Portfolio_AnaSpes

Portfolio 2022

Ana Špes

GSM: 040 311 085

ana9.9spes@gmail.com

junij, Ljubljana

2

Življenjepis

Sem Ana Špes, rojena 9.9.1998 v Celju, in letos zaključujem 5. letnik študija arhitekture na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Srednjo šolo sem končala v Celju na splošni gimnaziji Lava. Po končani maturi sem pridobila certifikata B2 iz znanja nemščine in angleščine. Za študij arhitekture sem se odločila, saj so me od nekdaj zanimali različni prostori in atmosfere, ki jih le ti ustvarjajo. Prav tako pa sem se navduševala nad oblikovanjem iz raznih materialov.

Na fakulteti sem štiri leta seminar opravljala pod mentorstvom prof. Maruše Zorec, eno leto pa pri profesorju Mateju Blenkušu. V seminarju sem razvijala razne projekte in se udeleževala delavnic. V prvem letniku je bil moj projekt Dvojnost vključen v knjigo Odstiranja profesorice Zorec. Študij arhitekture mi omogoča osebno izražanje, saj čutim veliko veselje do izdelovanja maket, skiciranja, grafičnega oblikovanja, razvijanja konceptov...

V prostem času rada hodim v naravo s psom, berem knjige in se družim s prijatelji. Prav zaradi te ljubezni do narave mi je pomembno v svoje projekte vključiti vtis narave. Med časom študija sem razvila tudi ljubezen do fotografije, katero znanje uporabljam pri fotografiranju maket.

V arhitekturnem biroju si želim delati, saj bi rada pridobila nova znanja in izkušnje, še posebno pa bi si želela izkusiti različne pristope dela v arhitekturi.

Delo v skupini ali individualno mi ne predstavlja težav. Zadnje tri leta sem počitniško delo opravljala pri gradbenem podjetju Makro 5 Gradnje, saj se mi zdi pomemben tehnološki vidik arhitekture. Lansko leto pa sem del svoje prakse opravljala tudi na ZVKDS-ju, kjer sem se boljše spoznala zarhitekturnimi posnetki in prenovami. Med leti študija sem sodelovala tudi pri nekaj natečajih.

Sem delovna, natančna in se veselim novih izzivov.

Kompetence

•

AutoCad

•

Archicad

•

Photoshop

•

Illustrator

•

InDesign

•

Twinmotion

•

Rhino

•

Excel

•

SketchUp

3

Ka zalo

4

00

01

02

Dvojnost

Prehajanja

Družina in delo

03

04

05

Počitek med ruševinami

Za skupno mizo in pod eno streho

The last nuclear bomb memorial

5

Projekt

00 Leto Letnik študija

Su Dongpo: Oranžna krogla Mesec ti oranžna krogla, kakšen je tvoj čas?

Tiho plava v sinji zarji tvojih dvorov kras.

Dvignem čašo in zazrem se v temno noč.

O, nebo! Katero leto šteje tvoja moč?

O, da bi na krilih vetra k tebi poletel!

Toda tvoj obraz me hladen z grozo bi prevzel.

V hladno senco vsak otrpne, kdor s teboj živi.

Ljuba zemlja, tu ostanem, toplo je z ljudmi.

6

Dvojnost interpretacija pesmi

2017/2018 1/5

7

Projekt

01 Lokacija Leto Program Letnik študija

Prehajanja

vdih življenja v staro mestno jedro

Pula / Trg Svetega Toma 2018/2019 Knjižnica, restavracija, dijaški dom 2/5

Lokacija, kjer postavljam objekt leži v starem mestnem jedru Pule ob trgu Svetega Toma. Nemoten pogled na morje zastirajo že obstoječi objekti na lokaciji. Sam prostor je zgodovinsko obarvan, na kar nakazujejo s svojo podobo tudi okoliški objekti. V okolici se nahaja kar nekaj pomembnih objektov kot so katedrala Blažene Device Marije, prostostoječi zvonik in politehnična šola, kar govori o pestrosti zgodovine na sami lokaciji.

