriko. Pri tem je generator zelo u~inkovit stroj, saj njegov izkoristek zna{a do 99%, ostalih 60% vlo`ene toplotne energije je spremenjeno v toploto, ki nam uide v okolje. Prenos elektrike preko transformatorjev in omre`ja povzro~i dodatne 10% izgube, ki so v glavnem posledica upora elektri~nih napeljav. Nato nekaj energije izgubimo {e doma, v napravi, ki jo elektrika poganja. Najmanj energije izgubimo kadar je porabnik elektromotor, najve~ pa spet z obi~ajno `arnico, pri ~emer se samo 2% v hi{i porabljene elektrike spremeni v svetlobo.

Krhko ravnote`je Vodenje elektroenergetskega sistema je podobno hoji po vrvi, pri ~emer moramo stalno loviti ravnote`je. Primerjamo ga lahko {e z vodovodnim omre`jem, v katerega moramo na~rpati ravno toliko vode, kot je tisti trenutek porabimo. Ko so elektrarne in porabniki v ravnote`ju, zna{a frekvenca v omre`ju to~no 50 Herzov. ^e se poraba nenadoma pove~a, bo frekvenca padla, ~e se poraba zmanj{a, se bo pove~ala. Ker so vse elektri~ne naprave temu prilagojene, lahko dobro

U~inkovitost razli~nih virov elektri~ne energije v odstotkih

delujejo samo ob stalni frekvenci omre`ja. Elektrike ne moremo shranjevati v zalogovniku, zato je ravnote`je bistveno za delovanje sistema. Vzdr`ujemo ga tudi s prilagodljivimi hidroelektrarnami, saj so termo in nuklearne sposobne oddajati samo stalno koli~ino elektrike.

Var~evanje namesto novih termoelektrarn Proizvajalcem elektrike in distributerjem preveliko var~evanje zni`uje dobi~ke, zaradi ~esar je manj denarja tudi za obnovo in vzdr`evanje omre`ij. Kljub temu vzpodbujajo var~evanje in

uporabnikom priporo~ajo vrsto ukrepov, s katerimi lahko odjemalci vsoto na polo`nici za elektriko zmanj{ajo ali obdr`ijo na enakem nivoju. Napredek na podro~ju elektronike omogo~a var~evanje, saj sodobni ra~unalniki, TV sprejemniki ali razsvetljava porabijo veliko manj energije ob istem u~inku. Zato se nabava sodobnih var~nih naprav vseh vrst, kljub vi{ji ceni, zagotovo spla~a. Predvsem zato, ker zaradi slabih izkoristkov vseh vrst termoelektrarn sebi in okolju povzro~amo nepopravljivo {kodo. •

Z generatorjem na kolesu lahko proizvedemo samo do 200 W elektrike

Tihec


SODOBNA RAZSVETLJAVA

Osvetljevanje brez meja

S

iteco, kakor tudi ostali proizvajalci razsvetljave, se soo~amo s temeljnimi spremembami na tr`i{~u razsvetljave. Poglavitni vzrok zanje so »light emitting diodes« (LED), ki vzpodbujajo tehnolo{ke spremembe. Teh ne do`ivljamo le v proizvodnem procesu, temve~ predvsem v ob~utno kraj{em inovacijskem in razvojnem ciklu. Siteco je v letu 2011 predstavil kar nekaj novosti tako s klasi~nimi, tradicionalnimi svetlobnimi viri kot z LED virom. Kar za dve od njih smo dobili »iF Product Design Award«, kar velja za eno od najpomembnej{ih svetovnih tekmovanj in nagrad na podro~ju industrijskega oblikovanja. Obe svetilki, tako DL®20 (zunanja dekorativna svetilka), kakor tudi Quadrature®2 LED (visoko kvalitetna svetilka za poslovno okolje) zdru`ujeta izredno obliko z vrhunsko svetlobno tehniko. Pri razvoju svetilk sledimo trem kriterijem: energetska u~inkovitost, optimalna svetlobna tehnika in privla~en design svetilk. Vse Siteco svetilke so zasnovane modularno – to pomeni, da je mogo~e vsak del svetilke posami~no zamenjevati: od opti~nega dela do napajalnih naprav – pomembno predvsem zato, ker imajo napajalne naprave dosti kraj{o `ivljenjsko dobo kot del z LED diodami. Tudi zamenjava samih LED je enako pomembna, kljub dolgi `ivljenjski dobi, saj je njihov razvoj tako hiter, da je danes vgrajen modul LED jutri `e »zastarel«. Z modularnim sistemom `elimo omogo~iti vsem uporabnikom, da imajo v na{ih svetilkah optimalne materiale s kar najbolj{im izkoristkom.

29

Quadrature®2 LED Quadrature® `e leta velja za eno najtanj{ih in najatraktivnej{ih svetilk za osvetljevanje poslovnih prostorov. Nadgradnja v LED izvedbo je delo nem{kega partnerja »Phoenix Design«, ki je uspel ohraniti zelo tanko in minimalisti~no konstrukcijo svetilke. Svetilko {e vedno odlikuje patentirana mikro-prizmati~na struktura ELDACON®, s katero svetilka ne ble{~i in izpolnjuje zahteve za delo v pisarnah. Visoki, enakomerni nivoji osvetljenosti, sijave navpi~ne povr{ine in odsotnost ble{~anja ob ra~unalnikih in na delovnih mestih ob slikovnih zaslonih so kriteriji, ki jim sledimo, ko osvetljujemo pisarni{ke prostore. Zavedati se moramo, da mora biti glavno vodilo osvetljevanja: ugodno po~utje uporabnikov, saj le tisti, ki se na delovnem mestu dobro po~uti, dela bolje in je tudi bolj motiviran.

Modernizacija razsvetljave lahko pripomore k velikim prihrankom potro{nje energije in zmanj{a izpuste CO2, hkrati pa pove~a kvaliteto osvetlitve. Z izrazito ni`jo priklju~no mo~jo, LED omogo~ajo isto ali celo bolj{o osvetlitev. Prav tako lahko zmanj{amo stro{ke vzdr`evanja, saj zaradi svoje dolge `ivljenjske dobe redna zamenjava ni ve~ potrebna. Vse skupaj pa lahko nadgradimo {e z uporabo sistemov za upravljanje – svetlobo `elimo namre~ le takrat, ko jo potrebujemo, le tako dolgo kot jo potrebujemo in toliko kot je potrebujemo. Upravljanje svetlobe v povezavi s senzorji gibanja, senzorji svetlobe ali ~asovnimi intervali so uporabnikom Sitecovih svetilk na voljo kot nadgradnja obstoje~ih sistemov in pomenijo novo dimenzijo v razmi{ljanju o osvetlitvi.

Sanacija razsvetljave Titov most, Maribor Dejstvo je, da je danes ve~ina instalacij – tako v zunanji, kot tudi v notranji

razsvetljavi, zastarelih. Uporabljajo neu~inkovite svetlobne tehnike, zastarele svetlobne vire in ve~ina jih je brez sistemov upravljanja. Kak{ni so lahko prihranki z modernizacijo razsvetljave, smo se najbolj prepri~ali pri sanaciji razsvetljave Titovega mostu v Mariboru. Ob povi{anju nivojev osvetlitve, zagotavljanju vrhunske enakomernosti svetlosti in s tem zagotovljenega povi{anja prometne varnosti, je priklju~na mo~ glede na stanje pred rekonstrukcijo zni`ana na samo 35%. Na samo 12 svetilkah, smo na letnem nivoju uspeli zmanj{ati porabo energije za kar 7,8 MWh.

DL®20 Svetilko na eni strani odlikuje tradicionalna oblika, ki omogo~a postavitev v razli~na okolja, po drugi strani pa vrhunska LED tehnologija s kar tremi svetlobno-tehni~nimi karakteristikami. Le-te se bile razvite posebej zanjo. Svetilka tako zadovolji razli~ne zahteve osvetljevanja cest, sprehajalnih poti, kolesarskih stez, parkov. Svetlobo s pomo~jo malih reflektorjev in njihovo posebno konstrukcijo usmerimo tja, kjer jo potrebujemo in to brez svetlobnega onesna`evanja okolja. Pri oblikovanju svetilke smo sledili trilogiji besed: doslednost, navdih in magi~nost. Funkcionalnost svetilke nas prepri~a: tako materiali kot tehnologija svetilke sta prijazni do uporabnika in {e posebej do okolja.


30

Siteco z novim strate{kim partnerjem S 1.7.2011 je Siteco dobil novega lastnika: Siemensovo h~erinsko podjetje OSRAM, s ~imer je Siteco pridobil mo~nega strate{kega partnerja. Skupaj bomo mo~nej{i, pridobili smo nova tr`i{~a – Siteco je bil v glavnem orientiran na evropsko tr`i{~e, z Osramom smo postali globalni ponudnik razsvetljave. Prisotni smo v 58 dr`avah in na vseh kontinentih. Sinergijske u~inke pri~akujemo predvsem na podro~ju razvoja novih izdelkov: bomo u~inkovitej{i in uspe{nej{i ter bomo sposobni {e hitreje zdru`iti nove tehnologije z zahtevami kupcev. Poleg tega se Sitecu odpirajo podro~ja, v katerih do danes nismo bili prisotni kot npr.: hoteli, po~itni{ki kompleksi, muzeji, restavracije, bari, kina. Nenazadnje OSRAM ponuja izreden program LED izdelkov in {e posebej se veselimo sodelovanja in projektov, ki jih bomo lahko izvedli v sodelovanju z enim od vodilnih podjetjih na podro~ju LED in upravljanja: Traxonom, ki je prav tako del OSRAMove skupine. Od proizvajalca komponent in sijalk (OSRAM) in tradicionalne razsvetljave (Siteco) prehajamo k zdru`evanju obeh ter se `elimo predvsem usmeriti v inteligentne svetlobne re{itve in storitve. Skupni cilj tako Osrama in Siteca je: biti prva izbira na{im partnerjem, katerega svetlobne re{itve temeljijo na inovacijah in ustvarijo zanje trajno vrednost. Z zdru`evanjem znanja in izku{enj OSRAMa in Siteca bomo prve rezultate videli na sejmu Light&Building 2012, ki bo aprila v Frankfurtu. • Alenka Filipi~

Kogeneracija – korist za lastnika in planet • Ste lastnik ali upravljalec poslovne stavbe, doma, hotela, gostinskega obrata, zdravili{~a, banke, nakupovalnega centra, {ole, {portnega centra, industrijskega obrata, proizvodne hale in se sre~ujete z nevzdr`nimi stro{ki elektri~ne energije, hlajenja in ogrevanja? • Za va{ objekt s kombinirano proizvodnjo elektri~ne energije, toplote in hladu nudimo odli~no re{itev zmanj{anja operativnih stro{kov. • Kogeneracija je kot so~asna proizvodnja toplote in elektrike nadvse primerna povsod tam, kjer `elimo znatno zmanj{ati stro{ke elektri~ne energije, pridelane vi{ke pa prodati v elektro distribucijsko omre`je.

