Modre novice januar 2018 by Ales Korosec

OBČINE KAMNIK, DOMŽALE, MENGEŠ, TRZIN, KOMENDA | Januar 2018 – 218

VPISI V JEZIKOVNE TEČAJE

ODGOVOR NA VAŠA VPRAŠANJA POVEZANA Z RAČUNOVODSTVOM IN DAVKI!

ZA OTROKE IN ODRASLE

info@rdraj.si / 040 70 40 56 Več na strani 27.

20 let

45let

ELEKTRIČNE GRELNE INSTALACIJE: • talno ogrevanje • taljenje snega in ledu na zunanjih površinah • odtaljevanje žlebov • ogrevanje cevovodov • izdelava grelnih kablov Poslovna cona Komenda PROJEKTIRANJE, IZVEDBA, GARANCIJA

Breznikova ul. 15, Domžale, Tel.: 01 721 69 13, GSM: 041 317 444 dude@dude.si, www.dude.si

OGREVAM.SI

tel.01 834 15 83 blaz@egro.si

UGODNO

TV, Internet

4.12.2017 10:46:01 TV ali NET od 15 € WLAN Brezžično do 20 Mb/s, možnost telefonije.

proevent_oglas_85x28mm_modre_novice_v6_20171204.indd 1

Najboljši TV programi s Kržišča-Krvavca in Limbarske gore. Na lokacijah z internetom možnost sprejema IP Televizije.

040 997 007 / www.zvezdatv.si Regionalna informativno razvedrilna revija • Brezplačna tiskovina • 30.000 izvodov • Prejmejo vsa gospodinjstva

Oglasi

Vabljeni v gostišče GTC 902 Črnivec.

PUSTOVANJE V soboto, 10. februarja, bo nastopil ansambel POTEPUHI. Bogate nagrade!

Gostišče GTC 902 Črnivec, Tirosek 73, 3342 GORNJI GRAD, E: info@902.si, W: www.gtc902.com, T: +386 3 839-46-02, F: +386 3 839-46-01, M: +386 41 689 865

Modre novice

Januar 2018

Uvodnik

Kava Prvi spomin na kavo sega v otroška leta, ko smo ob obiskih na kmetiji občudovali starega ata, ko je po napornem delovnem dnevu od zadnjega opravila v hlevu prišel v kuhinjo in si za večerjo nadrobil v črno kavo (Proja, Divka, Franck ...) kruh iz krušne peči. To je vonj, ki ga nikoli ne bom pozabil, niti tiste rdeče skodele z belimi pikami. Še danes si rad postrežem podobno, le da dan še zdaleč ni tako naporen, niti hleva nimam, še manj kruha iz krušne peči. A tisto, "jutranjo kavo" sem se naučil kuhati za starše, kar je bila tudi moja prva samostojna naloga za štedilnikom. Mala šalica je bila merica za vodo, mala žlička merica za sladkor in kavo. Prižig plina, odlitje male skodelice vode, zavretje, dodana sladkor in kava, zavretje in za konec dodana prej odlita skodelica vode. Kava je vedno zadišala zelo omamno. Kmalu sem ugotovil, da je ravno ta vonj eden njenih glavnih adutov. Da ne bo pomote – pripovedujem o turški kavi in ne o avtomatizirani poplavi kav, ki jih lahko dobite na bencinskih črpalkah ali v gostinskih obratih. Vloga glavnega kuharja kav me je spremljala vso mladost, čeprav sem se precej upiral. Zakaj moram ravno jaz kuhati kavo? Ker ti skuhaš najboljšo kavo, je bil odgovor moje mame. Čeprav se mi je ta odgovor že takrat zdel za moje kratke lase privlečen, ji je, kot kaže, uspelo. Res je, da je skoraj toliko načinov kuhe kave kot je njenih ljubiteljev, a da bi ravno moj način zmagal med ostro konkurenco dveh bratov in staršev? Nekaj podobnega je pri čajih. Izbirate lahko med ogromnim številom različnih čajev, v različnih oblikah z različnimi načini priprave in z dodatki. Meni še posebej (pre)ljubi so črni in zeleni. Čaj je zame pomiritev, motivacija, obred, strast, ljubezen, odvisnost. Zjutraj ali dopoldan ali popoldan, čaj mi razen zvečer paše ves čas. Saj ne morem verjeti, da bom to napisal, a mi pomeni celo več kot pivo. Segrejem vodo, vmes pripravim veliiiiiko skodelico in čaj (če ne gre drugače v filtru), ki ga ob primerni temperaturi vtaknem ali v skodelico ali pa kar v posodo, v kateri sem segrel vodo. Načeloma mi po desetletjih čajank več ni potrebno gledati na uro, temveč ga po občutku (beri: po pravem timingu) prelijem v skodelico. Potem se usedem, ga ovohavam in glede na takratno počutje črnemu (zelenemu se mleka ne dodaja) dodam nekaj kapljic hladnega mleka (nikakor ne mlačnega, ali bog ne daj vročega!). Ves postopek priprave in pitja čaja je eno samo uživanje. Priznam, da sem pri čaju kar se da dosleden, ali če hočete siten. V kavarnah, kjer predvidim, da bi lahko imeli pestro izbiro najprej povprašam po različnih črnih čajih, razen če me pogled osebe, ki streže že prej ne ustreli. Potem obupano naročim črni čaj s hladnim mlekom. Prinesejo mi filter čaja v črnem ovitku (ja, a ni črn?!), majhno posodico z vročim mlekom (?!) in skodelico, v kateri je voda le do polovice. Zakaj pa to? Ja, a ne boste dolili mleka? Ne, kave še vedno ne pijem.

V svojem življenju sem spila več kot 27 tisoč kav. V sedmem razredu mi je bila predpisana turška kava brez sladkorja s sokom limone, kar naj bi pomagalo pri nizkem pritisku. V tistem času sem večkrat izgubila zavest, kar je prestrašilo predvsem mami, meni pa je bilo stanje precej zanimivo. Male črne pikice so se pojavile pred očmi, postajale so vedno večje in na koncu me za okolico ni bilo več, čeprav sem zaznavala vse dogajanje okrog sebe. Sčasoma sem se naučila te "izpade" nadzorovati, tako da se sedaj zaustavim že pri malih črnih pikicah. Toda moja ljubezen do kave se ni začela v sedmem razredu. Srednja šola je bila tisti čas, ko smo začeli hoditi na kavo. Če si jo pil ali ne. In jaz sem jo. Sprva skromno, malokrat, že proti koncu srednje šole pa mi brez kave ni bilo živeti. In naj dodam – življenje ni bilo rožnato niti za vse, ki so bili v moji bližini, dokler nisem spila svoje prve jutranje kave. Vonj po jutranji kavi (pa tudi dopoldanski, opoldanski, popoldanski in celo večerni) mi vsakič znova nariše nasmeh na obraz. Ali ni to ena izmed najlepših jutranjih vonjav? Po prvi kavi se moja pojava, ki je do takrat podobna ježevcu s kovinskimi bodicami, umiri in postanem pretežno prijazna in znosna oseba. Dan se lahko začne, karšenkoli že ima biti. Roko na srce, naj povem, da so se tudi kovinske bodice z leti spremenile v bolj gumijaste in tope. Tam so še, občutiti pa jih je le malokrat, pa še takrat nežno. Nekaterim kavoljubcem se okus za kavo z leti izostri – želijo tako in tako, 100% arabiko itd. Jaz ostajam v svoji preproščini – samo kavo mi dajte, ni važno, kakšno. Ta hudičeva pijača, kot so jo proglasili pred davnimi časi, predstavlja jutranji obred, ki mu pravim samo mojih deset minut. Samo mojih – ne za otroke, ne za domače, ne za službo, za nikogar, le zame. Zato je zame kava angelska pijača. Vem, bistvo je v obredu. In kavo bi lahko nadomestila s katero drugo pijačo, pa bi bilo enako. Če pa tako lepo diši. Njen okus je odličen. In tako lepo piko na i naredi še drugi razvadi, ki jo imam. Joj, ne morem več. Grem kuhat kavo! Aja, moj desni metuljček pa svoj kofein dobiva v obliki pravega čaja. Kako sofisticirano!

26.1.

23.2.

23.3.

20.4.

18.5.

15.6.

6.7.

31.8.

20.9.

12.10.

23.11.

14.12.

Modre novice

e: urednistvo@modre-novice.si, t: 01 839 64 00

Na naslovnici: Gašper Rems, OŠ CIRIUS Kamnik

MODRE NOVICE - tudi na www.modre-novice.si

Naslednja številka izide 23. februarja 2018

Ustanovitelj in izdajatelj: IR IMAGE d. o. o. – ISSN – 2386 – 0960 – Glavna in odgovorna urednica: Mateja Štrajhar – Stalni sodelavci: Matej Primožič Pato, Dragica Sušnik, Nika Senica, Aco Kramar, Andrej Žalar, Mateja Kegel Kozlevčar – Tehnično urejanje, prelom in priprava za tisk: IR IMAGE d. o. o. – Oddaja oglasov: studio@ir-image.si – Trženje: oglaševalska agencija IR IMAGE d. o. o., Medvedova ulica 25, Kamnik, telefon: 01/ 83 96 400, faks: 01/ 83 96 411, e-mail: info@ir-image.si – Modre novice izhajajo enkrat mesečno v nakladi 30.000 izvodov in jih vsa gospodinjstva v Kamniku, Domžalah, Mengšu, Komendi, Trzinu prejemajo brezplačno – Naslov uredništva: IR IMAGE d. o. o., Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik, e-mail: urednistvo@modre-novice.si – številka TRR pri NLB d. d.: SI56 0231 2001 1092 444 – Rokopisov in fotografij ne vračamo – Tisk: SET d. o. o., Ljubljana – Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS št. 89/98) sodi revija Modre novice med proizvode, za katere se obračunava in plačuje davek na dodano vrednost po stopnji 9,5 %.

Januar 2018

Modre novice

Na kratko zagotovo ostal v spominu predvsem zaradi nenadkriljive upodobitve Mačehe. Kot Pepelka nastopa odlična Tjaša Hrovat, ki je sicer zaposlena kot učiteljica otrok s posebnimi potrebami na OŠ Roje, v vlogi očarljivega princa pa Uroš Steklasa, oba se sicer ukvarjata še s sinhronizacijo risank. Tjaša in Uroš sta par tudi zasebno, tako da režiser Lisjak ni imel težav z ljubezenskimi iskricami, njuni poljubi na odru so več kot prepričljivi. V vlogah zlobnih polsester, ki bi se radi dokopali do princa in poroke v kraljevo družino, pa sta enako prepričljivi Gaja Sorč in Natja Levec. Del zasedbe, ki šteje več kot 25 igralcev, pevcev in plesalcev, sta še Edita Stegnar Dodič v vlogi kraljice Maisie in Tadej Pustotnik, ki nastopa kot kralj Maksimiljan. Glasbena vodja je tudi tokrat Uršula Jašovec, za koreografijo je poskrbela plesalka in mojstrica hip-hopa Petra Vegelj, scenografija je delo arhitektke mag. Urške Gregorič, bogate pričeske pa nastanejo pod budnim očesom frizerke Mateje Gradišek, medtem ko je razkošno kostumografijo v roke vzela izkušena kostumografka Marija Zajc Jašovec. Ta očarljiva pravljica o zmagi dobrega nad zlim se s svojo šarmantnostjo in romantičnostjo dotakne src vseh ljudi. Odrska izvedba je polna topline in tudi odličnega humorja, vrhunska igra in fantastična kostumografija nas osupnejo, tako kot nas očara odlična glasba orkestra pod taktirko dirigenta Iztoka Kocna. Pesmi, ki jih slišimo v predstavi, pa nam še dolgo odzvanjajo v najlepšem spominu. Ocena: ogled obvezen!