Koncept objekta je prehodnost med najbolj javnim delom, ki ga predstavlja trg in najbolj intimnim delom, ki se odmika od vrveža mesta. Vmes se ustvari poljavni prostor. Po tej poti prehajanja se kreirajo različni ambienti. Glavni namen koncepta je, da se človek prosto giba po prostoru. Postavitev objekta se ravna predvsem po katedrali in prostostojčeme zvonik, ki sta dominanti prostora.

8

prehajanje med intimnim delom (atrij) in javnim delom (trg)

prikaz prehajanja med objekti, fluidnost prostora

9

“Med sivino mesta sem našel zelenje.”

konceptualna razstavljena aksonometrija objekta

10

11

Projekt

02 Lokacija Leto Program Letnik študija

Družina in delo

reinterpretacija tradicionalnega življenja na kmetiji

Goričko / Vidonci 2019/2020 kmetija in bivanjski objekt 3/5

Goričko je razdeljeno na zaselke skromnih kmetij, s čedalje manjšo gostoto prebivalstva je še dandanes agrarna pokrajina. Velika večina prebivalcev Goričkega večino svojih potreb zadovoljujejo znotraj družine in vaške skupnosti.

Odraščanje na Goričkem poteka še danes v tesnem sožitju z naravo. Bivanje na tem prostoru, se ni bistveno spremenilo. Tradicija in družina sta še vedno najpomembnejši vrednoti.

12

analize tipologij kmečkih hiš

dom v ključu, hiša na dva akla

dom na vogel, hiša na ek

stegnjeni dom, vtegnjena hiša

.../ prav skrite in ponižane vrednote so tisto, kar nam danes manjka. Ob njih se namreč naučimo spoštovati in razumeti tudi velike stvaritve.../ 13

gospodarski in bivanjski del sta povezana z zaprtim dvoriščem

14

gospodarski in bivanjski del se razdelita na posamezne objekte, povezuje ju odprto dvorišče

Cesta popelje človeka iz vasi po ozki strmi poti na greben, kjer se odpre pogled na kmetije, ki zrastejo iz terena, kot da bi tam bile že od nekdaj. Iz sence gozda, se odpre pogled na Grad. Veliko drevo povabi na dvorišče, ki ni kot nekoč zaprto, ampak usmeri pogled skozi, proti sosednji hiši. Glavnega vhoda ni, saj kontrola del na dvorišču prevlada nad čistočo človekovega vhoda. Tukaj se ljudje zberejo za delo. Delovni prostor je ločen od bivanjskega, hkrati pa je z njim tesno povezan. Narava popelje v dolino, na katero pogled zaustavi stena iz butane zemlje. Obideš jo, in odpre se pogled. Na tem prostoru poteka izmenjavanje dobrin med sosedi. Kmetija prevzame vlogo samooskrbe, ki je v današnjem času privilegij. Narava, ki steče skozi intimno dvorišče, ki je kot reinterpretacija tradicije danes odprto. Tokrat ta pripada samo bivajočim. Vsak notranji prostor je orientiran na notranje dvorišče, ki je tudi središče življenja družine.

15

aksonometrični prikaz

16

konstrukcija lesenega ostrešja, pokrito s slamnato streho

volumni, grajeni iz butane zemlje

17

“Leta in leta sem posedal ob izlivu neke reke. Gledal sem, kako nastaja čas in videl, kako iz večnosti v večnost se preliva.”

18

Projekt

03

Počitek med ruševinami

Lokacija Leto Program Letnik študija

Ajdovščina 2020 /2021 zdravilišče 4/5

spreminjanje skozi čas

Ajdovske fužine so prostor, kjer se čuti posledica časa. Zaradi močne časovne komponente, ki je v tem prostoru še posebej prisotna, lahko ruševine starih fužinarskih dejavnosti vidimo kot naraven element, ki tukaj obstaja že okoli 500 let in bo obstajal še v prihodnosti. Z novim posegom jim ne želim konkurirati, temveč ruševine aktivno vplesti v življenje uporabnikov. Na tako občutljivem območju, sem predvidela program zdravilišča, ki aktivno vključuje naravo in ruševine.