Ve~ina toplotnih strojev in naprav, ki jih posredno ali neposredno uporabljamo v vsakdanjem `ivljenju, deluje z zelo nizkim izkoristkom. Mednje spadajo termoelektrarne z manj kot 40% izkoristkom, generator na bencin s 25% in avtomobil s samo 13% izkoristkom. To pomeni, da je avto premi~ni cestni radiator, ki 87% energije iz bencina spremeni v toploto in samo borih 13% spremeni v vo`njo. Na splo{no so slabi izkoristki ob preveliki porabi vseh energij glavni vzrok za podnebne spremembe na planetu.

Zajemanje toplote re{i problem ^e bi toploto iz termoelektrarne ali avtomobila lahko zajeli in koristno uporabili bi dobili izjemno u~inkovit in okolju prijazen stroj. Pri omenjenih dveh napravah to zaenkrat ni mo`no, lahko pa visok u~inek dose`emo z vgradnjo majhnega postrojenja, ki proizvaja elektriko, pri ~emer nastaja toplota, ki pa jo lahko zajamemo in koristno

Odli~na zvo~na izolacija omogo~a skoraj nesli{no delovanje kogeneracijskih naprav

uporabimo. Tak stroj, katerega skupna mo~ ne presega 50 kW, spada v skupino mikrokogeneracijskih naprav, ki jih brez te`av postavimo v doma~o klet ali v ve~jo javno stavbo ali tovarno. Pri tem proizvedemo lastno elektriko, z nastalo toploto pa ogrejemo vodo, prostore ali jo uporabimo v tehnolo{ke namene.

Široko podro~je uporabe Majhne kogeneracijske naprave so primerna re{itev za vgradnjo v doma~o hi{o ali obrtno delavnico, uporabnost velikih pa je zelo {iroka. Vgrajujejo jih v toplarne za daljinsko ogrevanje, industriji, v bolni{nice, domove za starej{e ter {ole i in{titute. Odli~no se obnesejo {e v hotelih, penzionih, trgovskih centrih, kopali{~ih, termah, zdravili{~ih, {portnih centrih, pivovarnah in celo v `ivalskih vrtovih. Kogeneracijske enote prina{ajo najve~jo korist, ~e jih vgrajujemo v objekte, ki vse leto potrebujejo veliko toplote, elektrike in hladu. ^e bomo izbrali napravo primerne velikosti, bomo ob~utno zmanj{ali svoj ra~un za elektriko in kurjavo, prese`ke elektrike pa lahko z dobi~kom prodamo v javno elektroenergetsko omre`je. Kogeneracijske naprave so dobrodo{le tudi kot vir energije v izjemnih razmerah, saj

Promocijsko sporo~ilo

V projektu smo `e upo{tevali norme, ki jih pripravljajo v Evropski uniji in bodo stopile v veljavo leta 2013. Tako nova re{itev upo{teva smernice trajnostne energetike in je maksimalno fleksibilna in prilagodljiva za vse izzive prihodnosti ter okolju in ljudem prijazna v vseh pogledih.


Z ve~ enotami se lah`je prilagajamo energetskim potrebam in pove~amo izkoristek

Premi~na ali stabilna naprava za soproizvodnjo elektrike in toplote se lahko nahaja tudi v kontejnerju

je razpr{ena proizvodnja energije ena od glavnih strate{kih usmeritev sodobnih dr`av. Dodatna prednost je {e postavitev in uporaba naprave blizu porabnika, zato odpadejo stro{ki za omre`je in prenos elektrike na ve~je razdalje.

Motor poganja generator V ohi{ju kogeneracijske naprave se obi~ajno nahaja batni motor, ki ga lahko poganjajo nafta ali biodizel, uteko~injen naftni ali zemeljski plin, bioplin ali celo rudni{ki plini. Preko sklopke je povezan z osjo elektri~nega generatorja, ta pa je preko krmilne elektronike povezan z napeljavo v stavbi ali z javnim omre`jem. Ker bomo koristno uporabili toploto motorja in izpu{nih plinov, bo izkoristek posko~il na 80 do 90%, kar je izjemno izbolj{anje v primerjavi s termoelektrarnami vseh vrst.

Prednosti kogeneracije Z enako koli~ino goriva uporabnik pridobi skoraj dvakrat ve~ energije kot obi~ajno in prihrani okrog 40% goriva. Prese`ke energije lahko proda, kar uporabniku dodatno zmanj{uje operativne stro{ke. Pravilno izbrana naprava naj-

prej omogo~a znatne prihranke elektrike nato pa {e dohodke, ~e elektriko ali toploto prodaja naprej. Poleg na{tetih porabnikov toplote je zelo zanimiva uporaba za su{enje lesa, pri katerem toploto potrebujemo ne glede na letni ~as, zaradi cene su{enja pa je tudi korist razmeroma visoka. Dodatna prednost je {e spreminjanje toplote v hladilno energijo v poletnem ~asu, za hlajenje stavb ali tehnolo{ke potrebe. Vlo`ek v kogeneracijske sisteme se obi~ajno povrne v 3-5 letih, kar je v energetiki izjemno kratka doba vra~anja.

Ĺ e zanimivej{a je trigeneracija Pomeni kombinirano proizvodnjo elektri~ne energije, toplote in hladu, pri ~emer ogrevalni del kogeneracijske enote pove`emo z absorpcijsko hladilno enoto. S tem omogo~imo porabo toplote v poletnem ~asu, s tem pove~amo izkoristek in skraj{amo ~as vra~anja investicije. Za poletno hlajenje so najprimernej{e manj{e enote, hladilne sisteme pa bomo tudi zaradi klimatskih sprememb vedno bolj potrebovali v bankah, hotelih, poslovnih stavbah,

Kogeneracijske naprave se odli~no obnesejo tudi v stanovanjsko - poslovnih stavbah

nakupovalnih centrih ali bolni{nicah. Mo~ kogeneracijskih enot sega od 50 do 2000 kW, v glavnem pa jih delimo na dva mo~nostna razreda: od 50 do 200 kW in od 400 do 2000 kW. Ve~ informacij dobite pri strokovnjakih podjetja Etra. ETRA d.o.o., Poslovna enota Bukov`lak Bukov`lak 101, 3000 Celje info@etra.siwww.etra.si tel.: 03 / 780 22 60, fax: 03 / 780 22 66


32

OGREVANJE

Industrijski gorilnik na biomaso Eragon Z rastjo cen nafte na svetovnih trgih, nara{~anjem okoljevarstvene zavesti in uvajanjem novih tehnologij zgorevanja, je postala lesna biomasa pomemben vir energije za ogrevanje in tehnolo{ke potrebe. V Evropi in pri nas je postala biomasa pomemben energetski vir, ki ga upo{tevajo tudi v svojih nacionalnih programih. Razlogov, ki govorijo temu v prid, je ve~. Lesna biomasa je obnovljiv vir energije, ki je pri nas samo delno izkori{~en in vedno dostopen vir, saj ve~ kot 54% povr{ine Slovenije pokriva gozd. Uporaba biomase prispeva k uravnote`enosti CO2 bilance in s tem k zmanj{evanju u~inka

tople grede. Pomemben je tudi strate{ki vidik njene uporabe, saj doma~i vir energije zmanj{uje odvisnost od mednarodnih dogajanj na trgu energentov.

Gorilnik Podjetje Sistemi Eragon proizvaja gorilnik na biomaso z delovnim imenom ERAGON, ki za gorivo uporablja lesne ostanke, fin lesni prah, `agovino, pelete in suhe sekance z vsebnostjo vlage do 25%. Tehnologija zgorevanja je patentno za{~itena in plod doma~ega znanja. Princip delovanja je zgorevanje biomase v fluidni plasti. Primerljivo

Industrijski kotel z gorilnikom Eragon mo~i 1200 kW - Celes Cerkno.

je z zgorevanjem kurilnega olja, gorilnik pa odlikujejo visoki izkoristki ter emisije dimnih plinov, ki so pod dopustnimi vrednostmi.

Ekonomske in energetske prednosti Lesni ostanki, `agovina ali lesni prah spadajo med lesne ostanke, z zelo nizko ceno, pa tudi peleti so do 54 % cenej{i od kurilnega olja, sekanci pa ne dosegajo niti pol cene peletov. Popravilo in predelava neustreznih kuri{~ so cenej{i od zamenjave celotnega kotla, gorilnik pa razbremeni kuri{~e in mu podalj{a `ivljenjsko dobo. Stro{ki vzdr`evanja so nizki, uporabnik pa ima mo`nost pridobiti dr`avno subvencijo. Med energetske prednosti {tejemo nizko vsebnost CO, ki zna{a 70 mg/m3 (dovoljena vrednost je 250 mg/m3), koli~ina NOx pa je pod 170 mg/m3 (dovoljena vrednost je 600 mg/m3), lesni ostanki pa v kuri{~u zgorevajo brezdimno.