Pepelka! Radomlje • Muzikal Pepelka je predstava, ki bi si jo morali ogledati vsi, ki še verjamejo v sanje, a še bolj tisti, ki so v njih že nehali verjeti. Kdorkoli si jo bo ogledal, bo iz dvorane prišel žarečih oči, ponovno poln optimizma in vedrine ter zaupanja v dobre vile in naključja ter v srečne konce. Predvsem pa vere v ljubezen in v to, da dobro na koncu zmaga. Kajti sanje se izpolnijo – le dovolj trdno moramo verjeti vanje!

Dragica Sušnik

29. državno tekmovanje Mladina in gore v Trzinu

Foto: Drumlife Production, Metka Komatar

Trzin • Planinsko društvo Onger Trzin je 20. januarja v trzinski osnovni šoli gostilo 29. državno tekmovanje Mladina in gore, v katerem je znanje, veščine in izkušnje z vseh področij planinskega delovanja merilo 118 mladih planincev iz vse Slovenije. Med njimi je bilo 20 štiričlanskih ekip osnovnošolcev, ki so bili najboljši med 53 ekipami na novembrskem regijskem tekmovanju na Bledu, Lovrencu na Pohorju in Pivki. Tretje leto zapored, letos kar 19 parov, so se jim pridružili tudi srednješolci. Po kratkem uvodnem delu so se vsi tekmovalci preizkusili v reševanju pisnih nalog iz splošnih planinskih vsebin. Najboljših šest osnovnošolskih ekip se je uvrstilo v finale, ki je bilo pripravljeno v obliki kviza. V napetem zaključnem delu so finalisti zapisovali ali praktično prikazovali odgovore na zahtevna vprašanja, med drugim o kameninah, prvi pomoči in orientaciji. Zmage so se razveselila dekleta iz Podnanosa (Jerneja in Lucija Trošt, Eva Ivana Fabčič in Hana Furlan), ki so si nadela ime Fosili, drugi so bili trzinski Obriti orli in tretje Gorske košute iz Tržiča. V finalu se je preizkusila tudi osmerica najboljših srednješolskih parov, kjer so pokazali znanje iz vremenoslovja, prve pomoči in splošnega planinstva. Tudi letos so bili nepremagljivi mladi planici iz Idrije, ki so osvojili prva štiri mesta. Lansko zmago sta ubranili par Gorske zjale (Klara Kavčič in Barbara Čibej), drugi sta bili Beli ženi in tretja Dva strašna majstra. Zmagovalne ekipe so nagradili s planinskim taborom v Bavšici, pokali in medaljami, vse sodelujoče pa s praktičnimi nagradami. Nagrado sta prejela tudi zmagovalec likovnega natečaja Moja sanjska gora Jure Čibej iz Idrije in Trzinka Lara Pevec, ki je ustvarila izbrani logotip tekmovanja. V kraju lanskih zmagovalcev so tekmovanje organizirali Planinska zveza Slovenije, Mladinska komisija PZS, Zavod za šport RS Planica, Planinsko društvo Onger Trzin in Osnovna šola Trzin, v kateri so si planinci pred finalnim delom tekmovanja z zanimanjem ogledali razstavo Geografskega inštituta Antona Melika ZRC

V Radomljah se je leto začelo z glasbeno-gledališko premiero, na oder Kulturnega doma Radomlje je prispel muzikal Pepelka, za katerega je režiser Nejc Lisjak dejal, da je skrit dragulj v zakladnici klasičnih muzikalov. Gre za enega od številnih muzikalov, ki sta jih napisala skladatelj Richard Rodgers in tekstopisec Oscar Hammerstein II.

Foto: Drumlife Production, Metka Komatar Po uspehu muzikalov Moje pesmi, moje sanje in Annie se je zbrala ista ekipa, ki januarja in februarja na radomeljskih odrskih deskah prikazuje brezčasno zgodbo o preobrazbi preprostega dekleta v princeso. Muzikal Pepelka ni najbolj pogosto izvajan na profesionalnih odrih, je pa zelo priljubljen v ZDA kot lokalna produkcija. Pepelka v izvedbi, kot smo jo videli tudi zadnji vikend v Kulturnem domu v Radomljah, ponuja resnično vse – odlično zgodbo, humor, predvsem pa to, kar je za muzikal pomembno: izvrstno glasbo in petje ter igro. Muzikal je po besedah Nejca Lisjaka, ki ni samo režiser te predstave, ampak v njej tudi igra (blesti v vlogi Pepelkine zlobne mačehe), glasbeno zelo bogat, zanimiv in v Sloveniji v celoti še nikoli prej slišan. Čeprav ima muzikal, ki ga pripravljajo v Radomljah, pravice za amatersko produkcijo, je ta vse prej kot amaterska; zlahka jo postavimo ob bok najzahtevnejšim svetovnim produkcijam, ki jih ob posebnih priložnostih vidimo v hramih slovenske kulture. Tudi Lisjak je povedal, da je muzikal na visoki ravni: »Poskušamo se približati slovenskemu profesionalnemu nivoju muzikala. Naša zelo lepa posebnost, ki jo radi izpostavimo, je, da v naših projektih sodelujemo z lokalnimi ustvarjalci, z mladimi, ki jih želimo razviti, nadgraditi, jim ponuditi možnost, da se udejstvujejo na tem področju. Predvsem nas vse skupaj žene velika želja, da bi slovenskemu občinstvu približali čim več muzikalov in tudi muzikal Pepelka je eden od teh, ki bi bil lahko bolje znan,« je pojasnil Lisjak, ki je muzikal ponovno tudi prevedel in priredil v slovenski jezik. Vsestranski Lisjak pa bo občinstvu

Modre novice

Januar 2018

Na kratko SAZU "Zeleni plaz – včeraj, danes, jutri: 70 let rednih opazovanj Triglavskega ledenika", spoznavali kamenine ali zbirali značke za uspešno opravljene zabavne naloge. Med napetim finalom osnovnošolcev sta jih obiskala tudi skrita gosta – alpinistka Nastja Davidova in legenda slovenskega alpinizma Tone Škarja.

prostorske problematike Osnovne šole Mengeš, ki predvideva preureditev obstoječe telovadnice v kuhinjo in jedilnico, knjižnico ter manjkajoče kabinete.

Kamničanka Valerija Heybal ni pozabljena

Tanja Jankovič

Kamnik • Prav na 100-letnico rojstva Valerije Heybal je Društvo sv. Jakoba ob sodelovanju Doma kulture Kamnik in kamniške območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti v preddverju kamniškega kulturnega hrama odprlo razstavo in pripravilo slovesnost v počastitev obletnice te velike pevke, ki je bila rojena 16. januarja 1918 v Kamniku. O pomenu Valerije Heybal je na odprtju spregovorila dr. Marjeta Humar, predsednica Društva sv. Jakoba. »Valerija Heybal je bila Kamničanka in svetovljanka, operna pevka evropskega in svetovnega slovesa, ki ji je petje pomenilo sonce, vodo in zrak. Tako je rekla sama v intervjuju in še: »Če sem kaj v življenju resnično ljubila, je bil to moj poklic.« Vse to izžaravejajo tudi razstavljene fotografije. Pred vas smo jih postavili zato, da bi začutili, da se je pred 100 leti tu v Kamniku rodila velika umetnica Valerija Heybalova. Njen glas je zadnjič javno zazvenel v Kamniku 19. februarja 1977 v Razstavišču Veronika na slovesnosti ob obletnici rojstva slikarja Ivana Vavpotiča. Umrla je leta 1994. Že čez dve leti je bila v Razstavišču Veronika razstava o njenem življenju in delu, ki jo je pripravila prof. Marjana Mrak. Skupaj z dr. Andrejo Eržen pa sta pripravili razširjeni razstavni katalog "Valerija Heybal: Nepozabni operni glas: razstava o življenju in delu znamenite operne pevke iz Kamnika". Pred nekaj leti je bila še manjša razstava v njeni rojstni hiši. V Kamniškem zborniku sta izšla dva članka, ki sta ju napisala Peter Bedjanič in Marko Košir. Lani je izšlo temeljno delo o Valeriji Heybalovi, ki ga je napisal Marko Košir "Valerija Heybalova: pozabljena slovenska primadona". Valerijo so osebno poznali še nekateri danes starejši Kamničani. Poznajo jo tudi operni ljubitelji in poznavalci. Ali je res pozabljena? Ne,« je dejala dr. Humarjeva ter dodala, da bi se jo lahko v Kamniku spomnili tudi s poimenovanjem katere od kulturnih ustanov, spominsko ploščo na rojstni hiši ali ulico z njenim imenom. »Spomin na velike ljudi je treba ohranjati, saj nas napolnjujejo z življenjskim optimizmom,« je zaključila dr. Humarjeva. Marko Košir, od mladih dni velik ljubitelj in poznavalec vsega, kar je povezano z glasbenim življenjem doma in v tujini, ter avtor biografije o Heybalovi, je simpatično predstavil nekatere življenjske prelomnice slavne pevke, od petja v ljubljanski operi do več kot 20-letnega statusa primadone v beograjski operi, kjer je – tako Košir – poustvarila nekaj sijajnih stvaritev in gostovala po vsej Evropi. Pred smrtjo je živela osamljeno in pozabljeno v Ljubljani, pokopana pa je v Kamniku. Razstavo, ki je preplet tiste iz leta 1996 in strnjenega povzetka pevkinega življenja in dela, je odprl kamniški župan Marjan Šarec, ki je pozdravil pobudo dr. Marjete Humar o poimenovanju ulice ali ustanove po tej veliki umetnici ter dodal, da se to lahko uredi precej hitro, a pobudo je treba tudi oddati. »Dolžni smo se spominu na Heybalovo pokloniti tudi v prihodnje in naj bo 100. obletnica njenega rojstva nov začetek. Da bomo vedeli, kaj smo v Kamniku imeli, kaj je izšlo iz Kamnika in, da je Kamnik tudi zadnje počivališče Valerije Heybal,« je opomnil Šarec. V glasbenem programu je ob spremljavi pianistke Irine Milivojević nastopila sopranistka Vlatka Oršanić, ki je bila po pripovedovanju Marka Koširja, ena od najljubših učenk Ondine Otte Klasinc, dobre prijateljice Valerije Heybal.

Z gradnjo Športne dvorane Mengeš korak bližje k rešitvi prostorske problematike Osnovne šole Mengeš Mengeš • Kot so sporočili z mengeške občinske uprave, se bo z gradnjo večnamenske športne dvorane Mengeš v letošnjem letu začela druga faza reševanja prostorske problematike Osnovne šole Mengeš. Pripravljajo pa se tudi projekti za dokončno preureditev obstoječe telovadnice v jedilnico in kuhinjo, knjižnico ter manjkajoče kabinete za bolj kakovostno delo pedagoških in strokovnih delavcev na šoli.

