Sem Ana Špes, rojena 9.9.1998 v Celju, in letos zaključujem 5. letnik študija arhitekture na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Srednjo šolo sem končala v Celju na splošni gimnaziji Lava. Po končani maturi sem pridobila certifikata B2 iz znanja nemščine in angleščine. Za študij arhitekture sem se odločila, saj so me od nekdaj zanimali različni prostori in atmosfere, ki jih le ti ustvarjajo. Prav tako pa sem se navduševala nad oblikovanjem iz raznih materialov.
Na fakulteti sem štiri leta seminar opravljala pod mentorstvom prof. Maruše Zorec, eno leto pa pri profesorju Mateju Blenkušu. V seminarju sem razvijala razne projekte in se udeleževala delavnic. V prvem letniku je bil moj projekt Dvojnost vključen v knjigo Odstiranja profesorice Zorec.
Študij arhitekture mi omogoča osebno izražanje, saj čutim veliko veselje do izdelovanja maket, skiciranja, grafičnega oblikovanja, razvijanja konceptov... V prostem času rada hodim v naravo s psom, berem knjige in se družim s prijatelji. Prav zaradi te ljubezni do narave mi je pomembno v svoje projekte vključiti vtis narave. Med časom študija sem razvila tudi ljubezen do fotografije, katero znanje uporabljam pri fotografiranju maket.
Sem Ana Špes, rojena 9.9.1998 v Celju, in letos zaključujem 5. letnik študija arhitekture na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Srednjo šolo sem končala v Celju na splošni gimnaziji Lava. Po končani maturi sem pridobila certifikata B2 iz znanja nemščine in angleščine. Za študij arhitekture sem se odločila, saj so me od nekdaj zanimali različni prostori in atmosfere, ki jih le ti ustvarjajo. Prav tako pa sem se navduševala nad oblikovanjem iz raznih materialov. Na fakulteti sem štiri leta seminar opravljala pod mentorstvom prof. Maruše Zorec, eno leto pa pri profesorju Mateju Blenkušu. V seminarju sem razvijala razne projekte in se udeleževala delavnic. V prvem letniku je bil moj projekt Dvojnost vključen v knjigo Odstiranja profesorice Zorec.Študij arhitekture mi omogoča osebno izražanje, saj čutim veliko veselje do izdelovanja maket, skiciranja, grafičnega oblikovanja, razvijanja konceptov...
V prostem času rada hodim v naravo s psom, berem knjige in se družim s prijatelji. Prav zaradi te ljubezni do narave mi je pomembno v svoje projekte vključiti vtis narave. Med časom študija sem razvila tudi ljubezen do fotografije, katero znanje uporabljam pri fotografiranju maket.
V arhitekturnem biroju si želim delati, saj bi rada pridobila nova znanja in izkušnje, še posebno pa bi si želela izkusiti različne pristope dela v arhitekturi. Delo v skupini ali individualno mi ne predstavlja težav. Zadnje tri leta sem počitniško delo opravljala pri gradbenem podjetju Makro 5 Gradnje, saj se mi zdi pomemben tehnološki vidik arhitekture. Lansko leto pa sem del svoje prakse opravljala tudi na ZVKDS-ju, kjer sem se boljše spoznala zarhitekturnimi posnetki in prenovami. Med leti študija sem sodelovala tudi pri nekaj natečajih. Sem delovna, natančna in se veselim novih izzivov.
• AutoCad
V arhitekturnem biroju si želim delati, saj bi rada pridobila nova znanja in izkušnje, še posebej pa me zanima spoznavanje različnih pristopov v arhitekturi. Do sedaj sem pridobila bogate izkušnje na različnih delovnih mestih: v biroju Void sem sodelovala pri natečaju za Kulturni dom Izola (oktober 2022), medtem ko sem leta 2023 v biroju Multiplan opravljala študentsko delo, kjer sem izpopolnjevala svoje znanje tehniške risbe in se bolje spoznala s programom Archicad. V letu 2022 sem pridobivala praktične izkušnje pri gradbenem podjetju Makro 5 Gradnje, saj menim, da je razumevanje tehnološkega vidika arhitekture ključnega pomena.
• Archicad
• Photoshop
• Illustrator
Poleg teh izkušenj sem pol leta preživela na Erasmus+ praksi v Hamburgu, kjer sem delala v arhitekturnem biroju Art and architecture. Tam sem se spoznala z različnimi metodami načrtovanja in pridobila dragocen vpogled v tuje arhitekturne standarde. Med drugim sem sodelovala pri natečaju za prenovo mestnega trga Bensheim (februar 2024).
• InDesign
• Twinmotion
• Rhino
Med študijem sem se udeleževala tudi številnih delavnic, ki so mi omogočile razvoj kreativnih in praktičnih veščin. Študij arhitekture pa sem z odliko zaključila z magistrskim delom V objemu stoletnih dreves: Idejna zasnova terapevtskega centra za Parkinsonove bolezni na območju Kristininega dvora v Celju.
• Excel
Delo v skupini ali samostojno mi ne predstavlja težav. Sem delovna, natančna in vedno odprta za nove izzive.