Na~in zgorevanja biomase Primerjava cen nekaterih najbolj uporabljanih energentov. Graf vir: www.finance.si

V`ig izvedemo s puhalom iz katerega


OGREVANJE

Pogled v gorilnik med vrtin~enjem in zgorevanjem lesnih ostankov.

izhaja 550°C vro~ zrak, ki v`ge kurivo. Na podlagi tipanja temperature v jedru gorilnika in meritve dimnih plinov, krmilna avtomatika pove~uje doziranje kuriva in koli~ino zraka za zgorevanje. Tehnologija zgorevanja biomase je patentirana in se razlikuje od obstoje~ih tovrstnih naprav. Zgorevanje biomase poteka v tako imenovani fluidni plasti z vrtin~enjem zraka po obodu gorilnika in je primerljivo s plinskimi in oljnimi gorilniki. Na obodu gorilnika so name{~ene {obe za sekundarni zrak in spiralni usmerniki zraka za optimalno me{anje zraka in goriva, s ~imer je omogo~eno tudi kurjenje finega lesnega prahu.

Varovanje in regulacija mo~i kotla Tipala, sonde in kon~na stikala preverjajo delovanje odjemne naprave, povezovalnih pol`nih transporterjev in doziranja prahu v gorilnik. ^e se pol`ni transporter zagozdi, se povrne v smeri nazaj za pol obrata in tako sprosti oviro. Pogonski elektromotorji so pred preobremenitvijo varovani z bimetalnimi varovali. Toplotno mo~ gorilnika prilagajamo `eleni temperaturi vode v kotlu. Ko se ta pribli`uje mejni vrednosti, avtomatika zni`uje dovod kuriva in zraka za podpih v gorilnik. Ko voda v kotlu dose`e nastavljeno temperaturo se delovanje gorilnika popolnoma zaustavi, ko se temperatura zni`a pa se gorilnik ponovno aktivira.

Po`arna varnost in krmiljenje Tipalo, ki je name{~eno na dobavnem pol`u v gorilnik, v primeru povratnega plamena in previsoke temperature spro`i elektromagnetni ventil, ki povzro~i vbrizganje manj{e koli~ine vode v pol`. ^e pride do izpada elektrike je pol` varovan s termostatsko napravo, ki samodejno odpre dotok vode in pogasi kurivo v dobavnem pol`u.

Prehod iz kurilnega olja na lesne pelete

V

preteklosti je `e bila predstavljena mo`nost uporabe gorilnika na pelete Fenix na obstoje~ih kotlih, s ~emer se omogo~i enostaven prehod na ogrevanje z lesnimi peleti. Gorilnik zaradi svoje inovativno zasnovane, zra~no hlajene komore, ne zahteva velikih posegov v obstoje~e kotle, zato je njegova monta`a relativno enostavna. Glede na to, da je predstavitev vzbudila izjemno zanimanje predvsem pri bralcih, ki se trenutno ogrevajo na kurilno olje (v veliki meri zaradi nara{~ajo~ih cen slednjega v zadnjih letih), posredujemo nekaj ve~ informacij o mo`nosti zamenjave kurilnega olja z lesnimi peleti na obstoje~ih kotlih.

Vpra{anje ~i{~enja pepela ^e se je kurilo kurilno olje na kotlu kombiniranega tipa z enim kuri{~em, potem je taka zamenjava enostavna. Tak kotel je namre~ `e pripravljen za ~i{~enje pepela, ki nastaja pri kurjenju pelet in tudi samo kuri{~e je dovolj veliko. V primeru uporabe kotla, ki je bil prvotno namenjen le za kurilno olje, pa je mo`nost uporabe gorilnika na pelete Fenix odvisna od nekaterih dejavnikov. V prvi vrsti gre za vpra{anje ~i{~enja pepela, ki ga gorilnik spiha v kuri{~e kotla. Pogostost ~i{~enja je v tem primeru odvisna od prostornine kuri{~a. Da bi bilo ~i{~enje pepela, ki ga je ponavadi potrebno opraviti enkrat tedensko, kar se da prakti~no, bi moral imeti kotel vratca za dostop do kuri{~a. Številni kotli pravzaprav taka vratca imajo – ~e `e niso vidna navzven, pa se skrivajo pod lepotnim pokrovom kotla, saj so pritrjena direktno na

ve~-~lensko kuri{~e. Gorilnik na pelete Fenix se tako brez posebnih posegov montira direktno na vratca takega kuri{~a, tako da se da vratca enostavno odpirati za redno ~i{~enje pepela. Res pa je, da obstajajo tudi kotli (predvsem nekaterih italijanskih proizvajalcev), ki takih vratc nimajo. Pri tak{nih kotlih postane ~i{~enje pepela neprakti~no, saj zahteva vsakokratno demonta`o gorilnika. V nekaterih primerih se sicer na obstoje~i kotel da namestiti dodatna vratca, ~e kotel le ni premajhen za tak poseg.

Potrebna velikost kuri{~a kotla Drugi omejitveni dejavnik je lahko zaprtost samega kuri{~a kotla, saj gorilniki na pelete slab{e premagujejo tlak kot gorilniki na kurilno olje. ^e to predstavlja oviro, se v nekaterih primerih da to re{iti z odstranitvijo enega ali ve~ t.i. turbolatorjev iz kotla. Sicer pa mora biti kuri{~e vsaj 35 cm globoko. Za`eleno je, da ima kuri{~e ~im ve~jo prostornino. Pri kurjenju pelet namre~ nastaja ve~ji volumen dimnih plinov kot pri kurjenju kurilnega olja, zato se bodo le-ti zadr`evali manj ~asa v kuri{~u. S tem je lahko u~inkovitost prenosa toplote na stene kotla manj{a, kot je uporabnik vajen pri kurilnem olju. ^e je maksimalna nazivna mo~ obstoje~ega kotla vsaj za 10 kW vi{ja, kot je dejanska potreba, potem bodo izko-

Delovanje nadzira industrijski krmilnik. Vnos podatkov in od~itavanje stanja ter javljanje napak pa od~itamo na ekranu panela za upravljanje. Sistem je mo`no povezati tudi z mobilnim telefonom, ki sprejema sporo~ila o stanju in delovanju naprave. ^e ima uporabnik na razpolago suho in vla`no gorivo, je potrebno postaviti kombinirano kuri{~e, z gorilnikom za suho in s pomi~no stopni~asto re{etko za mokro kurivo. • Andrej Peternelj in Sre~ko Golob

33

Kuri{~a nekaterih kotlov na kurilno olje so `e opremljena z vratci.


34

OGREVANJE

Gorilnik na pelete Fenix montiran na kotel za kurilno olje

ristki pri kurjenjem kurilnega olja in pelet na tem istem kotlu primerljivi. Sre~a v nesre~i je, da so v preteklosti {tevilna gospodinjstva po Sloveniji pretiravala z nakupom (pre)velikih kotlov (v slogu Âťve~ je boljeÂŤ), zato ti predimenzionirani kotli lahko v primeru tak{ne predelave pridejo {e kako prav.

Prostorske zahteve Gorilnik na pelete Fenix, ki ima vgrajen lasten elektronski krmilni sistem, se dobavi

skupaj s transporterjem za pelete (t.i. pol`). Ker gorilnik, zaradi svoje inovativno zasnovane, zra~no hlajene komore, ni porinjen v kuri{~e kotla (kar je dobro tako za kotel kot gorilnik), potrebujemo vsaj 60 cm prostora na sprednji strani kotla za njegovo monta`o. Poleg tega je potrebno v bli`ino kotla postaviti tudi primerno posodo, ki bo slu`ila kot zalogovnik za pelete, iz katere transporter za pelete pobira pelete in jih dozira v gorilnik. • Dodatne informacije na www.inovateh.si Damjan Nemec


Vi{ji izkoristek, manj{e izgube in ve~ji prihranki z Airius ventilacijskim sistemom Termi~na stratifikacija – oblikovanje plasti razli~nih temperatur zraka v zaprtih prostorih – je naravni pojav, ki nastane zaradi dviganja toplej{ega zraka pod strop prostora. Temperaturne razlike zlahka dosegajo vrednosti 2°C vsake 3m vi{ine prostora, glede na tip ogrevanja, gradnje in {tevilo ljudi v prostoru pa lahko tudi ve~. V tipi~ni situaciji v delovnem prostoru vi{ine 8m (npr. delavnica ali skladi{~e) se tako odvisno od vrste gretja izoblikuje temperaturna razlika 6-8°C. Povsem o~itna je razlika med delovnimi pogoji, obenem pa moramo za doseganje znosne temperature v pritli~ju prostor izdatno ogrevati – in to le {e pove~uje razliko,

Primer namestitve v avtosalonu

kakor tudi izgube toplote skozi strop. V dolo~enih primerih, kot so denimo temperaturno nadzorovana skladi{~a (farmacija, `ivilska industrija), kjer so vi{ine navadno ve~je, dopustne razlike pa strogo omejene, je taka razlika lahko resen problem. AIRIUS je ventilatorski sistem, ki se osredoto~a na odpravo plastovitosti. Izravnavo temperature v prostoru dosega s po~asnim, usmerjenim stolpcem zraka, ki ob dotiku s tlemi tvori drobne vrtince in neprekinjeno me{a zrak. Neposredna posledica je vi{ja temperatura v spodnjem delu prostora, kar prina{a mo`nost zmanj{anja ogrevanja, to pa pomeni

Termi~na slika skladi{~a vi{ine 8m, brez in z Airius sistemom

neposredni prihranek pri stro{kih ogrevanja. Poleg tega gibajo~i se zrak prina{a izbolj{ano po~utje ljudi v prostoru, saj se zmanj{ajo tudi druge posledice temperaturnih razlik in stati~nega ozra~ja, tudi kondenzacija. Sistem Airius odlikuje enostavna, hitra in poceni monta`a brez potrebne dodatne infrastrukture, nizka lastna poraba (od 12W naprej) in visok izkoristek. U~inki se se{tejejo v velike prihranke, ki omogo~ajo povratek investicije v izredno kratkem ~asu, lahko celo v le nekaj mesecih. Prihranke pove~uje tudi manj{a obraba vgrajenih grelnih in hladilnih naprav, s katerimi Airius odli~no sodeluje in jih dopolnjuje. AIRIUS se je `e izkazal v razli~nih prostorih – od rastlinjakov, teni{kih {otorov, pisarn in knji`nic, trgovin, bazenov, servisnih in prodajnih prostorov, do zahtevnih temperaturno nadzorovanih farmacevtskih skladi{~. Na voljo so modeli za prostore vi{in 3 – 32 m, tudi za spu{~eni strop, ter moduli za nadzor vrtljajev, s katerimi lahko {e dodatno optimiziramo u~inek. Podrobnej{i tehni~ni podatki in priporo~ila za izbiro so na voljo na spletni strani www.airius.si • Dare Radelj, RD d.o.o.