»Postopek gradnje večnamenske športne dvorane Mengeš je sedaj v zaključni fazi pridobitve gradbenega dovoljenja na Upravni enoti Domžale. Na Občinski upravi Mengeš pričakujemo, da bomo gradbeno dovoljene pridobili v zimskih mesecih in takoj začeli s postopkom izbire najugodnejšega izvajalca. Takoj, ko bo mogoče, najverjetneje v začetku poletnih šolskih počitnic, se bo začelo z gradnjo. Dvorana bo v prvi vrsti namenjena kakovostnemu izvajanju športnega pouka, ki se sedaj izvaja v neprimerno urejenih, prirejenih prostorih, ter za organizacijo različnih šolskih športnih tekmovanj. V popoldanskih urah bo dvorana na voljo športnim društvom za športne aktivnosti njihovih članov, kar ponuja novo priložnost za razvoj organiziranega športa v Mengšu, v večernih urah pa bo namenjena rekreaciji občank in občanov,« so zapisali v mengeški občinski upravi. Projekt predstavljene gradnje nizkoenergijske večnamenske športne dvorane Mengeš se je sicer pričel že leta 2009, ko sta Občina Mengeš in Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije izvedli javni natečaj za izdelavo projektne dokumentacije. Izbrana je bila rešitev podjetja Studio Kragelj arhitekti d.o.o., saj je gradnja dvorane neposredno ob Osnovni šoli Mengeš predvidevala ohranitev parkovnih in rekreacijskih površin. Tem so prilagodili tudi materiale in zunanji videz objekta. Projekt gradnje je prekinil kohezijski projekt vodooskrbe, za kar je morala občina založiti lastna sredstva, rezervirana za gradnjo športne dvorane. Konec leta 2016 je občina dobila zagotovila za povrnitev založenih sredstev ter gradnjo športne dvorane vključila v proračun za leti 2017 in 2018. Ker se je lani in predlani zgradil vzhodni prizidek k Osnovni šoli Mengeš, ki je posegel v predvideno območje za gradnjo športne dvorane, se je načrtovano športno dvorano ustrezno preprojektiralo. Dodatni razlog za preprojektiranje je tudi želja občine po pridobitvi nepovratnih sredstev Eko sklada. Na Občinski upravi Mengeš ocenjujejo, da je vrednost gradnje večnamenske športne dvorane 4,5 milijona evra. Privarčevana sta 2 milijona evrov. Od tega pričakujejo, da bodo 1 milijon evrov pridobili na razpisu Eko sklada, za preostanek se bo občina zadolžila. »Občina Mengeš je ena od zgolj šestnajstih slovenskih občin, ki sedaj nima niti evra dolga,« dodajajo. V naslednjem obdobju se bo pristopilo k tretji, to je zadnji fazi ureditve

Januar 2018

Modre novice

Na kratko ponudila lep prerez večletnega slikarskega ustvarjanja Šrajeve, od portretov do upodobitev narave. Kot je poudaril Zalaznik, se je v svojih začetkih Šrajeva spogledovala z eksistencializmom, kasneje s kubizmom, obe smeri pa danes lahko prepoznamo v njenih delih združeni, kar ji daje prepoznavno formo.

VABLJENI

Brezmejna ljubezen na tirih z ovirami Kamnik • Ljubezen na tirih je romantična burleska iz Gašperjevega vsakdanjega življenja. Gašper je gibalno ovirana oseba in namen filma je opozoriti na ovire, s katerimi se srečujejo gibalno ovirane osebe pri uporabi javnega potniškega prometa. Ob najstajanju filma so nastale fotografije, združene v istoimensko razstavo, ki so jo do 12. februarja lahko ogledate v kamniški občinski stavbi. Ob tem smo si obiskovalci lahko premierno ogledali tudi omenjeni kratek film.

Kavarna Veronika ponuja prekrasen akustični intimni ambient z odrom in pianinom, stenami za razstravo del vsem mladim in malo starejšim umetnikom, ki želijo predstaviti svoj opus in ga deliti s kulture željnimi meščani. Kavarna Veronika | Glavni trg 6, 1241 Kamnik www.kavarnaveronika.si | info@kavarnaveronika.si | 041 876 082

Olepšano domžalsko drsališče Domžale • Že drugo leto zapored je Zavod za šport in rekreacijo Domžale organiziral likovni in literarni natečaj za domžalske vrtce in osnovne šole.

Film je nastal lansko leto v okviru Tedna mobilnosti, in sicer v sodelovanju CIRIUS-a, MC Kotlovnice in Občine Kamnik. Prikazuje, s kašnimi težavami se soočajo gibalno ovirani, ko tudi navadna vožnja z vlakom v Ljubljano postane podvig. Da to potovanje lahko traja tudi tri, štiri dni, je ob odprtju razstave in premieri filma opozoril tudi Goran Završnik, ki je za film napisal scenarij. Glavna igralca v njem sta Gašper Pompe, dijak Srednje šole CIRIUS Kamnik, in Lara Podlesnik, dijakinja Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik. Med snemanjem filma so pod mentorstvom Mateja Peljhana nastale fotografije, ki bodo do 12. februarja krasile stene občinske stavbe. Ustvarili so jih mladi fotografi s posebnimi potrebami CIRIUS-a Kamnik Ervin Potočnik, Endi Edin Pašič in Nino Rakovič. Na odprtju so ustvarjalci povedali tudi nekaj besed o poteku snemanja in fotografiranja pa o izkušnji sodelovanja in bili so si enotni, da je bilo super in zanimivo.

Otroci so ustvarjali na temo Zimske radosti. Na svoj način se je izrazilo kar dvesto mladih ustvarjalcev. Slike so okrasile ograjo pred drsališčem, zgodbice pa stene drsališča. Ob odprtju razstave 12. januarja so jih otroci nekaj tudi prebrali. Tudi letos na zavodu niso želeli, da bi bil razpis tekmovalne narave, zato je Mateja Kegel Kozlevčar v imenu zavoda dejala, da so zmagovalci natečaja prav vsi. Prav vsi so prejeli tudi nagrade.

V Domžalah petnajst novih štipendistov

Nika Senica

Domžale • Občina Domžale vsako leto na podlagi javnega razpisa podeli občinske štipendije uspešnim dijakom in študentom, ki se šolajo doma in v tujini, so predani svojemu šolanju in ambicijam, hkrati pa na ta način pomaga tudi dijakom in študentom iz socialno ogroženih družin. Ker je bil konec lanskega leta spremenjen Odlok o štipendiranju, po novem lahko občinsko štipendijo prejmejo tudi tisti, ki že prejemajo katero od drugih štipendij. Letos se je prijavilo štiriintrideset kandidatov, podelili so petnajst štipendij, in sicer trinajst za nadarjene dijake in študente, eno za socialno šibkega študenta in eno štipendijo za študenta, ki študira v tujini. Celoletna štipendija za dijake znaša 181 evrov, za študente 237 evrov mesečno. V obdobju od šolskega leta 1995/1996 do vključno 2017/2018 je bilo podeljenih 275 štipendij.

Umetnost skozi priprte oči Domžale • V Menačenkovi domačiji se je odprla razstava Danice Šraj, dolgoletne ljubiteljske likovnice.

Foto: domzalec.si Danico Šraj kot dolgoletno predsednico Likovnega društva Senožeti poznamo kot marljivo, iskreno in predano ljubiteljsko kulturnico. S samostojno razstavo, ki si jo je "prislužila" na lanskem likovnem razpisu Menačenkove domačije oz. Kulturnega doma Franca Bernika je dokazala, da je zelo delovna in kakovostna likovna ustvarjalka. Kot so si bili enotni vodja muzeja Katarina Rus Krušelj, direktorica kulturnega doma Cveta Zalokar in akademski slikar Janez Zalaznik, si je Danica Šraj glede na dolgoletno ustvarjanje samostojno razstavo več kot zaslužila, morda celo že kdaj prej. Razstava v Menačenkovi domačiji je

Modre novice

Foto: Vido Repanšek

Januar 2018

Na kratko Priznanja najboljšim slovenskim orientacistom Komenda • Orientacijski klub Komenda je v soboto, 13. januarja, po tekmi zimske lige gostil še slavnostno podelitev priznanj in pohval Orientacijske zveze Slovenije za leti 2016 in 2017 na prireditvi Orientacist leta 2017 v Kulturnem domu v Komendi. Dogajanje so popestrile članice Orffovega instrumentarija OŠ Komenda Moste, Manca in Nika Juvan na citrah in blok flavti. Po prireditvi so si udeleženci ogledali sobo znamenitega komendskega kartografa Ivana Selana, ki je risarski talent nadgradil in izpopolnil do potankosti. Postal je vrhunski kartograf, po katerem so poimenovali tudi stil pisanja na zemljevidih.

VABLJENI Vabljeni na odlično Illy kavo, pester izbor čajev, vročih čokolad in domačih tort.

Kavarna Veronika | Glavni trg 6, 1241 Kamnik www.kavarnaveronika.si | info@kavarnaveronika.si | 041 876 082

V zadnjih desetih letih kronoloških spremljanj vseh dogajanj v občini Komenda ne morem, da ne bi poudaril, da takšnega in tolikšnega zanosa kot v soboto nisem doživel. Po tradiciji za ta čas je Ustanova Petra Pavla Glavarja (UPPG) pripravila novoletni koncert. Ampak, nikdar do sedaj s ponovitvijo. Prvi koncert ob 19. uri je bil hitro razprodan. Potem pa misel in odločitev – še popoldanski koncert s Prifarskimi muzikanti? Neverjetno. Ampak odločitev, da poskusimo. In odločitev in poskus sta uspela. Kaj uspela, presenetila; popoldne in zvečer polna dvorana. Očitno so se povezale in združile vse energije; od častitljivega jubileja dvorane, spoštovanja in hvaležnosti Ustanovi, imenu Prifarski muzikanti, ki potrjujejo v okviru evropskega leta kulturne dediščine svetinjo besede in pesmi Slovenca, Slovenije. Zato res hvala za obakrat nepozaben praznik slovenske pesmi v Komendi. In hvala tudi UPPG, ki je v letu 2017 s pomočjo prizadevnih prostovoljcev razdelila 600 paketov živil v skupni vrednosti 5.700 evrov; 1.600 evrov so namenili za kritje najosnovnejših stroškov finančno preobremenjenih občanov.

Komendski orientacisti, ki so že nekaj časa med najbolj uspešnimi in poznanimi doma in na tekmovanjih v tujini, pa še naprej snujejo načrte. »Že sedaj lahko povemo, da bomo tudi letos spomladi (predvidoma v začetku maja) organizirali Šolo orientacije za vse generacije. Pridružite se nam, saj bodo naši programi prilagojeni predznanju tečajnikov. Več informacij najdete na spletni strani kluba.« Napovedujejo, da bodo odlične orientaciste tudi letos "poslali" v svet. Izdelati pa nameravajo tudi karto za orientacijski tek, obnoviti obstoječo, še posebej v okolici planinskega doma, kjer člani njihovega orientacijskega kluba tudi radi trenirajo. Pohvalo OZS za tekmovalni dosežek v mednarodnem okolju so prejeli: Ana Pia Pogačar (OK Komenda), Polona Jezeršek (OK Komenda), Mark Bogataj (OK Azimut), Žan Ravnikar (OK Komenda), Matic Blaž (OK Komenda), Mojca Flerin Drevenšek (Kamniški OK), Nejc Zorman (OK Komenda). Priznanje OZS za izstopajoč tekmovalni dosežek so prejeli: Mateja Keresteš (OK Trzin), Krešo Keresteš (OK Trzin), Emil Kacin (OK Azimut). Pohvalo mladim orientacistom za prizadevnost in napredek sta prejeli Katja Babič (OK Komenda) in Teja Tušar (OK Azimut). Dobitnika priznanj za dolgoletno delo sta Klemen Kenda (OK Azimut) in Andraž Hribar (OK Brežice). Najvišje priznanje, naziv častnega člana, je Orientacijska zveza Slovenije podelila Vladu Sedeju iz OK Azimut. Sedej je namreč že od konca devetdesetih let ime med slovenskimi orientacisti in je veliko prispeval k razvoju orientacije v Sloveniji.

Predsednik Uprave UPPG Štefan Petkovšek je povedal: »Zavedamo se, da je finančna in pomoč v živilih lahko le začasna rešitev. Za trajno rešitev je dobrodošel zaupljiv pogovor in spodbuda. Pomembna dejavnost Ustanove je štipendiranje. Smoter našega štipendiranja je vračanje v skupnost. Enajst lanskih štipendistov je z obvezno celoletno delavno prakso nudilo učno pomoč šolarjem, vodilo skavte, oratorij in bili so animatorji v programih Občine Komende za mlade. Tako krepijo odgovornost – ne samo za lastno izobrazbo, ampak tudi za kakovostno življenje skupnosti. Ustanova je v letu 2017 organizirala kar petnajst različnih dogodkov.« Bila je res lepa predzadnja januarska sobota slovenske pesmi in besede v Komendi.

Za 400 obiskovalcev so peli in igrali Prifarski muzikanti Komenda • Kot da bi dvorana želela poudariti, da se je v soboto, 20. januarja, začelo njeno leto; njeno 80. leto v Kulturnem domu v Komendi – za lep uvod nedvomno še precejšnjih dogajanj tega jubileja so tokrat na samem začetku poskrbeli Ustanova Petra Pavla Glavarja s predsednikom Uprave Štefanom Petkovškom, ki srčno, s spoštljivim zanosom in poslanstvom nadaljuje častitljive vsebine donedavne predsednice dr. Marte Ciraj.