• SketchUp
Kazalo
Dvojnost
Družina in delo
Počitek med ruševinami
V objemu stoletnih dreves
The last nuclear bomb memorial
Projekt
01
Dvojnost
interpretacija pesmi
2017 / 2018 1 / 5
Su Dongpo: Oranžna krogla
Mesec ti oranžna krogla, kakšen je tvoj čas? Tiho plava v sinji zarji tvojih dvorov kras.
Dvignem čašo in zazrem se v temno noč.
O, nebo! Katero leto šteje tvoja moč?
O, da bi na krilih vetrak tebi poletel! Toda tvoj obraz me hladen z grozo bi prevzel.
V hladno senco vsak otrpne, kdor s teboj živi.
Ljuba zemlja, tu ostanem, toplo je z ljudmi.
Leto
Letnik študija
Projekt
Projekt 01
Prehajanja
vdih življenja v staro mestno jedro
02
Lokacija
Leto
Program
Prehajanja
vdih življenja v staro mestno jedro
Pula / Trg Svetega Toma 2018/2019
Lokacija Program Leto
Letnik študija
Letnik študija
Pula / Trg Svetega Toma knjižnica in dijaški dom 2018 / 2019 2 / 5
Knjižnica, restavracija, dijaški dom 2 / 5
Lokacija, kjer postavljam objekt leži v starem mestnem jedru Pule ob trgu Svetega Toma. Nemoten pogled na morje zastirajo že obstoječi objekti na lokaciji. Sam prostor je zgodovinsko obarvan, na kar nakazujejo s svojo podobo tudi okoliški objekti. V okolici se nahaja kar nekaj pomembnih objektov kot so katedrala Blažene Device Marije, prostostoječi zvonik in politehnična šola, kar govori o pestrosti zgodovine na sami lokaciji.
Koncept objekta je prehodnost med najbolj javnim delom, ki ga predstavlja trg in najbolj intimnim delom, ki se odmika od vrveža mesta. Vmes se ustvari poljavni prostor. Po tej poti prehajanja se kreirajo različni ambienti. Glavni namen koncepta je, da se človek prosto giba po prostoru. Postavitev objekta se ravna predvsem po katedrali in prostostojčeme zvonik, ki sta dominanti prostora.
Lokacija, kjer postavljam objekt leži v starem mestnem jedru Pule ob trgu Svetega Toma. Nemoten pogled na morje zastirajo že obstoječi objekti na lokaciji. Sam prostor je zgodovinsko obarvan, na kar nakazujejo s svojo podobo tudi okoliški objekti. V okolici se nahaja kar nekaj pomembnih objektov kot so katedrala Blažene Device Marije, prostostoječi zvonik in politehnična šola, kar govori o pestrosti zgodovine na sami lokaciji. Koncept objekta je prehodnost med najbolj javnim delom, ki ga predstavlja trg in najbolj intimnim delom, ki se odmika od vrveža mesta. Vmes se ustvari poljavni prostor. Po tej poti prehajanja se kreirajo različni ambienti. Glavni namen koncepta je, da se človek prosto giba po prostoru. Postavitev objekta se ravna predvsem po katedrali in prostostojčeme zvonik, ki sta dominanti prostora.
prehajanje med intimnim delom (atrij) in javnim delom (trg)
prehajanje med intimnim delom (atrij) in javnim delom (trg)
prikaz prehajanja med objekti, fluidnost prostora prehanje med intimnim delom (atrij) in javnim delom (trg)
prikaz prehajanja med objekti, fluidnost prostora
prikaz prehajanje med objekti, fluidnost prostora
“Med sivino mesta sem našel zelenje.”
“Med sivino mesta sem našel zelenje.”
konceptualna razstavljena aksonometrija objekta
konceptualna razstavljena aksonometrija objekta
Projekt
02
Družina in delo
Projekt
reinterpretacija tradicionalnega življenja na kmetiji
03
Lokacija Leto Program
Družina in delo
reinterpretacija tradicionalnega življenja na kmetiji
Lokacija Program Leto
Letnik študija
Letnik študija
Goričko / Vidonci kmetija in bivanjski objekt 2019 / 2020
3 / 5
Goričko / Vidonci 2019/2020 kmetija in bivanjski objekt 3 / 5
Goričko je razdeljeno na zaselke skromnih kmetij, s čedalje manjšo gostoto prebivalstva je še dandanes agrarna pokrajina. Velika večina prebivalcev Goričkega večino svojih potreb zadovoljujejo znotraj družine in vaške skupnosti. Odraščanje na Goričkem poteka še danes v tesnem sožitju z naravo. Bivanje na tem prostoru, se ni bistveno spremenilo. Tradicija in družina sta še vedno najpomembnejši vrednoti.