36

U^INKOVITA RABA ENERGIJE, primer iz prakse

V krizi je nujno potrebno zmanj{ati stro{ke toplotne in elektri~ne energije Pogoji za investiranje v so~asno proizvodnjo toplote in elektrike so ugodni

Z

akaj je soproizvodnja toplotne in elektri~ne energije v porastu, smo govorili z direktorjem podjetja Ribi~ija, g. Horvat, ki nam je orisal kje na podro~ju var~evanja z energijo {e imamo velike neizkori{~ene rezerve. »Kot zastopnik EC POWER (Danska) smo tudi v sodelovanju z dru`bo Butan plin, v relativno kratkem ~asu tehnologijo uspeli pribli`ati slovenskim kupcem, z ve~imi vgrajenimi sistemi pa tudi v praksi prepri~ati v energetsko u~inkovitost naprav, ki je zgovorna sama zase. V ~asu hude krize so te naprave, z relativno kratko odpla~ilno dobo do 4 let, kot naro~eno idealna re{itev«, zatrjuje sogovornik in `eli vzpodbuditi tudi druge investitorje, ki jih tarejo previsoki stro{ki porabe toplotne in elektri~ne energije. G. Horvat vzpodbudno napoveduje: »Verjamem, da ima soproizvodnja elektrike in toplote v Sloveniji velik potencial, investitorji ponavadi tehnologije dovolj dobro ne poznajo, vendar, ker pa so pogoji za investiranje in financiranje v SPTE naprave sedaj zelo ugodni, lahko marsikomu pomagamo ob~utno zmanj{ati operativne stro{ke obratovanja. S kratko odpla~ilno dobo prakti~no ni~ ne tvegamo, saj se anuitete odpla~ujejo iz prihrankov. Predvsem so sistemi soproizvodnje postali izredno

zanimivi zaradi visokih izkoristkov primarne energije. Vemo, da zaveze kjotskega protokola ~lanice zavezujejo k zmanj{anju izpustov CO2. Dodaten razlog za razmah je ta, da so tudi v Sloveniji za investicije v so~asno proizvodnjo toplote in elektrike omogo~ena nepovratna sredstva in ugodne obratovalne podpore, pa tudi okoljska osve{~enost ljudi stalno raste.« Kateri objekti bi morali nujno razmisliti o uporabi mikro kogeneracije?

O mikro kogeneraciji bi morali resno razmisliti vsi objekti, ki imajo potrebo po toplotni energiji ne samo v zimskih mesecih, to so prevsem {ole, vrtci, domovi, bolnice, gostinski objekti, hoteli, tudi industrijski objekti, ki za potrebe tehnolo{kega procesa porabljajo vro~o vodo, posebno kopali{~a, bazeni, {portno objekti, trgovski centri, pekarne, sirarne, mlekarne, vrtnarije, skratka v objektih, kjer je potreba po toplotni energiji dalj{a od 5 mesecev, je smotrnost investicije izredno velika.

V Gostinskem podjetju Trojane SPTE naprave zaenkrat zagotavljajo ca. 75% potreb po toploti in 50% potreb po elektr. energiji, na~rtujejo vgradnjo dodatnih izmenjevalcev.

G. Zlatko Horvat, uradni zastopnik EC POWER, Danska.

Kdaj govorimo o mikro soproizvodnji toplote in elektri~ne energije, in ali ta nadome{~a osnovno ogrevanje?

O mikro SPTE napravah govorimo, kadar nazivna mo~ generatorja ne presega 50 kW. SPTE naprave v ve~ini ne nadomestijo osnovne ogrevalne naprave. Z napravo zagotavljamo le ve~ji del potreb po toploti, za pokrivanje maksimalnih potreb, »v {picah«, pa je potrebno obdr`ati osnovno ogrevanje. ^e hotel, dom ali {ola izbere kogeneracijo, da z njo meddrugim v prehodnem obdobju toploto koristi za ogrevanje objekta in sanitarne vode, ali jim naprava lahko zagotovlja dovolj toplote?

Naloga ponudnikov je, da kogeneracijo dimenzioniramo

tako, da bo ta dosegla optimum in 4.000 obratovalnih ur letno. Pri samem pregledu objekta, ter popisu stanja, je mogo~e ugotoviti, ali bo kogeneracija zadostila toplotnim potrebam v prehodnih obdobjih. Ob pravilnem dimenzioniranju bo SPTE zagotovo zadovoljevala potrebe po toploti v prehodnem ~asu in zagotovila ve~ji del potreb po toploti tudi v zimskem obdobju. V kolik{nem ~asu se investicija povrne?

Na povra~ilno dobo investicije vpliva ve~ dejavnikov: vrsta energenta, cena elektri~ne energije in dose`eno {tevilo obratovalnih ur letno. Na podlagi `e realiziranih projektov, v katerih je Butan plin poskrbel za dobavo UNP in opreme za skladi{~enje energenta, ocenjujemo, da se investicija v kogeneracijske naprave povrne v manj kot {tirih letih, uporabniki pa so navdu{eni nad bistveno manj{imi stro{ki obratovanja, posebno nad tem, da lahko zgolj s prihranki energije pla~ujejo anuiteto. Kak{en prostor potrebujemo?

Za naprave iz na{e ponudbe velik prostor ni potreben, saj so osnovna enota, toplotni izmenjevalec, nadzorna omara in zalogovnik lo~eni in jih lahko popolnoma samostojne, prilago-

Postrojenje mikro kogeneracijske enote v gostinskem obratu Trojane.


Dom starej{ih ob~anov Idila , ki ga z energijo oskrbuje Butan plin

Postrojenje mikro kogeneracijske enote na UNP v domu starej{ih ob~anov Idila

jeno prostoru razporedimo.

pri~akovati pa je cca. 25.000 EUR prihranka na letno.

Lahko sistem pove`emo z osnovnim ogrevanjem, ~e `elimo toploto koristiti za ogrevanje sanitarne vode?

Kogeneracijo lahko brez posebnosti pove`emo s klasi~nim ogrevalnim sistemom, v primeru, da sanitarno vodo trenutno ogrevamo z osnovnim ogrevalnim sistemom, posebnih posegov ob tem ni. V nasprotnem primeru se izdelajo na~rti in{talacij za vsako stranko posebej. Je naprava dobra izbira tudi v proizvodnih obratih, ne glede na velikost?

V kolikor je naprava pravilno dimenzionirana in je potreba po toplotni energiji ve~ kot 5 mesecev na leto, je kogeneracijska

enota zmeraj odli~na izbira, ne glede na velikost objekta. Kateri referen~ni objekt bi izpostavili, ter za kak{ne prihranke energije gre?

Gostinsko podjetje Trojane spada med bolj energetsko u~inkovita podjetja. V leto{njem letu smo v sodelovanju z dru`bo Butan plin v objekte integriralidve napravi EC power XRGI 15. Napravi s pomo~jo propana pokrivata 75 % potreb po toplotni in 50% potreb po elektri~ni energiji. Investitor je z integracijo izredno zadovoljen. Po novem letu bomo dogradili {e dodatne izmenjevalce, tako da bomo izkoristek pribli`ali 100% vlo`ene energije. Natan~ne podatke o prihrankih investitorja vam lahko poda direktor podjetja, g. Gasior,

Je prihranke mo`no vnaprej ovrednotiti?

Izredno smotrna je vgradnja SPTE naprav tudi v domove. Butan plin kot investitor in dobavitelj energije je omogo~il Domu ostarelih Idila prihranek stro{kov energije za 11 %. Na splo{no se ne da ovrednotiti prihranka, saj so za to potrebni natan~ni izra~uni in so odvisni od razli~nih dejavnikov. Koliko zna{a max. mo~ teh naprav?

Na{e podjetje je osredoto~eno na ponudbo mikro kogeneracij, manj{ih od 50 kW mo~i. Trenutno nudimo 15 in 20 kW naprave, ki se lahko integrirajo

v zaporedje in tako pridobimo 2x20 kW (40 KW). Uteko~injen naftni plin je odli~na re{itev na obmo~jih, kjer omre`je zemeljskega plina {e ni speljano, kasnej{i prehod oziroma priklop na omre`je zemeljskega plina pa je relativno enostaven. Za uporabnika ne predstavlja ve~jih investicij, saj ve~ina SPTE enot ostaja nespremenjena, poleg tega je v ve~ini primerov tudi tehni~no nezahteven. Na splo{no pa na trgu SPTE naprave dosegajo tudi ve~ MW mo~i. Je oskrba s plinom UNP zanesljiva ter ali je soproizvodnja v primerjavi s fotovoltaiko enako perspektivna?