Andrej Žalar

Šola smučanja in bordanja na Krvavcu med zimskimi počitnicami od 19. do 23. februarja. Organizirani prevozi iz Domžal, Mengša, Radomelj, Most in Ljubljane. Več informacij: G: 041/853-071 (Primož), E: info@sd-soncek.si, w: www.sd-soncek.si, FB: ŠD Sonček

Januar 2018

Modre novice

Na kratko Lekarna Domžale (Ljubljanska 72, 1230 Domžale) je dežurna ob sobotah, nedeljah in praznikih od 17. do 20. ure; Lekarna Kamnik (Šutna 7, 1241 Kamnik) pa ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. ure.

Priznanja najbolj vztrajnim pohodnikom Kamnik • Že 14. leto v začetku januarja poteka podelitev priznanj in medalj najbolj vztrajnim pohodnicam in pohodnikom na Sv. Primož nad Kamnikom. Letošnja je potekala v soboto, 13. januarja.

22. Skirca Borisa Paternosta Trzin, Mengeš • Strelsko društvo Trzin je ponovno gostilo največje mednarodno strelsko tekmovanje z zračnim orožjem v Sloveniji – 22. Skirco Borisa Paternosta. Poleg tega so izvedli še 5. Pokal Trzina 2018.

Foto: Andrej Jeglič Kar 113 pohodnic in pohodnikov si je prislužilo medaljo. Tisti z več kot stotimi vzponi bronasto; srebrno tisti, ki so se na Sv. Primož povzpeli vsaj dvestokrat, in zlato tisti, ki so našteli več kot tristo vzponov. Absolutne zmagovalke med ženskami so bile letos kar tri, in sicer Marta Mrgole, Zalka Koritnik in Marija Kovič – vse so se na Sv. Primož povzpele 365-krat. Poleg njih sta si zlato medaljo prihodili še Mira Gradišek (335) in Mira Strmole (325). Med moškimi je letošnji absolutni zmagovalec Franc Griljc s 340 vzponi. V moški konkurenci so se mu pri zlati pridružili še Dare Hribar (335), Metod Vodlan (323), Mitja Ogrinec (321), Marjan Strmole (310), Tone Gradišek (305) in Franc Kosirnik (302). Lahko dodamo, da je moška konkurenca številčnejša od ženske – letos je bilo 65 pohodnikov in 48 pohodnic, vendar so slednje bolj pridne, saj so prve tri Sv. Primož osvojile prav vsak dan v lanskem letu.

Letos je bila Skirca po številu nastopov rekordna, saj se je tridnevnega tekmovanja udeležilo kar 396 tekmovalcev iz 61 društev in 6 držav, skupaj pa so na tekmovanju zabeležili kar 620 nastopov. Med moškimi ekipami so Kamničani zasedli tretje mesto, strelci Trzina pa peto. Med dekleti je zmagala Živa Dvoršak (Olimpija), medtem ko so pri moških prva tri mesta odšla na Hrvaško. Omenimo še, da se je letos spremenila lokacija prireditve, in sicer se je tekmovanje iz Trzina preselilo v dvorano mengeške Harmonije. Organizatorji so uvedli novosti tudi v samem tekmovanju: v petek je potekalo tekmovanje mešanih parov, poleg tega so izenačili dekleta s fanti, saj so tudi predstavnice nežnejšega spola letos streljale po 60 strelov (prej 40) v 75 minutah.

Kamničan Robert Slapar bo plaval od Kopra do Prevlake Kamnik • 55-letni Kamničan Robert Slapar si je zastavil cilj preplavati najdaljši morski etapni maraton v zgodovini. Preplaval bo dolžino Jadranskega morja, in sicer od Kopra do Prevlake. Slapar bo podvig izvedel letos junija. Na poti ga čaka 66 vsakodnevnih etap, dolgih približno 15 kilometrov, kar pomeni približno pet ur plavanja vsak dan. V epskem maratonu naj bi skupaj preplaval več kot tisoč kilometrov. »To si želim preplavati že od svojega 13. leta,« je dejal ob odprtju razstave svojih fotografij, ki je bila namenjena zbiranju podpore za ta podvig. Slapar je namreč tudi odličen fotograf, ki se svojimi deli predstavlja tako doma kot v tujini.

Foto: Andrej Jeglič Omeniti velja tudi najmlajšega 6-letnega Matevža Zoreta, ki je naštel 30 vzponov, in 8-letnega Domna Igliča s 40 vzponi. Peter Uršič, alfa in omega Okrepčevalnice na Sv. Primožu, se je ob tej priložnosti zahvalil tudi vsem posameznikom, ki mu pomagajo pri njegovem delu.

Spremenjen urnik dežurstva Lekarne Kamnik in Lekarne Domžale Kamnik, Domžale • Javni zavod Mestne lekarne obvešča, da je od 1. januarja spremenjen urnik dežurstva za Lekarno Kamnik in Lekarno Domžale. angleščina nemščina francoščina italijanščina ruščina španščina slovenščina latinščina kitajščina esperanto

Slaparjeva ljubezen do plavanja se je začela že v rosnih letih, ko je treniral v Plavalnem klubu Kamnik kot plavalec in vaterpolist. Kasneje je postal plavalec dolgoprogaš, njegovi cilji pa so postajali vedno višji. Leta 2010 se je udeležil svetovnega veteranskega prvenstva s slovensko reprezentanco, leta 2011 je v enem kosu preplaval 46 kilometrov slovenske obale. Prav ta uspeh mu je dal motivacijo za zastavitev novega cilja – preplavati dolžino Jadranskega morja. Slapar je svojemu podvigu dodal moto "Naš modri planet, tudi tvoj", saj kot ekolog želi v ljudeh vzbuditi premislek, kaj smo naredili z našim planetom.

V središču Kamnika na Japljevi 4 (poleg Kavarne Veronika) M: 041 553 711 T: 01 831 73 60 V januarju in februarju 2018 oblikujemo nove skupine tečajnikov. Veseli bomo, če se nam pridružite tudi vi. www.ita-jezikovnasola.com e: itadar@gmail.com Znanje jezikov vas poveže s svetom in spletom, mi pa z znanjem že 28 let!

Modre novice

Januar 2018

Aktualno

Anina zvezdica Kamnik: Brez skladišča, a aktivni

M. Štrajhar

Anine zvezdice, kot sebe poimenujejo prostovoljke dobrodelne organizacije Anina zvezdica, so decembra še posebej pridne. Ta mesec že tradicionalno, letos mineva osem let, po vsej Sloveniji poteka zbiranje in razdeljevanje hrane družinam v stiski. Od tega skoraj pet let tudi v Kamniku, kjer je njihovo delovanje nekoliko okrnjeno, saj že dve leti iščejo primerno skladišče. Njihov trud in dobro delo pa preučujeta tudi Maša Koštomaj in Živa Kramžar, dijakinji 4. letnika Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik, smer ekonomski tehnik, ki sta pri predmetu poslovni projekti pod drobnogled vzeli prav Anino zvezdico. Kamniškim dijakom je delovanje Anine zvezdice iz prve roke predstavila Eva Cocej, vodja kamniške izpostave: »Dijaki so imeli veliko vprašanj. Seveda je bilo prvo povezano s skladiščem in kje ga imamo v Kamniku. Bila sem v zagati, saj se v Kamniku in okolici že dve leti trudimo poiskati primeren prostor, a žal neuspešno. Poleg tega je dijake zanimalo še, kaj vsebujejo paketi, kako izberemo družine, koliko hrane razdelimo.«

Dijakov, ki so tudi sami zbrali hrano, se je predavanje dotaknilo, saj so zapisali: »Eva nam je povedala o nekaj primerih, ki so se je najbolj dotaknili. V pripovedovanju smo lahko videli, da to delo res opravlja s srcem.« Ob tem Eva dodaja, da to delo moraš delati s srcem, sicer ne zmoreš. »To ni naš prosti čas, saj delamo ogromno. Praznike, vikende, z vročino, v vseh okoliščinah. Tudi dijake sem povabila, da se nam pridružijo pri sestavljanu paketov in razdeljevanju hrane.« V osmih letih obdarili 110 tisoč družin V osmih letih, odkar obstaja Anina zvezdica, so v Sloveniji razveselili približno 110 tisoč družin, zbrali pa kar 1,5 milijona kilograma hrane. Ker zadnja akcija še poteka, te številke niso dokončne, Eva pa nam je že zaupala, da so decembra in januarja na Kamniškem zopet obdarili več kot sto družin. »Pomembno je, da mladi poznajo pomen dobrodelnosti in se tudi seznanijo z obsegom dela, ki ga ni malo. Že majhne otroke moramo naučiti pomoči sočloveku, kajti po mojem mnenju ni vprašanje, ali lahko pomagaš, temveč moraš pomagati. To je naloga in dolžnost vsakega posameznika. Če poznaš nekoga v stiski, mu pomagaj, kolikor lahko. Ne samo z denarjem in hrano, ogromno pomeni nasmeh, objem, posluh, mogoče kakšna manjša opravila v stanovanju ipd.,« zaključuje Eva.

KATERI NISSAN CROSSOVER BO VAŠ IZ TE IZJEMNE PONUDBE?

NISSAN JUKE

NISSAN QASHQAI

NISSAN X-TRAIL

· Inteligentni Around View Monitor · Safety shield · Navigacija

· Opozorilo prečnega prometa zadaj · Inteligentno zaviranje v sili · Inteligentni Around View Monitor

· Inteligentni pogon 4x4 · Inteligentno zaviranje v sili · Inteligentni sistem za pomoč pri parkiranju

7 LET JAMSTVA* / 4 ZIMSKE GUME** / POL PLAČILA TAKOJ, POL ČEZ 1 LETO, BREZ OBRESTI*** / LETNA VINJETA ODKRIJTE CELOTNO PONUDBO PRI VAŠEM PRODAJALCU NISSAN ALI NA NISSAN.SI Avtohiša Malgaj, d.o.o., Tržaška c. 108, 1000 Ljubljana. Prodaja novih vozil: 01/ 20 00 627, prodaja rabljenih vozil: 01/ 20 00 560, servis: 01/ 20 00 570. E-mail: info@malgaj.com ODPRTO OD PON DO PET: OD 8.00 DO 18.00, SOB: OD 8.00 DO 12.00, NED: ZAPRTO

www.malgaj.si

Kombinirana poraba goriva: 7,3–3,8 l/100 km. Emisije CO2: 162–99 g/km. Emisijska stopnja: Euro 6b. Emisije NOx: 0,0093–0,0517 g/km. Emisije trdnih delcev: 0,0001–0,00185 g/km. Št. delcev (x1011): 0,12–39,55. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim Kombinirana prizemnega poraba goriva: l/100 km.ter Emisije COoksidov. : 134–99 g/km. Emisijska stopnja: Euro 6b. Emisije NOx: 0,0093–0,0411g/km. Emisije trdnih delcev: 0,00030–0,00185g/km. Št. in PM dušikovih koncentracijam ozona5,8–3,8 delcev PM 2 10 2,5 11 delcev (x107-letno ): 0,13–39,55. Ogljikov dioksid (COosebnega ) je najpomembnejši toplogredni plin,in kiNissan povzroča segrevanje. Emisije zunanjega zrakaterizpodaljšano prometajamstvo pomembno *Brezplačno jamstvo velja ob nakupu novega vozila Nissan Juke, Nissan Qashqai X-trail zglobalno Nissan Financiranjem. 7 let jamstvaonesnaževal obsega 3 leta tovarniške garancije za 4., 5. leto 2 po programu k “As new”, 6. in 7. leto pa po programu Basic. oz. za 160.000 km, karkoli se zgodi prej. ** Veljapovišanim za omejeno ponudbo zimskih gum različnih blagovnih znamk ob nakupu Nissan Juke, Nissan Qashqai in prispevajo poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno koncentracijam prizemnega ozona delcev PM10 invozila PM2,5novega ter dušikovih oksidov. Nissan X-trail za fizične osebe z Nissan Financiranjem. ***Za vsa naročila do 31. 3. 2018 so kupci vozila Nissan Nissan Juke, Nissan Qashqai in Nissan X-trail, ki svoje vozilo financirajo preko Nissan Financiranja, upravičeni do Pooblaščeni uvoznik Renault Nissan Slovenija, d.o.o.,akcije Dunajska 22, 1001 Ljubljana. je simbolična. Več na Nissan.si brezobrestnega financiranja za obdobje 12 mesecev v primeru Lizing 50/50. Akcija upošteva Slika 50% polog ter odkupni obrok v višini 50% po enem letu brezobrestnega financiranja. Ponudba velja do konca meseca marca. Pooblaščeni uvoznik: Renault Nissan Slovenija, d. o. o., Dunajska 22, 1001 Ljubljana. Slika je simbolna.