Goričko je razdeljeno na zaselke skromnih kmetij, s čedalje manjšo gostoto prebivalstva je še dandanes agrarna pokrajina. Velika večina prebivalcev Goričkega večino svojih potreb zadovoljujejo znotraj družine in vaške skupnosti. Odraščanje na Goričkem poteka še danes v tesnem sožitju z naravo. Bivanje na tem prostoru, se ni bistveno spremenilo. Tradicija in družina sta še vedno najpomembnejši vrednoti.
dom v ključu, hiša na dva akla
dom v ključu, hiša na dva akla
dom v ključu, hiša na dva akla
dom na vogel, hiša na ek
analize tipologij kmečkih hiš
analiza tipologij kmečkih hiš
analize tipologij kmečkih hiš
dom na vogel, hiša na ek
dom na vogel, hiša na ek
stegnjeni dom, vtegnjena hiša
stegnjeni dom, vtegnjena hiša
stegnjeni dom, vtegnjena hiša
.../ prav skrite in ponižane vrednote so tisto, kar nam danes manjka. Ob njih se namreč naučimo spoštovati in razumeti tudi velike stvaritve.../
.../ prav skrite in ponižane vrednote so tisto, kar nam danes manjka. Ob njih se namreč naučimo spoštovati in razumeti tudi velike
stvaritve.../
stvaritve.../ .../ prav skrite in ponižane vrednote so tisto, kar nam danes manjka. Ob njih se namreč naučimo spoštovati in razumeti tudi velike
gospodarski in bivanjski del sta povezana z zaprtim dvoriščem
gospodarski in bivanjski del sta povezana z zaprtim dvoriščem
gospodarski in bivanjski del sta povezana z zaprtim dvoriščem
gospodarski in bivanjski del se razdelita na posamezne objekte, povezuje ju odprto dvorišče
gospodarski in bivanjski del se razdelita na posamezne objekte, povezuje ju odprto dvorišče
gospodarski in bivanjski del se razdelita na posamezne objekte, povezuje ju odprto dvorišče
Cesta popelje človeka iz vasi po ozki strmi poti na greben, kjer se odpre pogled na kmetije, ki zrastejo iz terena, kot da bi tam bile že od nekdaj. Iz sence gozda, se odpre pogled na Grad. Veliko drevo povabi na dvorišče, ki ni kot nekoč zaprto, ampak usmeri pogled skozi, proti sosednji hiši. Glavnega vhoda ni, saj kontrola del na dvorišču prevlada nad čistočo človekovega vhoda. Tukaj se ljudje zberejo za delo. Delovni prostor je ločen od bivanjskega, hkrati pa je z njim tesno povezan. Narava popelje v dolino, na katero pogled zaustavi stena iz butane zemlje. Obideš jo, in odpre se pogled. Na tem prostoru poteka izmenjavanje dobrin med sosedi. Kmetija prevzame vlogo samooskrbe, ki je v današnjem času privilegij. Narava, ki steče skozi intimno dvorišče, ki je kot reinterpretacija tradicije danes odprto. Tokrat ta pripada samo bivajočim. Vsak notranji prostor je orientiran na notranje dvorišče, ki je tudi središče življenja družine.
Cesta popelje človeka iz vasi po ozki strmi poti na greben, kjer se odpre pogled na kmetije, ki zrastejo iz terena, kot da bi tam bile že od nekdaj. Iz sence gozda, se odpre pogled na Grad. Veliko drevo povabi na dvorišče, ki ni kot nekoč zaprto, ampak usmeri pogled skozi, proti sosednji hiši.
Glavnega vhoda ni, saj kontrola del na dvorišču prevlada nad čistočo človekovega vhoda. Tukaj se ljudje zberejo za delo. Delovni prostor je ločen od bivanjskega, hkrati pa je z njim tesno povezan. Narava popelje v dolino, na katero pogled zaustavi stena iz butane zemlje. Obideš jo, in odpre se pogled. Na tem prostoru poteka izmenjavanje dobrin med sosedi.
Kmetija prevzame vlogo samooskrbe, ki je v današnjem času privilegij. Narava, ki steče skozi intimno dvorišče, ki je kot reinterpretacija tradicije danes odprto. Tokrat ta pripada samo bivajočim. Vsak notranji prostor je orientiran na notranje dvorišče, ki je tudi središče življenja družine.
Cesta popelje človeka iz vasi po ozki strmi poti na greben, kjer se odpre pogled na kmetije, ki zrastejo iz terena, kot da bi tam bile že od nekdaj. Iz sence gozda, se odpre pogled na Grad. Veliko drevo povabi na dvorišče, ki ni kot nekoč zaprto, ampak usmeri pogled skozi, proti sosednji hiši. Glavnega vhoda ni, saj kontrola del na dvorišču prevlada nad čistočo človekovega vhoda. Tukaj se ljudje zberejo za delo. Delovni prostor je ločen od bivanjskega, hkrati pa je z njim tesno povezan. Narava popelje v dolino, na katero pogled zaustavi stena iz butane zemlje. Obideš jo, in odpre se pogled. Na tem prostoru poteka izmenjavanje dobrin med sosedi. Kmetija prevzame vlogo samooskrbe, ki je v današnjem času privilegij. Narava, ki steče skozi intimno dvorišče, ki je kot reinterpretacija tradicije danes odprto. Tokrat ta pripada samo bivajočim. Vsak notranji prostor je orientiran na notranje dvorišče, ki je tudi središče življenja družine.
aksonometrični prikaz
aksonometrični prikaz
aksonometrični prikaz
konstrukcija lesenega ostrešja, pokrito s slamnato streho konstrukcija lesenega ostrešja, pokrito s slamnato streho
volumni, grajeni iz butane zemlje
volumni, grajeni iz butane zemlje
“Leta in leta sem posedal ob izlivu neke reke. Gledal sem, kako nastaja čas in videl, kako iz
večnosti
v večnost se preliva.”