V Sloveniji je oskrba z zemeljskim plinom in UNP izredno


38

U^INKOVITA RABA ENERGIJE, primer iz prakse Spremenljivi stro{ki 2009 – SDRS (0)

SPTE fosilna goriva do 4000 OU

Cena ZO (EUR/MWh) 2010

Vi{ina OP (EUR/MWh) 2010

Faktor B

Referen~ni stro{ki 2011

Cena ZO (EUR/MWh) jul-dec 2011

Vi{ina OP (EUR/MWh) jul-dec 2011

mikro - manj{e od 50 kW

59,64

237,39

191,99

0,85

239,88

246,15

200,99

mala - manj{e od 1MW

59,39

156,25

109,25

0,88

158,90

165,59

118,84

srednja - ni`ja - od 1MW do vklju~no 5MW

44,69

/

72,23

0,93

124,69

/

82,29

srednja - vi{ja - nad 5 MW do vklju~no 25MW

49,86

/

68,89

0,93

121,75

/

80,36

velika - ni`ja - nad 25 MW do vklju~no 50MW

44,90

/

70,46

0,96

124,66

/

81,04

velika - vi{ja - nad 50MW do 200 MW

40,94

/

59,89

0,96

113,88

/

69,73

Vir: Dolo~anje vi{ine podpor elektri~ni energiji proizvedeni iz OVE in SPTE in vi{ine podpor v letu 2011

zanesljiva. Imamo ve~ ponudnikov, ki so `e dolgo na trgu in ni pri~akovati motene preskrbe. Gre za dva popolnoma lo~ena vira za pridobivanje elektrike, ki imata vsak zase prednosti, pa tudi pomanjkjivosti. Sonca pozimi nimamo dovolj in smo odvisni od vremena. SPTE naprave pa se same vklopijo glede na potrebe in parametre, ki smo jih dolo~ili. Zagotovo imajo kogeneracijske naprave bistveno kraj{o povra~ilno dobo (cca. 4 leta), fotovoltaika cca. 11 let. So obratovalne podpore fiksne, ter kako so omejene glede na velikost SPTE?

Investitor lahko ra~una na

fiksno obratovalno podporo za ~as 10 let, ki pa se spreminja vezano na rast cene zemeljskega plina. Kako je s financiranjem, obstaja tveganje?

Kar nekaj bank izredno vzpodbuja financiranje soproizvodnje, banke omogo~ajo celo do 80 % investicije. Moderna oblika investiranja je operativni lizing, pri ~emer ne obremenjujemo bilance podjetja, saj s prihranki odpla~ujemo obroke leasinga. Investitorji ravno zaradi kratke odpla~ilne dobe prakti~no ni~ ne tvegajo, saj odpla~ujejo anuitete iz prihrankov. So podpore v drugih dr`avah EU ve~je?

DOBRA ENERGIJA JE NAJBOLJŠA STRATEGIJA.

Celotna EU namenja kogeneraciji izredno pozornost. Nekatere dr`ave kot npr Finska, Švedska, Danska s SPTE napravami pokrivajo ve~ kot 30% celotnih potreb po elektri~ini energiji. V Sloveniji so podpore namenjene SPTE napravam izredno vzpodbudne. Predvidena rast cen elektri~ne energije pa bo investitorjem prineslo {e dodatne prihranke. Je bolje pridobljeno el. energijo potro{iti zase ali jo prodajati?

Na novo sprejeta dolo~ila SODA, ki je sistemski operater, omogo~ajo elektriko prodajati ali koristiti zase, ter pri obeh na~inih pridobiti obratovalno

podporo. Vsekakor je smiselno elektri~no energijo koristiti zase in v omre`je odprodajati le pridelane vi{ke. Zakaj dr`ava podpira odkup elektrike iz mikro kogeneracije?

Zaradi izredno u~inkovite rabe energije. Npr. v klasi~nih termoelektrarnah od vlo`enih 100% energije pokoristimo nekaj ve~ kot 30%, da o emisijah in {kodi onesna`evanja ne govorimo. Pri najnovej{ih napravah so~asne proizvodnje toplote in elektrike dosegamo kar 96% izkoristke. • pripravila Jo`ica EKART Ve~ informacij najdete na strani dobavitelja www.ece.si

Uspešnost poslovanja je vedno bolj odvisna od energetske učinkovitosti. Soproizvodnja elektrike in toplote zagotavlja izjemne izkoristke in je zato za podjetja, ustanove in organizacije stroškovno izredno ugodna. S soproizvodnjo pokrivajo potrebe po elektriki in toploti, dosegajo velike prihranke pri stroških, na ta način pa tudi pomembno znižajo vplive na okolje. Strokovnjaki družbe Butan plin vam bodo predstavili vse prednosti, zaradi katerih lahko soproizvodnja elektrike in toplote bistveno izboljša uspešnost vašega poslovanja. ODLOČITE SE ZA UČINKOVITOST. IZBERITE SOPROIZVODNJO.

WWW.BUTANPLIN.SI

soproizvodnja@butanplin.si

90 %

IZKORISTEK

do 50 % do 50 % MANJ STROŠKOV

MANJ EMISIJ


TOPLOTNE ^RPALKE - neodvisna raziskava

39

Rezultati neodvisnega testiranja toplotnih ~rpalk zrak-voda Predstavljamo nedavne rezultate testiranja toplotnih ~rpalk zrak/voda, izvedenega s strani {vedske agencije za energijo. Toplotne ~rpalke je na preizkus poslalo 8 proizvajalcev: Bosch, CTC, Euronorm, Nibe, Carrier, Toshiba, IVT in Thermia. Na kratko vam predstavljamo rezultate obse`ne raziskave toplotnih ~rpalk, ki so bile testirane v septembru 2011.

O testiranju Testiranje je na iniciativo {vedske agencije za energijo izvedel {vedski nacionalni in{itut SP (Tehni~ni raziskovalni institut Ĺ vedske). In{titut SP je akreditiran za testiranje in izdajo merilnih poro~il o u~inkovitosti toplotnih ~rpalk. In{titut je med drugim priznan s slovenskega Eko sklada za izdajo certifikatov, na podlagi katerih so toplotne ~rpalke uvr{~ene na seznam ustreznih naprav za pridobitev nepovratnih sredstev. Testiranje je zajemalo vse aspekte delovanja toplotne ~rpalke. @elimo vam predstaviti {tiri glavne kategorije, po katerih so bili opravljeni preizkusi. Predstavljeni rezultati se

nana{ajo na u~inkovitost toplotnih ~rpalk, raven hrupa, pripravo tople sanitarne vode, ter funkcijo hlajenja.

Koeficient u~inkovitosti COP Najbolj obse`no in kompleksno testiranje je bilo opravljeno za pridobitev rezultatov u~inkovitosti toplotnih ~rpalk. Naprave so bile preizku{ene po posameznih parametrih, dobljeni rezultati pa prikazujejo koeficient u~inkovitosti - COP pri dolo~enih temperaturnih pogojih. Merjenje COP je izvedeno v skladu s standardom EN 14511, katerega upo{teva tudi slovenski Eko Sklad. Na testu izstopa toplotna ~rpalka, ki je dosegla najvi{je rezultate v vseh pogojih merjenja-Thermia Atec, sledi ji Euronorm. Toplotne ~rpalke CTC, Nibe in Toshiba preizkusa niso opravile v celoti, saj pri vi{ji zunanji temperaturi +7°C, niso dosegle temperature 55°C. Letno grelno {tevilo SPF Vrednost COP prikazuje delovanje v dolo~enih laboratorijskih pogojih, sicer lahko serijo COP-jev smatramo kot poka-

zatelj u~inkovitosti v realnem okolju, vendar relacije med COP in sezonskim faktorjem u~inkovitosti SPF ni mo`no potrditi. Zato je bil opravljen preizkus u~inkovitosti v simulaciji celoletnega delovanja pri razli~nih velikostih porabnikov – v primeru hi{e s porabo energije 15.000 kWh, 25.000 kWh in 35.000 kWh na leto. Test je pokazal, da se nekatere toplotne ~rpalke bolje obnesejo pri manj{ih porabnikih, druge pri ve~jih, vendar je v vseh treh primerih najbolj{e rezultate med vsemi preizku{enemi dosegla Thermia Atec.

Prihranek energije Visoka sezonska u~inkovitost SPF je pogoj za velik prihranek energije. S kakovostno toplotno ~rpalko lahko prihranimo do 67% energije. Razlika v porabi energije na letni ravni med najbolj in najmanj u~inkovito toplotno ~rpalko na testu zna{a od 1.000 kWh pri manj{ih porabnikih do 5.000 kWh pri ve~jih hi{ah, kar v praksi lahko pomeni tudi 600 EUR vi{ji ra~un za elektriko. Nekatere toplotne ~rpalke zagotavljajo ve~ji pri-

hranek v manj{ih hi{ah, druge v ve~jih hi{ah, v vseh primerih pa je najbolj{i rezultat dosegla Thermia Atec, ki v vseh razredih porabe prihrani najve~ energije med konkurenti.

Raven hrupa U~inkovitost toplotne ~rpalke je vsekakor pomemben podatek, vendar je pri toplotni ~rpalki zrak/voda skoraj tako pomembna kot u~inkovitost tudi hrupnost naprave med normalnim obratovanjem. Najbolj tiha je naprava IVT s 56 dB, sledi ji Thermia z 61dB, ostale so bile ob~utno bolj hrupne, nekatere tudi ve~ kot 2-krat glasnej{e od najti{je.