Januar 2018

Modre novice

Uspešne zgodbe

Kamničan, ki s svojim pohištvom opremlja Ronaldov hotel in Ikeine pisarne

Mateja Štrajhar

Če je izdelek lep in funkcionalen, uspeh ne izostane. Nekako romantično se bere zgodba o uspehu kamniške blagovne znamke Lina, ki je v pičlih štirih letih pustila svoj pečat na svetovnem trgu dizajnerskih sedežnih sestavov. Ikea, Ronaldov hotel na Madeiri sta med njihovimi najbolj znanimi naročniki, opremili bodo tudi slovensko vas na olimpijskih igrah v Pjongčangu, a direktor in lastnik podjetja Damjan Uršič skromno razlaga, da zgodba o uspehu le ni nastala čez noč in brez ovir. Po umiritvi ekonomske situacije so se vrnili v projektiranje, opremljanje ter inženiring objektov. »Industrijski dizajn je bil vedno naša strast, zato smo začeli sodelovati z naročniki, kot so Stol, kasneje tudi s podjetjem Tom, ki je bilo lepa odskočna deska. Njihovo vodstvo je imelo posluh za dizajn, razstavljali so na mednarodnih sejmih, na katerih smo dobivali nagrade za oblikovanje, zaradi česar so prišli do nas italijanski naročniki, med njimi tudi Natuzzi,« razlaga Uršič, ki priznava, da je bila ob tem ves čas prisotna želja po lastni blagovni znamki. Štiri mednarodne nagrade že prvi dan obstoja blagovne znamke K uresničitvi te želje je pripomogla tudi gospodarska kriza, v katero so njihovi italijanski naročniki hitro padli: »Le nekaj malega smo še oblikovali za zunanje naročnike, zato smo vzporedno s kooperanti naredili nekaj izdelkov pod lastno blagovno znamko.« Prototipe so peljali na kölnski sejem, tam pa je sledilo presenečenje, saj so v istem dnevu dobili kar štiri nagrade. »Lansirali smo blagovno znamko, odprli spletno stran in dobili nagrade. Vse v istem dnevu. Prišli so novinarji, tako da je bilo precej medijske odmevnosti, pa tudi trgovci, ki so takoj naročili izdelke. Bili smo v veliki zadregi, saj razen prototipov nismo imeli ničesar,« smeje razlaga Uršič, »ob vrnitvi smo začeli z iskanjem dodatnih kooperantov in zgodba se je začela. Dobavili smo vse, kot je bilo dogovorjeno.« »Vsaka stvar je za nekaj dobra,« pravi po štirih letih, ko se spominja začetkov. Podjetje Lina design sta z mamo ustanovila že pred petindvajsetimi leti, ukvarjali so se predvsem s projektiranjem interierjev. Po osamosvojitveni vojni so se zaradi pomanjkanja povpraševanja osredotočili na grafično oblikovanje.

Lastna proizvodnja v Kamniku je prava odločitev Podjetje je v naslednjih letih počasi raslo. Danes največ izvozijo v Francijo, sledi Skandinavija, predvsem Danska in Finska, pa Amerika. Na Danskem

Lestroj d.o.o., Motnica 2a, 1236 Trzin info@lestroj.si, 01/561-05-30, www.lestroj.si Pridružite se vodilnemu podjetju na področju inovativnih rešitev za lesnoobdelovalno industrijo in obrt LESTROJ d.o.o. v Trzinu. Z več kot 25-letno tradicijo smo nepogrešljiv partner v lesnopredelovalnem sektorju ter nenehno stremimo k nadaljnjemu razvoju in iskanju novih rešitev. Zaupajo nam številna mizarska in druga podjetja tako na domačem kot tudi na tujih trgih (Hrvaška, Srbija, Bosna in Hercegovina), s svojo pestro ponudbo pa prodiramo tudi na zahtevnejše evropske trge. Naši glavni vrednoti sta zanesljivost in poštenost.

V našo izkušeno servisno ekipo vabimo

SERVISERJA LESNOOBDELOVALNIH STROJEV (m/ž) Servis je naša ključna prednost pred konkurenco. V želji, da bi se našim cenjenim strankam še bolj približali, imamo za nadaljnji razvoj servisnih storitev drzne načrte. OPIS Delo serviserja je izredno dinamično, saj obsega montaže novih strojev ter obnove in servis strojev. Pri delu je zaželeno poznavanje osnov električnih, hidravličnih, pnevmatičnih in mehanskih sistemov. Delo delno poteka v servisnih delavnicah v Trzinu in Radomljah, delno pa na terenu po Sloveniji, občasno tudi v tujini, predvsem na Hrvaškem. PRIčakuJEmO: • tehnične izkušnje s področja strojništva ali elektrotehnike ali mehatronike, • srednješolsko izobrazbo tehnične smeri, • samostojnost pri delu, zanesljivost in odgovornost, • vozniški izpit B-kategorije, • komunikativnost in strokoven odnos do poslovnih partnerjev in sodelavcev.

NuDImO: • dolgoročno sodelovanje ter redno in stimulativno plačilo prek redne zaposlitve, • delo v prijetni, ambiciozni in strokovni ekipi, • možnost nenehnega razvoja, • potrebno opremo za delo, uporabo službenega vozila.

Če menite, da ustrezate večini pogojev in bi vas delo serviserja v podjetju Lestroj d.o.o. veselilo, vas vljudno vabimo, da nam do 6. 2. 2018 pošljete svojo prošnjo z življenjepisom in delovnimi izkušnjami na elektronski naslov info@lestroj.si. Kandidati bodo o zaključenem postopku izbora obveščeni po elektronski pošti.

Modre novice

Januar 2018

Uspešne zgodbe so z igrivo in barvito otroško kolekcijo prisotni v mnogih igralnicah otroških vrtcev, pri čemer sodelujejo z danskim proizvajalcem zunanjih igral, ki je v njih prepoznal primernega partnerja za dopolnitev svoje ponudbe. Med njihovimi številnimi kupci so tudi Južnokorejci, zato so v Lini designu izkoristili priložnost in bodo s svojimi kosi opremili slovensko vas na olimpijskih igrah v Pjongčangu. Kljub vsemu pa rast po udarnem začetku ni bila taka, kot so si želeli. »Imeli smo zavoro. Zaradi težav s kooperanti, od zamud do slabe kakovosti, nismo mogli dobavljati v taki meri, kot bi želeli. Poleg tega podjetje, ki nima lastne proizvodnje, pred naročniki, ki pridejo na ogled iz tujine, npr. iz Tajvana, Amerike, deluje ranljivo, zato je tudi zaupanje v podjetje manjše. Težko jih je prepričati, da s kooperanti zagotavljamo kakovost in nadziramo proces. Zato smo se v začetku lanskega leta odločili, da tukaj v Kamniku zaženemo lastno proizvodnjo. Sedaj imamo v prostorih bivšega Svilanita zaposlenih deset vrhunskih šivilj, bomo pa še zaposlovali; tukaj imamo tudi razstavni prostor. Po enem letu lahko rečem, da je bila odločitev prava. Po zaslugi enkratnega tima proizvodnja teče odlično. Zdaj mirno prodajamo, saj lahko tudi naredimo,« je zadovoljen Uršič. Tovarniška trgovina s popusti in promocijskimi akcijami Uršič pravi, da so v preteklosti prodirali predvsem na tuje trge. Sedaj je na vrsti Slovenija: »V prvi vrsti želimo pristopiti do Kamničanov in okoličanov. Zato smo v naših prostorih uredili tovarniško trgovino z različnimi ugodnostmi, v katero vabimo Kamničane, Domžalčane in okoličane – naj pridejo, se usedejo, ponudili jim bomo kavico, pokazali, kaj imamo, in prisluhnili njihovim željam.« Ob tem Uršič poudari, da je njihova proizvodnja sicer serijska, so pa zelo fleksibilni pri blagovih, ponudijo lahko različno udobje, sedežno garnituro lahko prilagodijo tudi na točno določeno mero. V tovarniški prodajalni bodo ponudili tudi odprodajo sejemskih eksponatov po izjemno ugodnih cenah. Razstavljanje in nagrade s sejmov gradijo zaupanje In prav sejmi se Uršiču zdijo ključnega pomena za uspeh blagovne znamke in iskanje kupcev. »Na začetku nismo sistematično obdelovali trgov, saj niti vedeli nismo, kje in koliko bomo zanimivi. Zato smo šli na mednarodne sejme, kamor pridejo mednarodni kupci od Peruja, Avstralije, Japonske, Skandinavije itd. Na sejmu si viden, hkrati pa preveriš odziv kupcev. Naša velika prednost je, da so vsi izdelki oblikovani tako, da ustrezajo dimenzijskim zahtevam kurirskih služb, zato lahko hitro in poceni pošiljamo kamorkoli,« pravi Uršič, ki izpostavlja, da so tudi nagrade, ki jih nekateri sejmi podeljujejo, pomembne za novo in neznano podjetje, saj tako zgradijo zaupanje pri kupcih. Tudi trgovci raje izberejo nagrajene blagovne znamke. Seveda pa za ogled izdelkov ni treba iti na sejem, za prvi vtis lahko pogledate Facebook stran Linafurniture Slovenija. Seveda so pomembne tudi reference. Med njimi kot najboljšo Uršič izpostavlja švedsko Ikeo, za katero so dobavili počivalnike za pisarniške prostore na treh lokacijah. »Sodelovanje z Ikeo je velika pohvala. Če ta za svoje potrebe kupi naše pohištvo, potem nekaj že delamo prav,« pravi

Uršič in doda, da jih prodaja v Ikeinih trgovinah ne zanima, saj švedski velikan prodaja le pod svojo blagovno znamko, oni pa želijo promovirati blagovno znamko Lina. Edini razlog, zaradi katerega bi Uršič v prihodnosti razmišljal o sodelovanju z Ikeo, je optimizacija proizvodnje in nabave. Vest o počivalniku Luna, ki ga je za Ronaldov hotel na Madeiri kupila njegova družba CR7, je odmevala predvsem v Sloveniji. »Klicali so nas kupci in želeli kupiti Ronaldov sedež,« se smeje Uršič, ki med pomembnejšimi sprožilci povpraševanja navaja tudi objave v tujih medijih, še posebej izpostavlja objavo v Huffington Postu v Business Insiderju, zaradi katere se jim je začel odpirati ameriški trg. Zdrava rast in sistematična obdelava trgov sta dva osnovna načrta Line za prihodnost. Oba sta postala uresničljiva z vzpostavitvijo lastne proizvodnje. »V preteklosti smo trge obdelovali razpršeno, zdaj se tega lotevamo sistematično. Začeli smo s severno Evropo,« pravi Uršič in dodaja, da je bila odločitev za lastno blagovno znamko nedvomno prava. »Pri lastni blagovni znamki sam nadziraš ceno, prodajne poti in vse ostalo. Lahko postaviš mejo, pod katero ne greš. Če je trgovcem izdelek všeč, se o ceni niti ne pogajajo. Na splošno imamo zelo malo primerov, da bi se pogajali o ceni. Tudi veliki, kot sta Ikea in Ronaldova družba, ne. Prosijo za cenik in to je vse.«

IZVIRNO NARAVNO DOMAČE • POKICA & MEDENKA • • ZELIŠČNA LEKARNA MIRJAM GRILC • • NARAVNA KOZMETIKA ODORI • • ZDRAVO HUJŠANJE IN RAZSTRUPLJANJE • • LCHF LINIJA •

IZVIRNA DARILCA ZA VALENTINOVO

www.zlatapticka.si Šutna 2, 1240 Kamnik / T: 040 554 199 / E: info@zlatapticka.si

Addiko gotovinski krediti Za hitro in enostavno izpolnitev vaših želja, brez stroškov odobritve. + paket bančnih storitev 6 mesecev brez stroškov vodenja! Ponudba velja do 28. 2. 2018.