Projekt
Projekt
03
04
Lokacija Leto Program
Počitek med ruševinami
spreminjanje skozi čas
Počitek med ruševinami
spreminjanje skozi čas
Ajdovščina
2020 /2021
zdravilišče
Letnik študija
Lokacija Program
Leto
Letnik študija
Ajdovščina zdravilišče
4 / 5
2020 / 2021
4 / 5
Ajdovske fužine so prostor, kjer se čuti posledica časa. Zaradi močne časovne komponente, ki je v tem prostoru še posebej prisotna, lahko ruševine starih fužinarskih dejavnosti vidimo kot naraven element, ki tukaj obstaja že okoli 500 let in bo obstajal še v prihodnosti. Z novim posegom jim ne želim konkurirati, temveč ruševine aktivno vplesti v življenje uporabnikov. Na tako občutljivem območju, sem predvidela program zdravilišča, ki aktivno vključuje naravo in ruševine.
Ajdovske fužine so prostor, kjer se čuti posledica časa. Zaradi močne časovne komponente, ki je v tem prostoru še posebej prisotna, lahko ruševine starih fužinarskih dejavnosti vidimo kot naraven element, ki tukaj obstaja že okoli 500 let in bo obstajal še v prihodnosti. Z novim posegom jim ne želim konkurirati, temveč ruševine aktivno vplesti v življenje uporabnikov. Na tako občutljivem območju, sem predvidela program zdravilišča, ki aktivno vključuje naravo in ruševine.
obstoječ teren
obstoječ teren
stik terena z betonom
stik terena z betonom
stik betona z jeklom
stik betona z jeklom situacija
ambient ob vodi meditativna ploščad
bivanje
bivanje
ambient ob stoječi vodi
poljavni prostor telovadnica in servisi
javni prostor vstopna točka, restavracija
DODANA ŽELEZNA 20 10 0
ambient ob vodi bivanje
bivanje
poljavni prostor, telovadnica
javni prostor, vstopna točka
ambient ob stoječi vodi
DODANA ŽELEZNA
železni okvirji, ki se zasidrajo v beton
železni ki zasidrajo beton
železni okvirji, ki se zasidrajo v beton železni okvirji
železni okvirji, ki se zasidrajo beton
železni okvirji
železni okvirji
železni okvirji
tanki železni profili
tanki železni profili
tanki železni profili
lesena obloga
tanki železni profili
detajl stika betona z železom
lesena obloga
detajl betona z železom lesena obloga
detajl stika betona z železom lesena obloga
detajl stika betona z železom
DETAJL STIKA ŽELEZNE KONSTRUKCIJA Z BETONOM
DETAJL STIKA KONSTRUKCIJA Z BETONOM
Z materialom, s katerimi posegi prostor, dodajava elemente časa. Nov element, ki se bo skupaj ruševinami postaral vkopane v se z vpenjajo
DETAJL STIKA ŽELEZNE KONSTRUKCIJA Z BETONOM
železni elementi, ki delujejo kot spomin na staro fužinarsko Železni elementi po lahko ali pa pustijo da jih Objekte na poti, ki spuščajo najbolj javnega prostora proti najbolj intimnemu. prostori tisti, se človeška roka dotakne so najbolj odprti. S premikanjem po prostoru človek sekvenčno doživlja različne ambiente.
Z materialom, s katerimi so predvideni posegi v prostor, dodajava elemente sodobnega časa. Nov element, ki se bo skupaj z ruševinami postaral so betonske terase vkopane v teren. Na beton se z odmikom vpenjajo avtonomni železni elementi, ki delujejo kot spomin na staro fužinarsko dejavnost. Železni elementi se po potrebi lahko snamejo ali pa pustijo naravi, da jih preraste. Objekte na območju povezujejo poti, ki se spuščajo od najbolj javnega prostora proti najbolj intimnemu. Najintimnejši prostori so tisti, ki se jih človeška roka najmanj dotakne in so najbolj odprti. S premikanjem po prostoru človek sekvenčno doživlja različne ambiente.
Z materialom, s katerimi so predvideni posegi v prostor, dodajava elemente sodobnega časa. Nov element, ki se bo skupaj z ruševinami postaral so betonske terase vkopane v teren. Na beton se z odmikom vpenjajo avtonomni železni elementi, ki delujejo kot spomin na staro fužinarsko dejavnost. Železni elementi se po potrebi lahko snamejo ali pa pustijo naravi, da jih preraste. Objekte na območju povezujejo poti, ki se spuščajo od najbolj javnega prostora proti najbolj intimnemu. Najintimnejši prostori so tisti, ki se jih človeška roka najmanj dotakne in so najbolj odprti. S premikanjem po prostoru človek sekvenčno doživlja različne ambiente.