Priprava tople sanitarne vode Udobje ob uporabi toplotne ~rpalke lastnik najbolj opazi v smislu priprave tople sanitarne vode. ^eprav priprava tople vode ni najve~ji stro{ek v celoletnem delovanju sistema, je pomembno, da je tople vode dovolj, da je temperatura v grelniku visoka, ter izgube grelnika kar se da nizke. V preizkusu je bila izmerjena najvi{ja temperature vode


TOPLOTNE ^RPALKE - neodvisna raziskava

40

v grelniku 61°C – dosegla jo je Thermia Atec. Toshiba je dosegla 46°C, Nibe 47°C in CTC 49°C.

jazen do uporabnika – Thermia, IVT in Euronorm – ostalih pet ima v priro~niku pomankljivosti, premalo nerazumljivo, ali pa vsebujejo veliko informacij, ki so namenjene monterju in ne uporabniku.

Koliko tople vode dobimo iz grelnika? Visoka temperatura vode je za uporabnika pomembna, saj lahko iz vi{je temperature vode v grelniku dobimo ve~jo koli~ino uporabne tople vode pri 40°C. Razmerje med volumnom grelnika in pridobljeno toplo vodo je tako najvi{je pri Thermi-i Atec, iz 180 l dobimo 300 l, kar je 1,7 - krat ve~, pri ostalih je razmerje 1,1 do 1,4. Vi{ja, kot je dose`ena temperatura vode v grelniku, vi{ji je volumenski faktor.

Zaklju~ek

u~inkovitost toplotne ~rpalke zni`uje, je potrebno pri primerjavi izkoristka vzeti v obzir tudi dose`eno temperaturo vode v bojlerju. Tako so najvi{ji rezultat COP 3,3 dosegle toplotne ~rpalke, ki dosegajo relativno ni`jo temperaturo vode v bojlerju, v tem merilu je najbolj{i Euronorm, in sicer z najvi{jo temperaturo vode 53°C.

COP pri ogrevanju sanitarne vode In{titut je pri preizkusu meril izkoristek za pripravo tople sanitarne vode. Ker vse toplotne ~rpalke ne dosegajo enake najvi{je temperature tople sanitarne vode in ker se na~in priprave tople vode razlikuje od proizvajalca do proizvajalca, se razlikujejo tudi rezultati v tej kategoriji testiranja. Ker se z vi{anjem delovne temperature

Hlajenje Edina naprava na testu, ki ima integrirano funkcijo hlajenja je bila toplotna ~rpalka Thermia Atec, zato primerjava ni mo`na. In{titut SP je kljub temu

opravil preizkus hlajenja, ki je pokazal odli~ne rezultate – EER 2,2 za hlajenje, s predtokom 7°C pri zunanji temperature 35°C in EER 2,5 za hlajenje, s predtokom 18°C.

Ocena uporabni{kega priro~nika Ker je u~inkovito in pravilno delovanje toplotne ~rpalke la`je zagotoviti, kadar je uporabnik dobro seznanjen s svojim sistemom, je posebna pozornost posve~ena uporabni{kemu priro~niku. In{titut je podal mnenje, da imajo tri toplotne ~rpalke razumljiv priro~nik, pri-

V testu se je izkazalo dejstvo, da ni vsaka toplotna ~rpalka primerna za vsak objekt. Te`ko je zaklju~iti, da je ena toplotna ~rpalka najbolj{a v vseh pogojih delovanja. Kljub temu iz rezultatov testiranja izstopa Thermia Atec, ki se je skoraj v vseh kategorijah izkazala kot tehni~no najbolj{a re{itev. V ~lanku je predstavljen le povzetek opravljenega preizkusa. Ve~ informacij o preizkusu in celotna tabela je na voljo na uradni spletni strani {vedske agencije za energijo: Vir: http://www.energimyndigheten.se/sv/ Hushall/Testerresultat/Testresultat/ Luftvattenvarmepumpar1/?tab=2 •

Yasin Jodeh

Naročnik testa:

Akreditiran inštitut:

Proizvajalec Model Toplotna moč Maks. moč pri A7W35 Učinkovitost COP pri: Predtok 35°C Predtok 45°C Predtok 55°C

Bosch EHP 8 AW

CTC Eco Air 107

7,1kW +7 3,5 2,9 2,5

+2 2,9 2,4 -

Euronom Exo Air

7,0kW -7 2,2 1,8

+7 +2 -7 3,8 3,2 3,2 2,7 2,3 ne dosega 55°C

Nibe F-2025

7,2kW +7 4,2 3,3 2,8

+2 3,6 3,0 -

Carrier Aqua Snap Plus

7,7kW -7 2,4 2,0

+7 +2 -7 3,5 3,2 3,0 2,8 2,3 ne dosega 55°C

8,5kW +7 3,9 2,9 2,7

+2 2,6 2,4 -

Toshiba Estia HWS-802H-E

IVT Prem.Line A Plus

8,3kW -7 2,2 1,9

+7 +2 -7 4,1 3,3 3,3 2,7 2,3 ne dosega 55°C

Thermia Atec

9,1kW +7 3,9 3,2 2,8

+2 3,5 2,9 -

10,5kW -7 2,5 2,0

+7 4,7 3,8 3,1

+2 3,9 3,1 -

-7 2,7 2,2

Delovanje v realnem okolju Poraba 15.000 kWh/leto SPF Prihranek energije/leto Poraba 25.000 kWh/leto SPF Prihranek energije/leto Poraba 35.000 kWh/leto SPF Prihranek energije/leto Raven hrupa Moč hrupa dB(A) Ogrevanje sanitarne vode Temperatura vode Prostornina bojlerja Dobavljena količina (40°C) Volumenski faktor (topla voda 40°C/volumen bojlerja) COP za ogrevanje vode Toplotne izgube kWh/leto

2,5 9.000kWh

2,7 9.400kWh

2,8 9.600kWh

2,6 9.300kWh

2,8 9.600kWh

2,9 9.700kWh

2,7 9.500kWh

3,0 10.000kWh

2,4 14.600kWh

2,4 14.800kWh

2,6 15.400kWh

2,3 15.100kWh

2,3 14.300kWh

2,6 15.300kWh

2,7 15.800kWh

2,9 16.500kWh

2,1 18.600kWh

2,1 18.500kWh

2,3 19.600kWh

2,0 19.700kWh

2,0 17.600kWh

2,3 19.500kWh

2,6 21.300kWh

2,7 22.200kWh

64

69

69

65

67

65

56

61

53°C 145L 210L

49°C 223L 81L

53°C 278L 316L

47°C 155L 196L

56°C 200L 255L

46°C 210L 250L

50°C 280L 337L

61°C 180L 300L

1,5

0,4

1,1

1,3

1,3

1,2

1,2

1,7

2,3 1.900kWh

3,0 1.300kWh

3,3 1.200kWh

3,3 1.000kWh

2,8 1.400kWh

3,3 760kWh

3,3 900kWh

2,6 600kWh


www.thermia.com

DA BI POVEDALI RESNICO, SE MORAMO HVALITI. Rezultati testiranja v laboratoriju Danfoss: - 17-38% višje letno grelno število od vodilnih konkurentov - najbolj tiha toplotna črpalka med konkurenti

NOVA THERMIA ATEC Najboljša toplotna črpalka zrak/voda na trgu

Ekskluzivni zastopnik in distributer:

atlas www.atlas-trading.si

Atlas Trading d.o.o. Celjska cesta 45 SI-3212 Vojnik info@atlas-trading.si

Tel 03 425 54 12 G 041 324 173

V sodelovanju z elektro distributerji nudimo boljše pogoje za nakup toplotne črpalke in ugodnosti pri dobavi električne energije. Naši partnerski elektro distributerji :

- ELEKTRO CELJE ENERGIJA - ELEKTRO GORENJSKA PRODAJA - ELEKTRO MARIBOR ENERGIJA PLUS


42

NAPREDNE KOMUNALNE RE[ITVE

Vrtanje namesto izkopavanja Sodobna mesta lahko delujejo samo zaradi mre`e podzemskih napeljav, po katerih prebivalci dobivajo vodo, plin ali elektriko ter odvajajo svoje odplake. Vsi ti cevovodi so vgrajeni z izkopavanjem in ponovnim zasipavanjem, pod cestami, plo~niki ali parkiri{~i pa so prekriti {e s plastjo asfalta. Tla~ne ali odto~ne cevi so izdelane iz vrste materialov, iz jekla, sive litine, plastike, betona ali azbesta, zaradi ~esar imajo razli~no `ivljenjsko dobo. Nanje delujejo {e podzemne vode, pritiski zemljine, tresljaji in korenine dreves, zaradi ~esar pokajo, se lomijo ali zru{ijo same vase. Zaradi popravil ali zamenjav je potrebno zapirati ceste, preusmerjati promet in opravljati ob{irne izkope, vse to pa me{~ani {e drago pla~ajo.

Vgrajevanje brez izkopov S tehniko vrtanja je mo`no

polagati na novo ali zamenjevati vse mestne napeljave, ne glede na sestavo tal. Pri tem so stro{ki lahko za polovico ni`ji, ~as izvedbe zelo kratek, delo pa izvedeno brez motenj prometa, pretiranega hrupa, brez izkopov, posegov na zasebna zemlji{~a in vme{avanja v `ivljenje in delo me{~anov. Pri tem lahko premostijo razdalje ve~ 100 m in vgradijo cevi celo do premera 2 m, cevi pa so lahko iz kovine, betona, poliestra ali drugih materialov. Med zamenjavo dotrajanih vodov so lahko nove cevi manj{ega, enakega ali ve~jega premera od obstoje~ih.

Nov priklop na kanalizacijsko omre`je lahko izvedemo brez velikih izkopov

Saniranje obstoje~e cevi z novo PEHD cevjo dol`in do 500m

Pnevmatska igla in podvrtavanje S tako iglo izvajajo kraj{e in manj natan~ne preboje pod prometnicami, za cevi od 32 do 160 mm premera, v dol`ini do 20 m. Postopek je najcenej{i vendar ni zelo natan~en in ga ni

Sodobne obnove odsekov kanalizacije z vrtanjem obi~ajni me{~an sploh ne bo opazil


NAPREDNE KOMUNALNE RE[ITVE

43

Ra~uni izdatkov za varstvo okolja v Sloveniji Pilotni projekt EPEA V letih 2009 in 2010 je Statisti~ni urad RS izvajal pilotni projekt z namenom vzpostavitve okvira zbiranja podatkov za ra~une izdatkov za varstvo okolja. Na ta na~in so `eleli po enotni metodologiji Eurostata pridobiti kvalitetne statisti~ne podatke o izdatkih za varstvo okolja v letih od 2003-2007.