Poslovalnica Domžale, Ljubljanska cesta 28, 01 580 42 46, addiko.si

Januar 2018

Modre novice

Pogovor Avto modrosti z ministrico

Prometna varnost v Sloveniji je boljša kot v preteklosti Vozniki, kolesarji, pešci in drugi udeleženci v prometu skupaj ustvarjamo vsakodnevne razmere na cestnih in javnih površinah in vplivamo na svojo varnost ter varnost drugih. Če so nas črna kronika v medijih in statistični podatki še pred leti opozarjali na včasih alarmantne razmere v slovenskem prometu, zdaj na srečo lahko končno rečemo, da se je stanje na tem področju začelo izboljševati. Ni še dolgo tega, ko smo poslušali grozljive zgodbe o najhujših nesrečah, ki so se nam za vedno vtisnile v spomin, tudi če nam tisti, ki so bili v njih vpleteni, niso bili znani.

Leto 2017 je očitno le prineslo premike na boljše. Tako menijo na Agenciji za varnost prometa (AVP), ki je na novinarski konferenci pred kratkim predstavila stanje varnosti cestnega prometa v Sloveniji v lanskem letu in načrtovane aktivnosti v letošnjem. Po dveh letih so ponovno beležili izboljšanje prometne varnosti, saj je bilo leto 2017 z vidika števila prometnih nesreč in posledic le-teh najuspešnejše, odkar v Sloveniji spremljajo število prometnih nesreč. Manj nesreč, umrlih in poškodovanih Izboljšanje stanja varnosti v cestnem prometu v primerjavi z letom 2016 so zabeležili tako pri številu prometnih nesreč kot tudi pri številu umrlih, hudo poškodovanih in lažje telesno poškodovanih udeležencih cestnega prometa. Število umrlih udeležencev v preteklem letu je bilo najmanjše v zadnjih šestdesetih letih. S takšnimi rezultati, menijo, se na AVP približujejo ciljem, ki so jih zastavili v nacionalnem programu varnosti cestnega prometa. V letu 2017 je na slovenskih cestah umrlo 106 udeležencev cestnega prometa, kar je 24 manj kot v prejšnjem letu. Hudo poškodovanih je bilo 831 (19 manj kot v letu 2016), 6.875 jih je bilo lažje telesno poškodovanih (731 manj kot v letu 2016).

odstotkov vseh umrlih udeležencev cestnega prometa v lanskem letu). Poletni meseci (junij–avgust) so bili v letu 2017 varnejši kot pretekla leta. Posebej izstopa september, saj je bil to mesec z najmanjšim številom umrlih v zadnje četrt stoletja, umrl je en udeleženec cestnega prometa. Vodja Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi, mag. Ivan Kapun, je povedal: »Med umrlimi v prometnih nesrečah je bilo največ voznikov osebnih avtomobilov, kar 32, in voznikov motornih koles, 24, sledijo potniki v vozilih. Zabeležili smo izboljšanje pri pešcih in kolesarjih. Policija bo v letošnjem letu posebno pozornost namenila povečanju nadzora ter posebno pozornost za poenostavitev prekrškovnega postopka, saj ta danes predstavlja težavo pri izvajanju učinkovitega nadzora hitrosti na cestah. Poskušali bomo zagotoviti dodatne kadre za nadzor prometa.« V letošnjem letu bodo v AVP dodatno okrepili prometne vsebine v šolstvu, za 100 odstotkov bodo povečali sredstva za delovanje svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na lokalni ravni ter namenili več denarja tudi nevladnim organizacijam, ki delujejo na področju prometne varnosti. Nadgradili bodo tudi nacionalne preventivne akcije, tako vsebinsko kot medijsko, še posebno pozornost bodo namenili uporabi mobilnih telefonov med vožnjo, motoristom in pešcem. Več naporov bodo vložili tudi v nadgradnjo raziskovanja dejavnikov, ki botrujejo nastanku prometnih nesreč zaradi cestne infrastrukture ter tudi spremembam zakonodaje in pravilnikov. Uporaba mobilnih telefonov med vožnjo vodi v nesreče V sodobnem svetu, ko se nam kar naprej nekam mudi in je komunikacija bistven del našega vsakdana, zaradi službe pa je tudi nujna, uporaba mobilnih

Pohodi plin, ne zamudi akcije! Pohitite, omejena količina vozil! Preverite ponudbo na:

Smrtnih žrtev toliko kot pred šestdesetimi leti »Veseli me, da se je trend ponovno obrnil in da je bilo leto 2017 najuspešnejše do sedaj. Izboljšal se je tudi položaj Slovenije v evropskem merilu. Napredek in manj nesreč pripisujem dobremu sodelovanju vseh akterjev, ki delujejo na področju prometne varnosti v Sloveniji, predvsem pa sodelovanju z nevladnimi organizacijami, lokalnimi sveti za preventivo in vzgojo. Zahvala gre tudi medijem, saj sporočila in delo agencije pride do prebivalstva prav preko njih,« je na novinarski konferenci izpostavil mag. Igor Velov, direktor Agencije za varnost prometa. Dodal je še, da se mu zdi zanimiv podatek, da smo sedaj na isti ravni po številu smrtnih žrtev kot pred šestdesetimi leti, takrat pa je bilo občutno manj prometa – po statističnih podatkih je bila stopnja motorizacije (število osebnih vozil) v letu 2017 kar 43-krat večja kot leta 1957. »Stanje varnosti cestnega prometa se izboljšuje in še naprej se moramo vsi skupaj truditi ter sodelovati za še boljše razmere v prometu,« je povedal mag. Velov.

POPUST DO POPUST DO

3.450

+ 1.500 € FORD BON ZA FINANCIRANJE

FORD CREDIT

Največ nesreč spomladi, najmanj septembra Neprilagojena hitrost, alkoholiziranost in nepravilna stran oziroma smer vožnje so ključni vzroki oziroma dejavniki tveganja za nastanek prometnih nesreč, so s podrobnejšo analizo lanskoletnih prometnih nesreč po mesecih ugotovili na agenciji. Izpostavili so še, da so bili lani na naših cestah najbolj ogroženi motoristi, ki vedno bolj precenjujejo svoje sposobnosti in podcenjujejo cesto, ki pa je v spomladanskih mesecih zaradi peska in še ne dovolj ogretega asfalta najbolj nevarna. Po številu nesreč so bili najslabši spomladanski meseci (marec–maj), saj je v tem času na naših cestah umrlo kar 40 ljudi (38

Modre novice

€

FORD C-MAX Trend 1.0 EcoBoost, 5 vrat

144 € že od

Uradna poraba goriva: 3,8–6,8 l/100 km. Uradne specifične emisije CO2: 99–154 g/km. Emisijska stopnja: Euro 6b, uradne emisije NOx: 0,0200-0,3510 g/km, specifične emisije trdih delcev: 0,00018-0,00400 g/km, število delcev: 0,02-29 x 1011. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov.

| mesec

Go Further

72-mesečno plačevanje: € 143,67, ter zadnji (73.) obrok: € 2992,00 • stroški odobritve: € 299,20 • skupni znesek za plačilo brez lastne udeležbe: € 13.635,74 • letna obrestna mera: 5,966%, ki je spremenljiva in vezana na 3 mesečni Euribor • če je Euribor manjši od 0, se šteje, da je 0 • efektivna obrestna mera: 6,99% na dan 15.09.2017. Slika je simbolična. Navedena cena velja ob sklenitvi Ford Credit.

VEIT TEAM, Čufarjeva ulica 24, Vir, Domžale, GSM: 031 395 395, www.veitteam.si

Januar 2018

Avto modrosti telefonov seveda narašča. A s tem žal tudi število prometnih nesreč zaradi zmanjšane pozornosti med udeležbo v prometu. Zlasti nevarna je uporaba mobilnih telefonov med vožnjo, a tudi kolesarji in pešci zaradi uporabe mobilnega telefona slabše spremljajo dogajanje v prometu, saj so osredotočeni na telefon. Uporaba mobilnih telefonov med vožnjo je z zakonom prepovedana, razen ko gre za uporabo naprave za prostoročno telefoniranje. Zakonodaja določa, da voznik med vožnjo ne sme uporabljati opreme ali naprav na način, ki bi zmanjševale njegovo slušno ali vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanja vozila (maska, slušalke, telefon, itd.). A tudi prostoročno telefoniranje ni brez nevarnosti: med vožnjo namreč zmanjšuje voznikovo koncentracijo in je moteč dejavnik, ki lahko prispeva k nastanku nesreče.

Enako, kot bi bili pijani, SMS-i pa so še slabši Uporaba mobilnega telefona med vožnjo pomeni večje tveganje pri odločitvah. Tudi uporaba prostoročne opreme za telefoniranje med vožnjo odvrača pozornost voznika, praktično enako kot običajna uporaba mobilnega telefona brez prostoročne opreme, saj voznik na primer vtipkava številko ali opravlja in končuje klice na zaslonu, v vsakem primeru pa zaradi tega opravila vsaj za trenutek odvrne pogled z dogajanja na cesti. Poleg tega je zaradi klica oziroma pogovora tudi miselno odsoten in ne posveča polne pozornosti svoji vožnji in drugim udeležencem v prometu. Ugotovili so že, da če voznik telefonira med vožnjo, je to enako, kot bi imel v krvi 0,8 promila alkohola. Še slabše od telefoniranja pa je pisanje besedilnih sporočil med vožnjo, ko voznik štirikrat več časa ne gleda na vozišče kot pri normalni vožnji. Dodajmo k temu še najsodobnejši "šport", to je snemanje samega sebe med vožnjo ali videosnemanje vožnje pred sabo in takojšnje deljenje teh vsebin na družbenih omrežjih. Podobno usodno se lahko konča brskanje po spletu ali družbenih medijih med vožnjo, saj je zbranost tedaj še manjša kot med klicem, pogled voznika pa ostane še dlje odvrnjen z dogajanja na cesti. Varno se ustavi in s telefonom opravi »Ključno sporočilo, ki ga želimo posredovati voznikom in voznicam je, naj med vožnjo ne uporabljajo mobilnega telefona, ampak naj se varno ustavijo na primernem mestu in opravijo telefonski klic ali pošljejo SMS sporočilo. Če uporabljamo mobilni telefon med vožnjo, je naša pozornost na cesto zmanjšana in tako ogrožamo sebe in druge, saj kljub temu da gledamo, naši možgani "ne vidijo",« je opozoril mag. Velov. AVP predlaga, da bi se morala uporaba mobilnega telefona med vožnjo šteti za hujši prekršek, za katerega bi kršitelj poleg denarne kazni v višini 250 evrov dobil tudi 3 kazenske točke. Dragica Sušnik

ARTS

CRAFTS

S slušalko v roki ali prostoročno – zbranost je manjša Z uporabo mobilnega telefona med vožnjo se zmanjšuje zbranost voznika in njegova pozornost na dogajanje na cesti in njeni okolici. Voznik lahko spregleda ključne informacije, zato se poveča tveganje za nastanek prometne nesreče. Predvidena (polna) globa za voznike, ki kršijo zakon, je 120 evrov. Toda kot kaže raziskava AVP, med vožnjo kljub prepovedi in kazenskim sankcijam mobilni telefon uporablja kar 75 odstokov voznikov na slovenskih cestah! AVP bo tudi letos vodila in koordinirala nacionalno akcijo, s katero opozarja na nevarnost uporabe mobilnih telefonov med vožnjo. Akcija poteka v sodelovanju s policijo, in sicer od 15. do 28. januarja, ko voznike opozarjajo, da telefoniranje ne spada za volan. Zavzemali se bodo tudi za strožjo zakonodajo pri kaznovanju voznikov, ki med vožnjo uporabljajo mobilni telefon. V lanskem letu je slovenska policija izdala 26.391 plačilnih nalogov zaradi uporabe mobilnih telefonov med vožnjo ter 3.161 opozoril voznikom, kar je še enkrat več kot v letu 2016 (skupaj 14.496, od tega 10.473 plačilnih nalogov in 4.023 opozoril). Ne glede na to, kaj dovoljuje in kaj prepoveduje zakonodaja, bi bilo najboljše, da bi se uporabi telefona med vožnjo povsem odpovedali. Kot namreč kažejo številne študije in znanstveni eksperiment, ki ga je lansko leto z nevroznanstveniki opravila AVP, uporaba mobilnega telefona na voznika vpliva negativno. Vozniku, ki uporablja mobilni telefon med vožnjo, se poslabša reakcijski čas, počasneje zaznava in se odzove na prometno signalizacijo, čas

njegovega zaviranja se podaljša, zmanjša se tudi zaznavanje okolice in prometa.