LESENE
.../ čas, ki ga živimo, je zgodba, in ta se zapisuje v prostor.../
.../ čas, ki ga živimo, je zgodba, in ta se zapisuje v prostor.../
Zgornjih Fužin, kjer se odvija javni program
maketa Zgornjih fužin, kjer se dogaja javni program zdravilišča
maketa
maketa zdraviliščnega ponavljajočega se modula, ki prikazuje stik betona z jeklom
maketa zdraviliščnega ponavljajočega se modula, ki prikazuje stik betona z jeklom
maketa zdraviliščnega ponavljajočega se modula, ki prikazuje stik betona z jeklom
maketa prikazuje vpetost in nizanje modulov v obstoječ teren
maketa prikazuje vpetost in nizanje modulov v obstoječ teren
maketa prikazuje vpetost in nizanje modulov v obstoječ teren
.../prisluhnil sem odmevu prejšnih stoletij, ki se je ohranil v današnji
.../prisluhnil sem odmevu prejšnih
stoletij, ki se je ohranil v današnji
čas.../
čas.../
Projekt
Projekt
Pod eno streho in za skupno mizo
reinterpretacija kulturne dediščine na Veliki planini
Pod eno streho
reinterpretacija kulturne dediščine na Veliki Planini
Lokacija Leto Program
Letnik študija
Lokacija Program
Leto
Letnik študija
Velika planina
2021 /2022
sirarna in hotel
5 / 5
Velika Planina sirarna in hotel
2021 / 2022 5 / 5
Kraška gorska planota nad Kamnikom, ki je znana pod skupnim imenom Velika planina, leži okrog 1600 m visoko. Njen severni del pokrivajo smrekovi in bukovi gozdovi, ruševje in pečevje, proti jugu pa se širijo planinski pašniki s pastirskimi selišči Velika, Mala in Gojška planina, na obrobju so Konjščica, Kisovec in Marjanine njive, kjer stoji več kot sto pastirskih bajt. Že v začetku maja pašniki ozelenijo in dajejo vse poletje dobro pašo živini. Zaradi apnenčaste sestave tal na planini občutno manjka vode, pastirjem je na voljo le šibek studenec, živini le nekaj lokev.
S planine se odpira pogled na gorske vrhove. To mogočno gorsko obzorje se z belino snega v osojnih jezikih razkriva obiskovalcu kot mogočna kulisa.
Da bi planino bolj široko odprli turistom in smučarjem, je bil leta 1958 narejen urbanistični načrt za gradnjo počitniškega naselja na Veliki planini, katerega avtor je bil Vlasto Kopač. Izdelal je tudi načrte za pet različnih tipov turističnih koč, ki se po obliki, materialu in izvedbi naslanjajo na obstoječo pastirsko arhitekturo, značilno za Veliko planino. Med njegova najbolj znana dela sodi Spodnja in zgornja postaja Nihalke ter Hotel Šimnovec, ki pa žal že kar nekaj let propada.
Kraška gorska planota nad Kamnikom, ki je znana pod skupnim imenom Velika planina, leži okrog 1600 m visoko. Njen severni del pokrivajo smrekovi in bukovi gozdovi, ruševje in pečevje, proti jugu pa se širijo planinski pašniki s pastirskimi selišči Velika, Mala in Gojška planina, na obrobju so Konjščica, Kisovec in Marjanine njive, kjer stoji več kot sto pastirskih bajt. Že v začetku maja pašniki ozelenijo in dajejo vse poletje dobro pašo živini. Zaradi apnenčaste sestave tal na planini občutno manjka vode, pastirjem je na voljo le šibek studenec, živini le nekaj lokev. S planine se odpira pogled na gorske vrhove. To mogočno gorsko obzorje se z belino snega v osojnih jezikih razkriva obiskovalcu kot mogočna kulisa.Da bi planino bolj široko odprli turistom in smučarjem, je bil leta 1958 narejen urbanistični načrt za gradnjo počitniškega naselja na Veliki planini, katerega avtor je bil Vlasto Kopač. Izdelal je tudi načrte za pet različnih tipov turističnih koč, ki se po obliki, materialu in izvedbi naslanjajo na obstoječo pastirsko arhitekturo, značilno za Veliko planino. Med njegova najbolj znana dela sodi Spodnja in zgornja postaja Nihalke ter Hotel Šimnovec, ki pa žal že kar nekaj let propada.
Na Veliki planini se je razvila močna tradicija pastirjev, ki tam bivajo in izdelujejo izdelke iz sira že stoletja. Ta močna tradicija je ogrožena zaradi vse bolj množičnega turizma na planini. Žal se turisti med obiskom planine ne seznanijo s to tradicijo. Program sirarne bi bila rešitev, ki bi združevala pastirje in turiste pod eno streho. Tako bi se lahko slednji podučili o tradicij, pastirji pa bi dobili vse bolj potreben prostor za izdelovanja sirov. Koncept sirarne izvira predvsem iz tradicionalne oblike hiš - bajt, katerih jedro obdaja lesen ovoj, pokriva pa jih lesena streha, ki sega skoraj do tal. Prav ta streha je bila glavno vodilo pri iskanju rešitve. Namreč streha je reinterpretacija tradicije in se s svojo obliko razteza v pokrajino, s tem pa posnema topografijo Velike planine.
Na Veliki planini se je razvila močna tradicija pastirjev, ki tam bivajo in izdelujejo izdelke iz sira že stoletja. Ta močna tradicija je ogrožena zaradi vse bolj množičnega turizma na planini. Žal se turisti med obiskom planine ne seznanijo s to tradicijo. Program sirarne bi bila rešitev, ki bi združevala pastirje in turiste pod eno streho. Tako bi se lahko slednji podučili o tradicij, pastirji pa bi dobili vse bolj potreben prostor za izdelovanja sirov. Koncept sirarne izvira predvsem iz tradicionalne oblike hiš - bajt, katerih jedro obdaja lesen ovoj, pokriva pa jih lesena streha, ki sega skoraj do tal. Prav ta streha je bila glavno vodilo pri iskanju rešitve. Namreč streha je reinterpretacija tradicije in se s svojo obliko razteza v pokrajino, s tem pa posnema topografijo Velike planine.
