@IVIMO Z LESOM
4
Slovenci se radi ogrevamo z lesom
K
ako napredni smo na podro~ju ogrevanja z lesom, ter o veljavni zakonodaji na podro~ju malih in srednjih kurilnih naprav, smo se pogovarjali z energetskim svetovalcem Matja`em Valen~i~em. Je strokovnjak, ki dobro pozna razmere v Sloveniji in opozarja, da smo z vidika ekolo{kih vplivov kurjenja z lesom v Sloveniji {e vedno {ibki. Ve~ina uporabnikov najbr` niti ne ve, da imamo veljavno uredbo, ki dolo~a da se sme uporabljati kotle na trdo gorivo, (izdelane od leta 1996 do leta 2011), ~e emisije snovi v zrak ne presegajo dovoljenih mejnih vrednosti, starej{e kotle na trdo gorivo pa je potrebno do 31. decembra 2015 prilagoditi dovoljenim vrednostim emisij ali pa jih zamenjati. Kaj je bistveno pri nakupu sodobnega kotla na polena, kak{nega priporo~ate?
Investitorji naj izbirajo med kotli, ki so bolj{i od predpisanih minimalnih vrednosti emisij za degradirana podro~ja, to je vrednost emisij pra{nih delcev pod 20 mg/m3; ogljikovega monoksida pod 400 mg/m3; kurilne naprave pa morajo imeti prigrajen hranilnik toplote v velikosti vsaj 55 l/kW toplotne mo~i
Na vpra{anja o dilemah ogrevanja z lesom je odgovarjal neodvisni energetski svetovalec Matja` Valen~i~, matjaz.valencic@zenergija.si
kurilne naprave, oz. min.12 litrov na liter polnilnega prostora z drvmi. Neprimerni kotli so kotli s pregorevanjem, oz. zgornjim odgorevanjem. Za pravilno zgorevanje lesa je veliko primernej{i uplinjevalni kotel, z dovodom primarnega in sekundarnega zraka za zgorevanje, kotel pa mora imeti prigrajen hranilnik toplote. Kuri{~a s pregorevanjem so neprimerna za zgorevanje drv. Kaj pri kurjenju s poleni najpogosteje delamo narobe?
Pogoji za pravilno kurjenje lesa je ustrezno vgrajena kurilna naprava, zra~no suha drva primerne velikosti, ter upo{tevanje navodil proizvajalca. Kotli, ki imajo kuri{~e na pregorevanje, ob tem vsa nalo`ena drva gorijo hkrati, v kuri{~u pa zato primanjkuje kisika za zgorevanje. Tako veliko plinov ne zgori in so
vzrok {kodljivih emisij v okolico. U~inek je {e izrazitej{i pri kuri{~ih, kjer je dovod zgorevalnega zraka reguliran v odvisnosti od temperature v prostoru, temperature pe~i ali medija za prenos toplote. Zgorevanje se izbolj{a, ~e se drva nalagajo v manj{ih koli~inah tako, da se `erjavico odrine na eno stran zgorevalne re{etke, drva pa nalo`i na drugo stran, vendar jih je zato treba dodajati pogosteje. Kakovost zgorevanja precej izbolj{a prigradnja hranilnika toplote. Drva naj bodo suha, ravno prav velika, nalaganje manj{ih koli~in drv naj bo pogosto in tik ob `erjavico. Temen dim iz dimnika je znak slabega zgorevanja (pra{ni delci, nezgorele ogljika), katran in saje, ki se nabirajo v kotlu, dimovodni cevi ali dimniku, ka`ejo na nepravilno kurjenje. Kako dobro smo osve{~eni na podro~ju ogrevanja z lesnimi kurivi?
Pogosto nas ob~ani spra{ujejo, kako zni`ati stro{ke ogrevanja, redko pa, kako zni`ati emisije dimnih plinov. Sodobni uplinjevalni kotli zagotavljajo uplinjevanje lesa in zgorevanje trdne in plinaste faze. Tak kotel centralnega ogrevanja ima zalogovnik za gorivo, kuri{~e in zgorevalno komoro. V zalogovniku poteka su{enje, segrevanje in uplinjevanje hlapnih gorljivih snovi, na kuri{~u zgoreva lesno oglje, v zgorevalni komori pa zgorevajo hlapne gorljive snovi. Kotel ima urejen dovod zraka v kuri{~e in v zgorevalno komoro. Praviloma je prigajen tla~ni ali sesalni ventilator, ter lopute primarnega in sekundarnega zraka, lahko ima lambda sondo za nadzor zgorevanja. Tudi pri teh kotlih je obvezna prigradnja hranilnika toplote. Praviloma se drva nalo`i v zalogovnik za gorivo enkrat dnevno, zgorevanje traja do 8 ur, ogrevanje stavbe iz hranilnika toplote pa 24 ur.
urednica Jo`ica Ekart, j.ekart@siol.net Kako preverimo ali na{ kotel ne presega mejnih vrednosti emisij?
Dimnikar vas je ob ~i{~enju dimnika in kotla dol`an opozoriti na odpravo morebitnih pomanjkljivosti na kotlu, dimnih vodih, pomo`ni napravi ali zra~nikih, zaradi katerih je prese`ena mejna vrednost emisij snovi v zrak ali temperature dimnih plinov. Dol`an vas je opozoriti, ~e obstaja tveganje z onesna`enjem z gorivi ali po`ara. Takoj smo dol`ni ukrepati, ~e dimnikar posumi na verjetnost po`ara ali zastrupitve z CO - ogljikovim monoksidom. [est mesecev je skrajni rok za odpravo pomanjkljivosti. Pristojni in{pektor odredi prepoved uporabe kurilne naprave, ~e uporabnik ne odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti v dolo~enem roku. Kako pristopiti, da bodo zamenjave kotlov na lesno biomaso mno`i~nej{e?
Potrebno je vzpostaviti dr`avno evidenco malih kurilnih naprav in storitev, s tem pridobiti realno sliko stanja in za~rtati ukrepe za zmanj{anje emisij. V Sloveniji imamo v uporabi 600.000 malih kurilnih naprav, dr`ava pa z evidencami zamuja `e vrsto let. Situacija se poslab{uje zaradi zamenjave oljnih gorilnikov s peletnimi gorilniki, katerih administrativni nadzor je leta 2013 opravila tr`na in{pekcija. Rezultati niso najbolj{i, na trgu je bilo ugotovljenih ve~je {tevilo neskladnih kotlov. Ve~ o primerjavah posameznih sistemov ogrevanja s poleni, in peleti, najdete v tematskem priro~niku @ivimo z lesom na portalu www.varcevanje-energije.si •