Osredoto~enost na odpadke in odpadne vode

Vrtanje priklju~kov v mestu poteka hitro, potreben je sam_o majhen izkop

mo`no izvesti v te`kem, kamnitem terenu. Podvrtanje s kovinsko za{~itno cevjo izvajajo pod cestami in drugimi ovirami na razdaljah do 60 m, odvisno od premera cevi in zemljine. Pri tem lahko vgradijo kovinske cevi s premerom do 2 m, za vodo, plin, ter kanalizacijo, ali pa v cev polagajo druge napeljave. Za oba na~ina je potrebno na vstopni in izstopni strani izvesti manj{i izkop, cev pa nato poteka med njima.

Vodeno vrtanje z usmerjanjem Prvi na~in je izjemno natan~no usmerjanje z laserjem, saj na 150 m odstopa za najve~ 2 cm. Vrtajo skozi vse vrste tal in trde kamnine, za~nejo s tanj{o pilotno vrtino, nato pa dokon~no vrtino do premera 1 m. Drugi na~in je vrtanje z radijsko nadzirano vrtalno glavo, sistem HDD, s katero lahko vrtino izvedemo celo v `elenih krivinah. Vrtalni stroj stoji na tleh in sveder pod kotom uvede v zemljo, ta pa nato na drugi strani spet izstopi na povr{ini, s ~imer izvedejo do 250 m dolgo vrtino skozi vse zemljine ali skalnat teren. Radij krivine vrtine je odvisen od vrtalnih drogov in cevi, ki jo bodo nato uvlekli skozi vrtino.

Hi{ni priklju~ki in novi sistemi Izvedba priklopov za vse vrste instalacij od hi{e do komunalnih napeljav ob cesti ali pod njo je v zadnjem ~asu postala zahtevnej{a. Lastniki zemlji{~ obi~ajno ne dopu{~ajo razkopavanja, zato je radijsko vodeno vrtanje po metodi HDD odli~na re{itev, z vrtino do 50 m in cevjo do premera 150 mm. Vgradijo lahko razli~ne cevi iz plastike tipov PE/HD in PP do kovinskih cevi, za izvedbo vrtine pa je potrebno zelo malo prostora. Obnova obstoje~ih ali vgradnja novih cevovodov je nikoli kon~ano delo, ki ga opravljajo mestne komunalne slu`be. Krpanje po{kodovanih mest je drago in nikoli ne re{i problema v celoti. Mestni izvajalci pa z izkopi, delnimi popravili in motnjami prometa, vsem ka`ejo, kako zelo so potrebni, o visoki ceni in nesmotrnosti tak{nih posegov pa raje mol~ijo. Zato je uporaba novih vrtalnih tehnologij cenovno zanimiv in uporaben postopek, ki ga {e premalokrat vidimo v na{ih mestih.

Projekt EPEA predstavlja prvi poizkus razvoja metodologije za zbiranje podatkov o izdatkih za varstvo okolja v okviru okoljskih ra~unov na SURS-u. Vzpostavili so okvir za redno zbiranje statisti~nih podatkov v zvezi z izdatki za varstvo okolja, ki so usklajeni s priporo~ili Eurostata (SERIEE Environmental Protection Expenditure Accounts). Pri pripravi podatkov so se osredoto~ili na dva okoljska namena: na ravnanje z odpadki in upravljanje z odpadnimi vodami. izvedbi projekta so prou~evali vire podatkov za dr`avo, lokalne skupnosti in podjetja, dru`be in organizacije drugih panog dejavnosti. Uporabljali so podatke statisti~nega urada in predvsem prora~unske podatke dr`ave in ob~in. Rezultati pilotnega projekta so za~asni. Iz podatkov v grafikonu 1 ugotavljajo, da je dele` izdatkov sektorja dr`ave za ravnanje z odpadki in odpadno vodo, prikazan kot odstotek BDP, v letih 2003 in 2007 med 0,5 in 1,5 odstotki. Ob~utno pove~anje v letu 2007 bi lahko bilo posledica obse`nej{ih aktivnosti dr`ave na podro~ju ravnanja z odpadki. Grafikon 2 ka`e, da se izdatki specializiranih izvajalcev storitev varstva okolja na podro~ju ravnanja z odpadki in upravljanja z odpadno vodo z leti enakomerno pove~ujejo, kar je lahko dokaz ve~je aktivnosti izvajalcev na podro~ju varstva okolja. Grafikon 1: Izdatki sektorja dr`ave za ravnanje z odpadki in odpadno vodo

Grafikon 2: Izdatki specializiranih izvajalcev storitev varstva okolja po namenu, Slovenija

Ve~ informacij na www.vilkograd.com • Tihec

V maju 2011 je bil predviden sprejem evropske zakonske osnove za okoljske ra~une. V prvi fazi bi naj Uredba predstavljala zakonodajno osnovo za zbiranje podatkov o emisijah v zrak, materialnih tokovih in okoljskih taksah. V dopolnitvah Uredbe v naslednjih letih se predvideva tudi zakonska osnova za zbiranje podatkov o izdatkih za varstvo okolja. • Radijsko vodena vrtalna glava omogo~a izvedbo vrtin v loku do 500 m dale~

Jo`ica Ekart, povzeto po besedilu avtoric: Danica Bizjak, Tanja Vidic , vir: SURS


44

NAPREDNE KOMUNALNE RE[ITVE

Sanacije in gradnje cevovodov brez izkopov

– Gradnje Polak Osnovno poslanstvo na{e dejavnosti je omogo~ati ljudem zdravo in kakovostno `ivljenje v zdravem, ~istem in urejenem naravnem okolju. Utrjujemo polo`aj vodilnega podjetja na podro~ju ponudbe sanacij cevovodov v Sloveniji, ravno tako smo med vodilnimi podjetji na podro~ju ponudnikov izvajanja horizontalnih vrtin na obmo~ju celotne Slovenije. To dosegamo z vzpostavljanjem korektnih odnosov s strankami ter z vlaganjem v razvoj znanja in v sodobne tehnologije.

Hitrost in fleksibilnost Znanje, sposobnost, inovativnost, delavnost in iznajdljivost, ki jih premoremo, nam omogo~ajo, da smo prilagodljivi. S hitro odzivnostjo in sposobnostjo prilagajanja obvladujemo ovire, ki nam jih postavljajo razli~ne tr`ne in zakonodajne zahteve. Pripravljeni smo se spoprijeti z izzivi ne glede na zahtevnost projekta. S fleksibilnimi re{itvami znamo upravi~iti pri~akovanja partnerjev. I{~emo nove poti za zadovoljstvo na{ih naro~nikov, kar

Prikaz daljinsko vodenega podvrtavanja

Prednosti sistemov: • • • • • •

brez izkopov hitra izvedb ni`ji stro{ki prijazno do okolja ne moti prometa dolga `ivljenjska doba ve~slojnih cevi • minimalni posegi v povr{ine (posledi~no manj od{kodnin). po~nemo, opravimo najbolje in v ~im kraj{em ~asu. V dana{njem virtualnem svetu je nadvse potrebno, da se u~inkovito predstavljamo tudi na medmre`ju, zato skrbimo, da imamo a`urno spletno stran www.gradnje-polak.com, kjer so na voljo vse informacije. Veliko strank, poslovnih partnerjev in potencialnih kupcev vstopa v stik z nami preko spletnih strani, zato skrbimo za to~ne, aktualne in predvsem a`urne podatke in informacije. •

DALJINSKO VODENO PODVRTAVANJE – okolju prijazna re{itev Sama tehnika krmiljenja vrtanja se je do danes povzpela na zelo visoko raven. Uporaba vrtanja s krmiljenjem je {e pred nekaj leti izgledala neizvedljivo, danes pa je na gradbi{~ih normalen pojav. Sistem vrtanja s krmiljenjem omogo~a dol`insko polaganje cevovodov do 500 m. Poleg vrtanja pod velikimi industrijskimi objekti in kompleksi je mo`no tudi vrtanje pod vodnimi gladinami, v primerih kri`anja re~nih strug je v vedno ve~ji uporabi. Izvaja se lahko z vsemi vrstami cevi za potrebe izvedbe plinovoda, vodovoda, kanalizacije, za{~itnih kablov za potrebe telekomunikacij, telefonskih stebri~kov(SOS), sistemov prometnih napeljav ali za nizko-srednje-visokonapetostne kable, ter za potrebe javne razsvetljave.

Podvrtavanje Šmartinskega jezera v dol`ini 360 m, DN 240 mm z uvla~enjem cevi

Sanacija z impregniranim vlo`kom S to metodo je mogo~a izvedba sanacije raznih oblik in vrst cevovodov, predvsem kanalizacijskih in meteornih in sicer od premera 100 mm do 1200 mm. Postopek »cev v cevi« zagotavlja popolno zdru`itev oziroma prilagoditev nove cevi na steno obstoje~e. Zaradi brez{ivne konstrukcije in posebnih karakteristik nove cevi se le-ta popolnoma prilagodi in prekrije vse deformacije obstoje~e cevi. Omenjena tehnologija je zelo u~inkovita, ker dodatno NE obremenjujemo okolja. Celoten postopek sanacije je hiter, negativni vplivi zaradi izkopavanja pa v celoti odpadejo, ker novo cev uvle~emo preko obstoje~ih ja{kov.