Na Veliki planini se je razvila močna tradicija pastirjev, ki tam bivajo in izdelujejo izdelke iz sira že stoletja. Ta močna tradicija je ogrožena zaradi vse bolj množičnega turizma na planini. Žal se turisti med obiskom planine ne seznanijo s to tradicijo. Program sirarne bi bila rešitev, ki bi združevala pastirje in turiste pod eno streho. Tako bi se lahko slednji podučili o tradicij, pastirji pa bi dobili vse bolj potreben prostor za izdelovanja sirov. Koncept sirarne izvira predvsem iz tradicionalne oblike hiš - bajt, katerih jedro obdaja lesen ovoj, pokriva pa jih lesena streha, ki sega skoraj do tal. Prav ta streha je bila glavno vodilo pri iskanju rešitve. Namreč streha je reinterpretacija tradicije in se s svojo obliko razteza v pokrajino, s tem pa posnema topografijo Velike planine.
tradicionalna zasnova gruč
tradicionalna zasnova gruč
streha
povezovanje gruč pod eno streho
povezovanje gruč pod eno streho
projekt hotel Šimnovec
projekt hotel Šimnovec
projekt hotel Šimnovec
obstoječe stanje
obstoječe stanje
obstoječe stanje
obstoječe stanje
sprostitev pritličja
sprostitev pritličja
obstoječe stanje sprostitev pritličja
obstoječe stanje
sprostitev pritličja
obstoječe stanje sprostitev pritličja obstoječe stanje sprostitev pritličja
obstoječe stanje
obstoječe stanje
sprostitev pritličja
sprostitev pritličja
sprostitev pritličja
sprostitev pritličja
Hotel Šimnovec, ki ga je oblikoval Vlasto Kopač v 50. letih prejšnega stoletja, sedaj že leta propada. Zaradi vse bolj množičnega turizma na planini je hotel premajhen, ampak je pri iskanju koncepta bila pomembna predvsem ohranjanje kvalitet in detajlov Kopačevega oblikovanja, zato je objekt bil ohranjen kot hotel prvotnih dimenzij. Pri prenovi je bila ohranjena konstrukcija objekta in fasada. Voida, katera sta vstavljena v notranji prostor, razkrivata pretekle plasti časa, človeku pa pustita nemoteno gibanje. Notranji prostori se prilagajajo potrebam sodobnega časa. Pritličje se sprosti in postane bolj fluidno, v ospredju pa je dolga in široka miza, ki ljudi povabi k druženju. Miza reflektira slovensko idilo kmečkega življenja. V zgornjih prostorih se nahajajo sobe.
Hotel Šimnovec, ki ga je oblikoval Vlasto Kopač v 50. letih prejšnega stoletja, sedaj že leta propada. Zaradi vse bolj množičnega turizma na planini je hotel premajhen, ampak je pri iskanju koncepta bila pomembna predvsem ohranjanje kvalitet in detajlov Kopačevega oblikovanja, zato je objekt bil ohranjen kot hotel prvotnih dimenzij. Pri prenovi je bila ohranjena konstrukcija objekta in fasada. Voida, katera sta vstavljena v notranji prostor, razkrivata pretekle plasti časa, človeku pa pustita nemoteno gibanje. Notranji prostori se prilagajajo potrebam sodobnega časa. Pritličje se sprosti in postane bolj fluidno, v ospredju pa je dolga in široka miza, ki ljudi povabi k druženju. Miza reflektira slovensko idilo kmečkega življenja. V zgornjih prostorih se nahajajo sobe.
Hotel Šimnovec, ki ga je oblikoval Vlasto Kopač v 50. letih prejšnega stoletja, sedaj že leta propada. Zaradi vse bolj množičnega turizma na planini je hotel premajhen, ampak je pri iskanju koncepta bila pomembna predvsem ohranjanje kvalitet in detajlov Kopačevega oblikovanja, zato je objekt bil ohranjen kot hotel prvotnih dimenzij. Pri prenovi je bila ohranjena konstrukcija objekta in fasada. Voida, katera sta vstavljena v notranji prostor, razkrivata pretekle plasti časa, človeku pa pustita nemoteno gibanje. Notranji prostori se prilagajajo potrebam sodobnega časa. Pritličje se sprosti in postane bolj fluidno, v ospredju pa je dolga in široka miza, ki ljudi povabi k druženju. Miza reflektira slovensko idilo kmečkega življenja. V zgornjih prostorih se nahajajo sobe.