Lažja pot do zdravja in preventive: Merkur zavarovalnica #fit4life

www.merkur-zav.si

Modre_novice_MZ_AC_186x126mm.indd 3

18/01/2018 16:14

Januar 2018

Modre novice

Kolumna

Pradrakula: Baron Valvasor in prva publikacija o Noah Charney vampirjih Čeprav večina ljudi meni, da je vampirje, kot jih poznamo danes, izumil Bram Stoker z romanom Drakula iz leta 1897, je to le delna resnica, sploh upoštevaje, da so vampirji že stoletja del mitologije veliko svetovnih kultur. Roman Drakula je vampirje in nekatere vidike njihovega obnašanja ter sposobnosti populariziral (npr. spreminjanje v netopirja, volka ali meglo, pajkovsko plezanje po navpičnih stenah, potreba po spanju čez dan). Pa vendar Stoker ni bil edini, ki je pisal o vampirjih, niti večina značilnosti grofa Drakule ni bila njegova pogruntavščina. Oxfordov slovar angleškega jezika navaja, da je beseda vampir prvič uporabljena v eseju z naslovom Potovanja treh angleških gospodov, ki je bil napisan leta 1734 in izdan leta 1745. Približno leta 1725 so avstrijski uradniki poročali o srbski tradiciji izkopavanja pokopanih trupel in ubijanja vampirjev. Pa vendar so vampirji del izročila v vsej osrednji in vzhodni Evropi. Za samo besedo vampir ne poznamo zanesljivega izvora. Ena od teorij se opira na starorusko besedo upyri (nasilno prebadati), ki je v samostalniški obliki omenjena v srednjeveškem ruskem tekstu z naslovom Beseda svetega Grigorija. Oxfordov angleški slovar pa ne omenja prve tiskane knjige, ki je opisovala prakse vampirjev in njihovih lovcev ter je izšla leta 1689. To je Slava vojvodine Kranjske. Avtorja poznate, to je slovenski aristokrat, ki je živel v Habsburški monarhiji. Pisal je v slovenskem in nemškem jeziku. Nemška edicija je bila precej dobro brana in požel je dovolj pohval, da so ga imenovali za člana angleške Kraljeve družbe. To je Janez Vajkard Valvasor, vseved, založnik, znanstvenik in etnograf, ki pa ga dandanes poznajo le Slovenci. Baron Janez Valvasor je napisal tekst z domnevno prvo tiskano omembo vampirjev, ki je služil kot morebiten navdih za "pravila" vampirstva, ki jih je ohranil Drakula. Valvasorja je zanimalo popisovanje slovenske folklore in tradicije. Predstavlja neverjetno vrtišče med absolutnim verovanjem v magijo in nadnaravno ter hkrati željo po iskanju znanstvenih, racionalnih razlag nerazložljivih pojavov. Resnično in z vsem srcem je verjel v nadnaravna bitja in bil je popolnoma pobožen (kar seveda zahteva trdno verovanje v

nadnaravno), toda vseeno je iskal znanstvene razlage, da bi pojasnil tisto, kar je bilo vsesplošno sprejeto kot posledica magije. Tradicija vampirske mitologije, še posebej možni načini uboja vampirjev, prihaja iz Valvasorjevih tekstov, saj je zapisal zgodbo istrskega vampirja z imenom Jure Grando iz leta 1672. V mestecu Kringa pri Pazinu je noč po Juretovem pogrebu župnik oče Jurij užival na sedmini z Juretovo vdovo in sorodniki. Ob odhodu naj bi videl za vrati sedeti mrtvega Jureta. Župnik je v tistem trenutku zbežal. Jureta so v naslednjih tednih videli številni znanci, ponavadi je hodil od hiše do hiše in trkal na vrata mestnih hiš. Stanujoči v hišah, kamor je potrkal, so začeli umirati. Domačini niso bili veseli. Celo vdova Grando je trdila, da ga videva in spi z njim, preden je poiskala zaščito pri takratnem županu Mihi Radetiću, ki je prvi zabeležen lovec na vampirje. Devet pogumnih vaščanov, okrepljenih z ogromno količino žganja, se je z dvema lanternama in križem odpravilo na Juretov grob. Ko so odprli krsto, so ugotovili le, da je obraz trupla zardel; truplo se je obrnilo in jih pogledalo z nasmeškom, nato pa odprlo usta. Vseh devet lovcev na vampirje se je ustrašilo (razumljivo, bi lahko dodali) in zbežalo. Župan je končno začel razmišljati razumno in Vavasor posmehljivo komentira: »Bil je precej nejevoljen, ko je ugotovil, da se devet živih mož v hipu spremeni v zajce in ne more obvladati enega samega mrtvega.« Kot kaže, je obstajalo več tradicionalnih metod uboja vampirskih trupel. Župan Miha je najprej poskusil s kolom iz gloga zabosti v trebuh sumljivo rdečkastega in mobilnega trupla. Toda Jure je bil preveč elastičen: kol se je odbil od njegovega trebuha in ni ga mogel zabosti. Bil je čas za plan B. Župan Miha je pozval župnika, ki je opravil eksorsistični obred. In to takega, ki je skoraj zagotovo navdihnil Izganjalca hudiča, čeprav ni naveden kot vir. Z visoko dvognjenim križem je župnik kriče ponavljal: »Tukaj je Jezus Kristus, ki nas je rešil prekletstva in je umrl za nas!« Juretovo truplo je začelo ihteti. Drug član ekipe je poskusil odsekati Juretovo glavo z motiko, toda dela se je lotil napol. Vstopil je lokalni veljak Milasić in uporabil motiko – tako Valvasor – da je mrtvečeva glava poletela. Valvasor očitno ni bil plašen glede letečih delov telesa. Odsekana glava je začela kričati, kot da je še vedno živa, grob pa se je napolnil s krvjo. S čudovito neposrednostjo Valvasor zaključi epizodo: »In od tega trenutka dalje je Grando pustil svojo ženo in ostale vaščane pri miru.« Vampirska tradicija sega daleč nazaj, vampirjem podobne pošasti so opisane v starodavnih zgodbah večine svetovnih kultur. Sijajno nazornemu baronu Valvasorju se lahko zahvalimo, saj je bil prvi, ki je uredil vampirsko zgodbo in jo zapisal kot dejstvo v tiskani knjigi. Še en slovenski presežek, ki preseneča celo Slovence.

Po smuki na Vel'ki pa k Orlu Letošnja zima je v gorah res bogata s snegom. Ko smo z druščino videli, da se obeta tudi smuka na Veliki planini, je beseda dala besedo ... in že smo se v soboto smučali po pobočjih nam ljube Vel'ke. Bilo je odlično, kot v starih dobrih časih. Ker pa smučanje človeka pošteno zlakoti, smo po koncu zavili še k Orlu. Tu je zadišalo po pravi domači hrani. Naši želodčki so bili hitro polni. Z obujanjem spominov na mladostniške neumnosti in smehom smo prelep dan zaključili pri Orlu.

Martin V., 45 let, Šmarca Stahovica 20 ‫ ׀‬1242 Stahovica Kamnik - Slovenija 01 832 54 10 ‫ ׀‬info@priorlu.si ‫ ׀‬www.priorlu.si

Gostilna Pri planinskem orlu Modre novice

Januar 2018

Aktualno

Pametno je kupiti slovensko svinjino

Mateja Štrajhar

Na dan, ko goduje sveti Anton, zaveznik prašičerejcev in mesarjev, so v podjetju Farme Ihan pripravili novinarsko konferenco, na kateri so predstavili tradicijo, kakovost in varnost blagovne znamke svinjskega mesa Anton iz Kamnika, ki je prav tako dobila ime po omenjenem svetniku. Poleg tega so pojasnili, kaj pomeni oznaka 100 % slovensko meso in zakaj je slovenska svinjina veliko boljša izbira od tuje. V Sloveniji je povprečno število prašičev na kmetijsko gospodarstvo zelo nizko, tj. 12,1. Prašiče redi le 22.649 kmetijskih gospodarstev. Slaba polovica rejcev je takih, ki vzredijo od 1 do 2 prašiča letno. Kmetijskih gospodarstev, ki se ukvarjajo s tržno proizvodnjo prašičev, ali takih, ki imajo več kot 100 prašičev, je zgolj 381. Statistika kaže, da je potrošnja svinjine v Sloveniji v zadnjih desetih letih v povprečju znašala več kot 39 kg prašičjega mesa na prebivalca. Slovenskih prašičev ni dovolj, da bi imel sleherni Slovenec zagotovljenih 39 kg mesa slovenskega porekla. Po podatkih SURS-a je bilo leta 2016 sicer na razpolago skoraj 100 tisoč ton prašičjega mesa, vendar pa je 69% prišlo iz uvoza, največ iz Avstrije, Nemčije, Hrvaške, Italije, Nizozemske, Španije, Madžarske. Domači pridelovalci so zagotovili 29 tisoč ton mesa. Torej v Sloveniji nismo samozadostni s svinjskim mesom, tako da je le 30% mesa slovenskega porekla. Edini večji ponudnik mesa prašičev, ki so rojeni, vzrejeni in zaklani v Sloveniji, je Skupina Farme Ihan.

NAJBOLJŠE INŠTRUKCIJE bio log

ija

Deu t

tika matema

Jaka

s ch

a ij

Slovenija porabi v živinoreji zelo malo zdravil V Sloveniji je poraba antibiotikov v živinoreji v primerjavi z drugimi državami zelo nizka, še nižja pa je poraba antibiotikov pri kooperantih skupine Farme Ihan, ki porabijo zgolj 7,1 mg antibiotikov na kilogram prirejenega mesa oz. štirikrat manj od slovenskega povprečja. »Kreiramo okolje, v katerem se živali počutijo dobro, in s strogimi biovarnostnimi ukrepi zagotavljamo nizko porabo zdravil, kar je velik problem v nekaterih drugih državah. Slovensko povprečje je 26 miligrama/kg mesa in je nizko v primerjavi z Nemčijo in Hrvaško, kjer

Generalni direktor Skupine Farme Ihan David Skornšek je predstavil vizijo podjetja.

em k

Kaj pomeni 100 % slovensko meso? Antoaneta Kuhar, svetovalka generalnega direktorja Skupine Farme Ihan, razlaga, da gre po zakonodaji za živali rojene, rejene in zaklane v Sloveniji. Dodaja, da na tem področju prihaja do zmede o poreklu, tudi zaradi marketinških aktivnosti različnih proizvajalcev in trgovcev. V Skupini Farme Ihan poreklo mesa jamčijo s pečatom 100 % slovensko meso, saj imajo svoji farmi v Krškem in Kočevju, od koder gredo prašiči kasneje v vzrejo na družinske kmetije. Peter Puconja, koordinator Antonovih izbranih rejcev, razlaga, da gre za strogo izbrane rejce, največ jih prihaja iz Prekmurja in Prlekije, skupaj jih je 64. Tako Kuharjeva kot Puconja poudarjata obvladovanje proizvodnje od njive do mize in skrb za deležnike na vseh korakih proizvodnje. »To niso masovne farme, ampak so to domača posestva, ki imajo delež svoje krme z domačih polj. Na kmetijah se izvaja ukrep Dobrobit živali, kar pomeni, da se z nadstandardnimi ukrepi zagotovi dobro počutje rejnih živali. Uporablja se tudi krmo najbolj uglednih slovenskih dobaviteljev,« razlagata Kuharjeva in Puconja. Prva dodaja, da je njihovo meso sveže, ker prepotuje zelo kratke razlage, na kar so zelo ponosni.