NAPREDNE KOMUNALNE RE[ITVE

45

De`evnica za industrijo

K

ljub temu, da pri nas to velja za nepredstavljivo, lahko v svetu `e dolgo opazujemo privatiziranje vodovodnih sistemov in celo vodnih virov. Danes na na{em edinem planetu 1,1 milijarda ljudi nima dostopa do pitne vode, 2,6 milijarde je ima premalo, da bi lahko `iveli v primernih sanitarnih razmerah, vsak teden pa 42.000 ljudi umre zaradi pitja opore~ne vode. Trenutno smo pri nas v su{nem obdobju, nivoji v studencih so se zni`ali, transportne ladje na Renu pa s trebuhi drsajo po dnu, kljub temu, da so Nemci letos do`iveli ve~ poplav. Podzemne zaloge bo lahko za~ela polniti {ele pomladanska odjuga, vendar mora prej pasti tudi nekaj snega. Iz naftnega smo `e pred ~asom tiho prestopili v obdobje pitne vode, motnje preskrbe pa se lahko {e prehitro pojavijo tudi pri nas. ^love{tvo de`evnico zajema `e tiso~letja, v razvitem svetu pa danes na novo odkrivamo, koliko je vredna.

Trenutno je vse OK Problemov z zalogami pitne vode v Sloveniji {e nimamo, ~eprav letna koli~ina padavin `e dalj ~asa po~asi pada, vodostaji rek in podtalnice pa se zni`ujejo. Mile zime pomenijo manj snega v Alpah, zato tudi manj vode v rekah, ki tam

Vi{ek de`evnice iz tovarne odvedejo v lastno ponikalnico

izvirajo. Ni`ja raven podtalnice pomeni tudi zvi{anje koncentracije pesticidov, drugih kmetijskih dodatkov in nitratov v njej. Kvaliteto podtalnice pa lahko ohranjamo tudi s ~im manj{o porabo pitne vode, saj z zmanj{anjem ciklov ~rpanja – porabe – ~i{~enja in vra~anja v vodotoke, ohranjamo zaloge podtalnice. Kjer pitne vode ne potrebujemo, jo je zato ob prvi

prilo`nosti potrebno zamenjati z zajemanjem povr{inskih vod ali z de`evnico.

Prednosti de`evnice Je zastonj in je nih~e ne more privatizirati. Napeljave so kratke in poceni, saj je zajetje vedno blizu porabnika. De`evnica je mehka voda, omeh~evalne naprave in kemikalije niso potrebne,

zato bodo razvodi, ventili ali grelniki nemoteno delovali, saj se apnen~aste obloge ne morejo pojaviti. Neposredno je uporabna za namakanje in nekatere industrijske namene, o~i{~ena v enostavnih filtrirnih napravah pa za gasilne sisteme, hlajenje, izpiranje strani{~ ter za pranje ter ~i{~enje, saj ~istilom in milom pove~a u~inkovitost. Z zajemanjem med vedno kraj{imi in intenzivnej{imi nevihtami, ki bodo vedno pogostej{e, zmanj{ujemo preobremenitev odto~nih omre`ij in onesna`enje okolja zaradi tega. De`evnica nikoli ne vsebuje olj, biolo{kih odpadkov, kemi~nih in farmacevtskih ostankov, industrijskih odplak ali klora, kot jih lahko podtalnica. De`ne kaplje bodo s strehe po `lebu zdrsnile naravnost v zbiralnik, de`evnica pa je tako ~ista, da jo v majhni in enostavni ~istilni napravi v trenutku pripravimo celo za pitje.

Koristi v prihodnosti

Nekaj primerov uporabe de`evnice na javnem in industrijskem podro~ju

Vedno ve~je povr{ine v razvitem svetu so neprepustno prekrite s strehami, cestami in parkiri{~i, klimatske spremembe pa prina{ajo pogostej{a in izdatnej{a de`evja. De`evnica ne more ve~ ponikniti, odvodni sistemi pa ne odvesti pove~anih koli~in vode. Poleg kanal{~ine, katere osnova je obra~un porabe vode, bodo v kratkem sledile {e pristojbine za odvajanje meteorne vode, ki jo bodo zara~unavali na osnovi velikosti nepropustnih povr{in. Kdor bo lahko dokazal, da svojo de`evnico zajame in porabi ali jo odvede v ponikalnice na svojem zemlji{~u, mu tega prispev-


46

NAPREDNE KOMUNALNE RE[ITVE

Novi lovilci olj in ma{~ob Aplast

Koli~ina zajetega de`ja je odvisna od povr{ine in ne od oblike strehe

ka ne bo potrebno pla~evati. Zaradi tega se bodo zahteve zajemanja in ponikanja zelo kmalu zna{le v gradbenih predpisih, zakonodajalci pa bodo z veseljem predpisali dajatve za tiste, ki tega ne bodo izvedli. Zato bo zajemanje de`evnice {e zlasti zanimivo za industrijo, s stotinami kvadratnih metrov streh in parkiri{~.

Zaloga za vse primere Najsodobnej{a naseljena bivalna ali upravna stavba `e po nekaj urah brez vode postane skoraj neuporabna za bivanje, saj sodobne {koljke brez vode ne delujejo. Okoljske napovedi o kratkotrajnih intenzivnih nevihtah in dolgih obdobjih brez padavin se `e uresni~ujejo, zato bo vsaka zaloga vode dragocena. Vsi

pametni graditelji `e danes vgrajujejo dodatni razvod za de`evnico, ki med novogradnjo malenkostno pove~a stro{ke, vendar prina{a dolgoro~no varnost in korist. Vgradnja rezervoarjev in zajemanje de`evnice se za enostanovanjsko hi{o po dana{njih izra~unih povrne po pribli`no 12 letih, zato je zagotovo zanimiva tudi za industrijo in druge porabnike, je bolj donosna od ban~nega depozita ter dele`na {e subvencije Eko sklada. Dosedanje izku{nje in koristi v industriji ter urbanih naseljih so odli~ne, zato je zajemanje koristno `e danes. De`evnica je sonaravna zamenjava za podtalnico, zajemanje pa pogoj za vse javne stavbe, ki se `elijo uvrstiti v skupino Green Building. • Simon Tihec

Poraba elektrike za vzdr`evanje tlaka v interni instalaciji de`evnice je zanemarljiva

Kvalitetne in sodobne naprave ter napeljave za ~i{~enje odpadnih vod doma, v industriji in javnih omre`jih so danes vedno izdelane iz plasti~nih mas. Polimerni materiali so dovolj trdni in korozijsko odporni, da bodo dolga desetletja brez {kode prenesli vse sestavine odpadnih vod, razli~ne temperature, pritiske in abrazijo, ki jo povzro~ajo trdni delci v odpadnih vodah. S temi izdelki {~itimo okolje ter izpolnjujemo zahteve slovenske in EU zakonodaje. Proizvajalec Aplast je izdelal nov program lovilcev olj, ma{~ob in ostankov goriv, ki jih uspe{no izlo~ajo iz odto~nih vod. Poleg tega proizvajajo posebno linijo vodonosnih rezervoarjev in velike globinske posode za zbiranje smeti ECOdip Lovilci olj in ma{~ob nastanejo z rotacijskim litjem in so tako izdelani v enem kosu, brez zvarov. Stro{ki za izdelavo kalupa pa so, glede na velikost, razmeroma nizki. Ob tem imajo tehniki in na~rtovalci veliko manevrskega prostora pri izbiri oblike predmetov, ki so zato to~no tako oblikovani, da bodo ~im bolje opravljali dolo~eno nalogo.

Pomembnost prestrezanja olj in ma{~ob Izvajamo ga z lovilci, ki morajo biti vgrajeni v kanalizacijska omre`ja povsod tam, kjer je mo`en vdor lahkih teko~in, katerih specifi~na te`a je manj{a od 0,95 kg/l. Olja in ma{~obe lahko povzro~ijo veliko okoljsko {kodo, zlasti ~e vdrejo v vodonosne plasti in povzro~ijo onesna`enje, saj lahko kapljica motornega olja onesna`i milijon kapljic vode, ki je nato neuporabna. Pri tem ni potrebno loviti samo olj iz industrijskih obratov in mehani~nih delavnic temve~ tudi vso vodo, ki se v de`ju spira z velikih parkiri{~.

Lovilci olj in ma{~ob Aquaplast

Gravitacijski in koalescentni Dva sorodna tipa lovilcev. Gravitacijski vodo onesna`eno z olji najprej za dolo~en ~as zadr`i v lovilcu. Pri tem se voda umiri, olja in ma{~obe pa se dvignejo proti povr{ju. O~i{~ena voda nato skozi potopno cev izstopi iz naprave in se lahko izlije v okolje. Koalescentni lovilec deluje podobno, le da ima dva vsedalna dela, med katerima se nahaja koalescentni filter. Ta je sposoben iz vode izlo~iti {e majhne molekule ogljikovodikov, zlasti pogonskih goriv. Teh molekul ni mo`no izlo~iti z gravitacijskim postopkom, saj zaradi svoje majhnosti ne splavajo na povr{je.

Lovilci z obvodom in brez njega Lovilce brez obvoda (by-pass) uporabljamo kadar mora biti izto~na voda zelo ~ista. Pri tem bo celotna koli~ina odpadnih vod brez izjeme stekla skozi postopek lo~evanja. S tak{nimi lovilci o~istimo vodo ki se steka z industrijskih povr{in, iz platojev bencinskih servisov in avtopralnic, saj so v njej zagotovo ostanki olj in goriv. Lovilce z obvodom pa vgrajujemo na mesta, na katera se stekajo vode z velikih prometnih povr{in, cest in parkiri{~. Ob hudi nevihti in velikih koli~inah vode bo lovilec lahko zajel in o~istil prvi val onesna`ene vode, vi{ek ~istej{e nevihtne vode pa bo nato mimo naprave stekel po obvodnem vodu v kanalizacijo. • Ve~ na www.aplast.si, 03 713 24 50 Tihec



Okoljsko ogledalo Slovenije - št. 4, december 2011