Hotel Šimnovec, ki ga je oblikoval Vlasto Kopač v 50. letih prejšnega stoletja, sedaj že leta propada. Zaradi vse bolj množičnega turizma na planini je hotel premajhen, ampak je pri iskanju koncepta bila pomembna predvsem ohranjanje kvalitet in detajlov Kopačevega oblikovanja, zato je objekt bil ohranjen kot hotel prvotnih dimenzij. Pri prenovi je bila ohranjena konstrukcija objekta in fasada. Voida, katera sta vstavljena v notranji prostor, razkrivata pretekle plasti časa, človeku pa pustita nemoteno gibanje. Notranji prostori se prilagajajo potrebam sodobnega časa. Pritličje se sprosti in postane bolj fluidno, v ospredju pa je dolga in široka miza, ki ljudi povabi k druženju. Miza reflektira slovensko idilo kmečkega življenja. V zgornjih prostorih se nahajajo sobe.
tloris pritličja
vizualizacija prenovljene hotelske sobe
Magistrsko delo
Lokacija Program Leto
V objemu stoletnih dreves
idejna zasnova terapevtskega centra za Parkinsonove bolezni na območju Kristininega dvora v Celju
Medlog / Celje terapevtski center 2024
Naloga obravnava tematiko porasta Parkinsonove bolezni in možne pristope zdravljenju. Poleg medicinske oskrbe se osredotoča tudi na druge terapije, kot je zelena terapija, ki dokazano pozitivno vpliva na počutje bolnikov in prispeva k boljšemu obvladovanju bolezni. Poudarek je na potrebah zdravstvenega sistema ter načelih terapevtske arhitekture in restorativnih okolij, ki podpirajo celostno oskrbo bolnikov.
Obrečni prostor Savinje je bil zaradi regulacij poplav stihijsko preoblikovan in slabo urbaniziran, zato je pomembno vpeljati programe, ki prispevajo k razvoju kulturne krajine. Terapevtski center in park se odlično uvrščata v to kategorijo. Izgradnja terapevtskega centra za bolnike s Parkinsonovo boleznijo bi bila v Sloveniji prva in bi bila velik korak k izboljšanju oskrbe bolnikov. Takšno terapevtsko okolje bi omogočilo tudi širitev parka, ki bi se vključil v sistem že obstoječih zelenih površin ob reki Savinji.
Zasnova terapevtskega centra je vezana na območje Kristininega dvora v Celju, kjer stojijo razvrednotene nepremične kulturne dediščine, kot sta baročni Kristinin dvor in Vila Kristina, ter obsežne parkovne površine z večstoletnimi drevesi. V bližini se nahajata tudi Srednja šola za hortikulturo in vizualne umetnosti ter vrtnarija. Projekt izkorišča potencial teh objektov z vzpostavitvijo večplastnega programa, ki bo revitaliziral območje in ustvaril terapevtski prostor, namenjen zdravljenju in rekreaciji.
Na preplet problemov različnih tematik naloga poda odgovor v obliki projekta terpavetksega centra z vzpostavitvijo novega večplastnega programa v danes opuščenih in razvrednotenih objektih, ki bodo povezani s skupnim javnim prostorom, ki je krajinsko urejen tako da služi terapijam na prostem. Okoli objekta se ustvari nova krajinska ureditev javnih urbanih vrtov, katerih v Celju še ni, sam objekt pa postane točka na rekreativni poti Celje – Žalec.
Viseči most
Savinja
Kristinin dvor pod krošnjo platan
Kristinin dvor in Vila
Kristina
Petriček
Viseči most
Cerkev Sv. Miklavža
Cerkev Sv. Cecilije in
Staro mestno jedro Celja
Mestni park
Stari Grad
Pelikanova pot
Knežji dvor
Staro mestno
Mestni gozd
Anski hrib
Analiza Kristininega območja
stara upravnikova hiša
lipov drevored
Vila Kristina
območje šolskega parka
Kristinin dvor
Vrtnarska šola
hrast hrast
zaščitene platane
rdeča bukev
staro gospodarsko poslopje
lipe
divji kostanj
ginkoti
vrtnarija
protipoplavna pot
aksonometrični prikaz obstoječe lokacije in zelene dediščine
delno urejen zeleni sistem vrtovi, sadovnjaki, travniki, drevesnica
urejen zeleni sistem park prosti zeleni sistem gozd
Obravnavano območje leži v spodnji Savinjski dolini, med Celjem in Medlogom, omejeno z reko Savinjo na severu, industrijskim območjem na zahodu ter stanovanjskimi objekti na vzhodu. Gre za stičišče naravnih in družbenih dejavnikov, kjer je skozi stoletja prišlo do različnih sprememb v rabi tal.
Danes je območje degradirano in razdrobljeno zaradi prekomernega mešanja funkcij, kar je privedlo do izgube jasne identitete in kakovostne rabe prostora. Kljub temu je mogoče prepoznati tri tipe zelenih površin, ki se razlikujejo po stopnji urejenosti in funkcionalnosti. Ti zeleni sistemi igrajo pomembno vlogo pri ohranjanju ekosistemskih storitev, kot so izboljšanje kakovosti zraka, zagotavljanje habitatov za prostoživeče živali ter ustvarjanje rekreacijskih površin za prebivalce.
Obrečni prostor Savinje je zaradi regulacij poplav stihijsko preoblikovan in slabo urbaniziran, zato je pomembno uvrščanje programov, ki skrbijo in prispevajo h kulturni krajini prostora. Programa, ki se morda najbolje uvrščata v to kategorijo, sta terapevtski center in park. Z zasnovo terapevtskega centra na območju Kristininega dvora se vzpostavi novi urbano zeleni otok, ki komplementira trenutni sistem zelenih površin ob reki.