19

obstoječ teren

stik terena z betonom

stik betona z jeklom

DODANA ŽELEZN 0

ambient ob vodi meditativna ploščad

20

bivanje

bivanje

ambient ob stoječi vodi

poljavni prostor telovadnica in servisi

10

javni prostor vstopna točka, restavracija

20

železni okvirji, ki se zasidrajo v beton

železni okvirji

NA INTERVENCIJA 50

tanki železni profili

detajl stika betona z železom

Z materialom, s katerimi so predvideni posegi v prostor, dodajava elemente sodobnega časa. Nov DETAJL element, ki KONSTRUKCIJA se bo skupaj z ruševinami postaral STIKA ŽELEZNE Z BETONOM so betonske terase vkopane v teren. Na beton se z odmikom vpenjajo avtonomni železni elementi, ki delujejo kot spomin na staro fužinarsko dejavnost. Železni elementi se po potrebi lahko snamejo ali pa pustijo naravi, da jih preraste. Objekte na območju povezujejo poti, ki se spuščajo od najbolj javnega prostora proti najbolj intimnemu. Najintimnejši prostori so tisti, ki se jih človeška roka najmanj dotakne in so najbolj odprti. S premikanjem po prostoru človek sekvenčno doživlja različne ambiente.

lesena obloga

21

.../ čas, ki ga živimo, je zgodba, in ta se zapisuje v prostor.../

maketa Zgornjih fužin, kjer se dogaja javni program zdravilišča

22

maketa zdraviliščnega ponavljajočega se modula, ki prikazuje stik betona z jeklom

maketa prikazuje vpetost in nizanje modulov v obstoječ teren

23

.../prisluhnil sem odmevu prejšnih stoletij, ki se je ohranil v današnji čas.../ 24

Projekt

04

Pod eno streho in za skupno mizo

Lokacija Leto Program Letnik študija

Velika planina 2021 /2022 sirarna in hotel 5/5

reinterpretacija kulturne dediščine na Veliki planini

Kraška gorska planota nad Kamnikom, ki je znana pod skupnim imenom Velika planina, leži okrog 1600 m visoko. Njen severni del pokrivajo smrekovi in bukovi gozdovi, ruševje in pečevje, proti jugu pa se širijo planinski pašniki s pastirskimi selišči Velika, Mala in Gojška planina, na obrobju so Konjščica, Kisovec in Marjanine njive, kjer stoji več kot sto pastirskih bajt. Že v začetku maja pašniki ozelenijo in dajejo vse poletje dobro pašo živini. Zaradi apnenčaste sestave tal na planini občutno manjka vode, pastirjem je na voljo le šibek studenec, živini le nekaj lokev.

S planine se odpira pogled na gorske vrhove. To mogočno gorsko obzorje se z belino snega v osojnih jezikih razkriva obiskovalcu kot mogočna kulisa.

Da bi planino bolj široko odprli turistom in smučarjem, je bil leta 1958 narejen urbanistični načrt za gradnjo počitniškega naselja na Veliki planini, katerega avtor je bil Vlasto Kopač. Izdelal je tudi načrte za pet različnih tipov turističnih koč, ki se po obliki, materialu in izvedbi naslanjajo na obstoječo pastirsko arhitekturo, značilno za Veliko planino. Med njegova najbolj znana dela sodi Spodnja in zgornja postaja Nihalke ter Hotel Šimnovec, ki pa žal že kar nekaj let propada.

25

analize Velike planine

Gradišče

Velika planina

Gradišče

Dovja Raven

Velika planina

Gojška planina

Dovja Raven

Šimnovec

Mala planina

Spodnja postaja nihalke

poti, ki so jih uporabljali v preteklosti

pastirska gruča

pot živine

turistična gruča

poti, ki jih uporabljajo danes

Spodnja postaja nihalke

26

pot turista

Šimnovec

Sirarna

Gradišče

Gojška planina

Mala planina

zgornja postaja nihalke

pot turista pot živine

turistično območje zavarovano območje

sirarna hotel Šimnovec

GSEducationalVersion GSPublisherVersion 99.29.46.100

Velika planina

Mala planina

27

projekt sirarna

tloris pritličja M 1:100

tradicionalna zasnova tradicionalna zasnova

tradicionalna zasnova

28

lebdeča streha lebdeča streha

lebdeča streha

Na Veliki planini se je razvila močna tradicija pastirjev, ki tam bivajo in izdelujejo izdelke iz sira že stoletja. Ta močna tradicija je ogrožena zaradi vse bolj množičnega turizma na planini. Žal se turisti med obiskom planine ne seznanijo s to tradicijo. Program sirarne bi bila rešitev, ki bi združevala pastirje in turiste pod eno streho. Tako bi se lahko slednji podučili o tradicij, pastirji pa bi dobili vse bolj potreben prostor za izdelovanja sirov.

Koncept sirarne izvira predvsem iz tradicionalne oblike hiš - bajt, katerih jedro obdaja lesen ovoj, pokriva pa jih lesena streha, ki sega skoraj do tal. Prav ta streha je bila glavno vodilo pri iskanju rešitve. Namreč streha je reinterpretacija tradicije in se s svojo obliko razteza v pokrajino, s tem pa posnema topografijo Velike planine.

streha

tradicionalna zasnova gruč tradicionalna zasnova gruč

povezovanje gruč pod eno streho

konstrukcija lesenega ostrešja

povezovanje gruč pod eno streho

povezovanje gruč pod eno streho

betonski volumni z leseno oblogo

29

projekt hotel Šimnovec

obstoječe stanje obstoječe obstoječe stanjestanje

30

sprostitev pritličja sprostitev sprostitev pritličja pritličja

Hotel Šimnovec, ki ga je oblikoval Vlasto Kopač v 50. letih prejšnega stoletja, sedaj že leta propada. Zaradi vse bolj množičnega turizma na planini je hotel premajhen, ampak je pri iskanju koncepta bila pomembna predvsem ohranjanje kvalitet in detajlov Kopačevega oblikovanja, zato je objekt bil ohranjen kot hotel prvotnih dimenzij.

Pri prenovi je bila ohranjena konstrukcija objekta in fasada. Voida, katera sta vstavljena v notranji prostor, razkrivata pretekle plasti časa, človeku pa pustita nemoteno gibanje. Notranji prostori se prilagajajo potrebam sodobnega časa. Pritličje se sprosti in postane bolj fluidno, v ospredju pa je dolga in široka miza, ki ljudi povabi k druženju. Miza reflektira slovensko idilo kmečkega življenja. V zgornjih prostorih se nahajajo sobe.

31

Projekt

05

The last nuclear memorial

Lokacija Leto Program Uvrstitev

puščava,provinca Mangystau, Kazahstan 2020/2021 spomenik short listed projects

svetovni natečaj s spletne strani Buildner

Cilj natečaja je bilo oblikovati spomenik, ki ozavešča o posledicah nuklearnih orožij. Lokacija projekta je bila testno območje za rakete Sovjetske zveze v puščavi zahodnega današnjega Kazahstana.

Koncept projekta je teža zgodovine, ki jo je pustilo jedrsko orožje. Na horizontu v daljavi lebdi masiven element, ki se razteza v puščavo. Bližajoč se elementu človek občuti težo posledic in se zave svoje majhnosti in nemočnosti. V puščavi le redko zapade dež, ki ga element shranjuje. Ta voda počasi kaplja in s tem ustvarja vdolbino v zemljo, katero za večno preoblikuje - tako kot je nuklearno orožje preoblikovalo človeštvo.

32

prikazi kapljanja vode in posledice le te skozi čas

tloris situacije

33