Novi zeleni otok na območju Kristininega dvora dopolnjuje obstoječi program zelenih površin. S svojimi večjimi urejenimi vrtovi nudi edinstveno izkušnjo, ki v trenutnem sistemu še ne obstaja, in vključuje tudi šolski park, ki do sedaj ni bil povezan z reko ter njenim sistemom zelenih površin. Obstoječe zelene otoke s programi kulture in športa bo novo območje komplementiralo s specializiranim programom zdravstvene oskrbe. Stik območja z reko bo ohranjen in predan naravi v prizadevanju za trajnostni razvoj ter intimno vzdušje, ki ga ustvarja.
Urbanistična zasnova
obstoječe stanje
poudarjena os zahod - vzhod, geometrizacija območja
konceptualna arhitekturna zasnova
Zasnovan medprostor bo služil kot vmesnik med urejenimi zelenimi površinami, prostor bo javen in bo deloval kot središče človeškega dogajanja na območju, saj se stika z vsemi pomembnimi objekti.
Prostor bo zasnovan tako, da omogoča gibanje, prehod ter ustvari kontinuiteto v sistemu zelenih površin. Prehodni odprti prostori igrajo ključno vlogo v urbanem načrtovanju in arhitekturi, saj izboljšujejo povezljivost, spodbujajo socialno interakcijo in izboljšujejo okoljsko kakovost.
povezava zelenih sistemov povezava objektov
višinska poravnava s streho dvora
višinska poravnava z višino fasade dvora
Kristinin dvor
Terapevtski center
Vila Kristina
PROGRAM
Aksonometrični prikaz zasnove
SREDNJA ŠOLA ZA HORTIKULTURO IN VIZUALNE UMETNOSTI izobraževanje
TERAPEVTSKI CENTER ZA PARKINSONOVO BOLEZEN zdravljenje in oskrba, rehabilitacija bivanje, rekreacija, izobraževanje
DREVESNICA gozdna terapija
VRTOVI NAMENJENI TERAPIJAM
protipoplavna pot do Savinje
Bivanjsko ugodje
Nosilna konstrukcija stavbe je v veliki meri izdelana iz navzkrižno lepljenega lesa (CLT), ki omogoča hitro gradnjo, trajnost in ustvarja estetsko prijetne prostore. CLT je izbran zaradi svojih odličnih mehanskih lastnosti, ki omogočajo večje razpone brez dodatnih podpor.
Za komunikacijska jedra, kot so stopnišča in dvigala, je izbran beton zaradi svoje požarne varnosti in statične stabilnosti.
Objekt je zasnovan za energetsko učinkovitost in trajnost. Zagotavlja naravno osvetlitev ter omogoča delno naravno hlajenje in ogrevanje. Stavba se dodatno hladi in ogreva s toplotno črpalko tipa voda-voda, ki izkorišča toploto iz okoliških vodnih virov. Ta toplota se nato prenese v sistem za ogrevanje in hlajenje stavbe. Načrtovanje objekta z uporabo lesa in integracija naravnih sistemov za ogrevanje lahko pripomorejo k zmanjšanju porabe energije in povečajo udobje v prostoru.
pogled na zahodno fasado terapevtskega centra
shema konstrukcijske zasnove
pogled iz bazena na vrtove in Petriček
pogled iz vhodne avle na zeleni pavilijon
pogled na skupni trg in zeleni paviljon
...”Zeleno, ki te hočem zeleno. Zelene veje. Zelen veter.”...
(Lorca, Mesečna romanca)
Projekt
Natečaj
The last nuclear memorial
svetovni natečaj s spletne strani Buildner
07
Lokacija
Leto
Program
Lokacija Program
Uvrstitev
Leto
Uvrstitev
The last nuclear memorial
svetovni natečaj s spletne strani Buildner
puščava,provinca Mangystau, Kazahstan
2020/2021
spomenik
puščava / provinca Mangystau, Kazahstan spomenik
short listed projects
2021
short listed projects
Cilj natečaja je bilo oblikovati spomenik, ki ozavešča o posledicah nuklearnih orožij. Lokacija projekta je bila testno območje za rakete Sovjetske zveze v puščavi zahodnega današnjega Kazahstana. Koncept projekta je teža zgodovine, ki jo je pustilo jedrsko orožje. Na horizontu v daljavi lebdi masiven element, ki se razteza v puščavo. Bližajoč se elementu človek občuti težo posledic in se zave svoje majhnosti in nemočnosti. V puščavi le redko zapade dež, ki ga element shranjuje. Ta voda počasi kaplja in s tem ustvarja vdolbino v zemljo, katero za večno preoblikuje - tako kot je nuklearno orožje preoblikovalo človeštvo.
Cilj natečaja je bilo oblikovati spomenik, ki ozavešča o posledicah nuklearnih orožij. Lokacija projekta je bila testno območje za rakete Sovjetske zveze v puščavi zahodnega današnjega Kazahstana. Koncept projekta je teža zgodovine, ki jo je pustilo jedrsko orožje.
Na horizontu v daljavi lebdi masiven element, ki se razteza v puščavo. Bližajoč se elementu človek občuti težo posledic in se zave svoje majhnosti in nemočnosti. V puščavi le redko zapade dež, ki ga element shranjuje. Ta voda počasi kaplja in s tem ustvarja vdolbino v zemljo, katero za večno preoblikuje - tako kot je nuklearno orožje preoblikovalo človeštvo.
prikazi kapljanja vode in posledice le te skozi čas prikaz kapljanja vode in posledice le te skozi čas