je poraba štirikrat večja, na Madžarskem osemkrat, v Italiji pa kar dvanajstkrat večja,« poudarja Kuharjeva. Omenimo še, da bo letos minilo že 60 let, odkar je bil 29. novembra 1958 na takratni dan republike v Ihanu postavljen temeljni kamen za izgradnjo Farme Ihan, po zgledu katere so bile zgrajene vse večje farme v Jugoslaviji. Ihanska prašičereja je nekoč v svetovni strokovni javnosti zasedala nadvse ugledno mesto, danes pa Skupina Farme Ihan pomeni kakovost, tradicijo in varnost.

sh g li En

fija

geogra

fizika

zgo

dov

ina

070 725 776

NOVO! KNEIPPOV DETOX razstrupljevalni program • savna, bazen, • naravni piling, • Kneipp zeliščni čaj …

te Razstrupi in očistite . svoje telo

Terme Snovik – Kamnik, Snovik 7, 1219 Laze v Tuhinju, e: info@terme-snovik.si, i: www.terme-snovik.si, t: 080 81 23

Januar 2018

Modre novice

Mihec raziskuje

SVETI JOŠT NA KOZJAKU Velenju (cca 520 m)

jo Paka pri Izhodišče: kamnolom nad vas Zahtevnost: lahka pot Čas hoje: 3–4 ure letnih časih Najprimernejši čas: v vseh er Čas vožnje: 60 minut v eno sm

1063 m

Sveti Jošt na Kozjaku (1063 m) Dež, dež in spet dež, smo negodovali v januarju. Vreme , ki ni prijazno za obisk gora. Kam naj se odpravim? Paški Kozjak , pogorje med rekama Pako in Hudinjo, približno 10 kilometrov dolgo, ozko in zelo strmo apnenčasto pogorje, je bila moja odločitev v nedeljo zjutraj. Najprej dež, takoj, ko se pripeljem na Vransk o proti Velenju, pa se v ozadju že odpira modro nebo. Pravilna odločitev, sem si rekla, na vzhodu več sonca, na zahodu dež. Vsakok rat, ko se odpravim proti Koroški, mi buri duhove cesta, ki je ozka, speljana med sotesko, t. i. Hudo luknjo, naravno sotesko med vzpeti nama Paški Kozjak in Tisnik, skozi katero je speljana magist ralna cesta od Velenja proti Slovenj Gradcu. Med vsemi zgodbami je Hudo luknjo v zadnjih nekaj desetle tjih najbolj zaznamovala pripovedka o ženski prikazni "Črna baba ali Bela žena", ki bodisi štopa bodisi se v avtomobilu prikaže kar sama in po nekaj prevoženih kilometrih izgine iz premikajočega se vozila. Obstaja več pričevanj. Bela gospa naj bi v temnih, hladnih nočeh tavala po cesti mimo Hude luknje in pravijo, da so jo v trdi temi, ko ni bilo na cesti nikogar, videli, kako vsa v belem štopa. Nekaj naj bi jih zaradi tega celo zapeljalo s ceste. Nekoč naj bi sredi noči na cesti nek gospod pobral štoparko. Sedla je v avto, nekam tiha je bila, vprašal jo je: »Kam pa greste?«, pa menda ni odgovorila. Oblečena je bila v belo bundo in svetle hlače, obraza ji ni videl, mraz je bil. In ko sta se takole nekaj časa vozila po ovinkasti cesti, je gospa … izginila. Puf, izpuhtela! In gospod je zapeljal v Pako. Ko je prišel k sebi, je zbranim ob bolniški postelji povedal, kaj se mu je zgodilo in vsi so zazijali: »Ježešmarija, to je bila Bela gospa!« Peljemo se v Velenje proti Slovenj Gradcu, ko se desno, v vasi Paka pri Velenju, pri kamnolomu cesta odcepi, viden je smerokaz za Dom na Paškem Kozjaku, ki je iz smeri Velenja nekoliko slabše viden. Zapeljemo čez most, mimo kamnoloma, kjer cesta zavije ostro levo proti Domu na Paškem Kozjaku, nadaljujemo po cesti le še nekaj metrov in na prvem parkirišču parkiramo. Po nekaj minutah pridemo do lesenih stopnic, ki so prislonjene v breg. Višje opazimo na drevesu tudi prvo markacijo. Markacije in usmerjevalna tabla nas usmerijo na Paški Kozjak. Pot se na začetku kar strmo vzpenja preko travnikov in pašnikov, ki so ograjeni s električnim pastirjem, dvakrat tudi prečkamo asfaltno cesto, nato pa nas markacije usmerijo v gozd. Ko nas pot pripelje iz gozda, nadaljujemo po asfaltni cesti vse do Doma na Paškem Kozjaku, kjer tudi opazimo markacije za Sv. Jošt. Samo nekaj metrov naprej od doma zavijem o levo na kolovoz proti Sv. Joštu, kamor prispemo v približno 15 minuta h. Pot sicer lahko nadaljujejo proti Špiku (1109 m) ali najvišjemu vrhu Paškega Kozjaka, Basališču (1227 m), kjer pa posebej pozimi previdnost ni odveč. Vrnemo se po isti poti, najprej do doma, kjer se lahko okrepč amo in kaj dobrega pojemo, nato pa se odpravimo v dolino.

ZBIRA

KUHIN

ODPA

NJE B

JSKIH

GANG

DNIH J

A d.o.o

Zgorn . je Pucho Jarše, va 1235 R ulica 5 adomlj e Tel: +3 86 1 3 20 08 94 •

Bogomira Skvarča Jesenšek

Modre novice

Januar 2018

IORAZ ODPA

EDILN

GRAD

DKOV

LJIVIH

info@

IH OLJ

ganga

.si • w

ww.ga

nga.si

Križanka

IMATE TEŽAVE S HRBTENICO?

• CELOSTNA & INDIVIDUALNA OBRAVNAVA • NOVA LOKACIJA: Prostori plesne šole Urška, Domžale, Ljubljanska cesta 71 www.harisun.si | 040 862 468 5

Ime in priimek Naslov Podpis

E-mail 1

Nagradni razpis slikovne križanke

1. NAGRADA: Masaža Harisun (75 min) 2. NAGRADA: Refleksna masaža stopal (60 min) 3. NAGRADA: Delna masaža hrbta (30 - 40 min) Nagrade podeljuje HARISUN, Miha Hari, s.p., Ljubljanska cesta 71, 1230 Domžale. Potrdila o nagradah bomo izžrebancem poslali po pošti. Imena nagrajencev bomo objavili v Modrih novicah, ki bodo izšle 23. februarja 2018. Rešitve nagradne slikovne križanke s pripisanim imenom, priimkom in točnim naslovom pošljite do petka, 16. februarja 2018, na naslov: Modre novice, IR IMAGE d. o. o., Medvedova 25, 1241 Kamnik s pripisom Nagradna križanka.

Geslo nagradn e križank e lahko oddate tudi na www.m odre-no vice.si! Januar 2018

IZŽREBANI REŠEVALCI: 5x praznična dišeča sveča: Anica Cotman Anžič (Radomlje), Marija Bergant (Mengeš), Darko Urbanija (Kamnik), Jure Dolmovič (Komenda), Fani Orehek (Domžale); 10x majica Modre novice: Uroš Pogačar (Stahovica), Gabrijela Cotman (Domžale), Janez Humar (Kamnik), Angelca Bergant (Mengeš), Jožica M. Mušič (Kamnik), Sonja Svetec (Kamnik), Tanja Zupančič (Bohinjska Bela), Ana Rajer (Domžale), Marinka Ferjan (Trzin), Milena Velepec (Mengeš); 5x velika brisača IR IMAGE: Antonija Pirš (Laze), Neva Mihelčič (Domžale), Anica Izlakar (Kamnik), Ana Oražem (Domžale), Justina Urbanec (Mengeš); 10x praznični čaj IR IMAGE: Ivanka Kladnik (Kamnik), Pavla Mušič (Kamnik), Boštjan Čargo (Domžale), Nives Krajnc (Domžale), Valerija Podbelšek (Kamnik), Jožica Veršnik (Mengeš), Slavko Bernik (Kamnik), Marija Toplišek (Domžale), Pavla Frelih (Domžale), Maks Mihelčič (Kamnik) Nagrade podarjajo Modre novice. Potrdila o nagradah bomo izžrebancem poslali po pošti. S podpisom potrjujem, da se strinjam s pravili sodelovanja v nagradni križanki, ki so v celoti objavljena na spletni strani www.modre-novice.si. Vsi podatki so obvezni.

Modre novice

Intervju

Marta Zabret: Današnje mladine ne pridobiš brez vsaj kanca humorja Mateja Štrajhar, Matej Primožič »To je knjiga, ki jo je na police treba položiti poleg Svetega pisma, Iliade in Integralov Srečka Kosovela. Radi jo bodo imeli vsi, ki nikoli niso marali matematike, in so sklep, da zanjo niso nadarjeni, prenesli na svoje otroke,« je v spremni besedi knjigi MaRtematične prigode, ki jo je napisala Kamničanka Marta Zabret, zapisal novinar in publicist Ervin Hladnik Milharčič. Marta Zabret je specialistka matematičnega izobraževanja na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra Kamnik in pronicljiva piska prispevkov, objavljenih v večjih slovenskih medijih; njena knjiga MaRtematične prigode pa zbirka kratkih zgodb, ki nam skozi mavrico različnih občutenj iskreno projecirajo življenje žene, mame, sodelavke, predvsem pa profesorice in njenih dijakov v popku vesolja. Marta Zabret je bila tudi moja srednješolska učiteljica matematike in takrat zgolj to, po branju knjige pa je postala človek. Z veliko začetnico.

Pouk matematike torej ni kot pobožen obred, pri katerem vsi vstanejo, sedejo, in to takrat, ko učitelj reče. Sploh ne v 21. stoletju, ki je izziv za vsakega učitelja. To so dijaki, ki so vajeni – seveda, če jim pustiš – diskutirati o vsem, ogromno spraševati. Slovenci smo veljali za narod, ki pri pouku posluša. In ne sprašuje. To ni več res. Vprašanj je včasih toliko, da sama vso noč študiram, da lahko odgovorim na (nekatera) dijaška vprašanja.

MaRtematične prigode je naslov vaše knjige. Zanimiva besedna igra. Kako ste izbrali naslov? Ta naslov se je kar pojavil. V trenutku se mi je utrnil. Saj vesta, ko človek dolgo časa o nečem premišljuje, potem asociacije začnejo konvergirati in kar naenkrat je bil naslov pred menoj. A vsak ne opazi te besedne igre. Kdor površno bere, spregleda vrinjeno črko r. Tudi eden od urednikov, ki sem ga zaprosila za mnenje v letih, ko se nikakor nisem mogla dokopati do prave založbe, mi je v recenzijo napisal, da naslov bi pa že lahko bil bolj zanimiv kot Matematične prigode. To je pa res pust naslov, je zapisal. (smeh) Tako natančno je prebral. Po mostu sva prišla; Mateja in Matej. Po mostu poljubov, mostu objemov, mostu nasmehov, resonanci upanja, resonanci zaupanja, kot ste zapisali v prispevku v Dnevnikovem Objektivu. Je sedaj, ko ima vse te oznake, drugačen? Se je spremenil? Ta most je bil in bo vedno vse to. To je most, za katerega arhitekt verjetno ni mislil, kaj vse bo povzročil z njim, ampak to je to. Še vedno. In dokler bo ta most tu, bo to srečevališče in vse to, kar sem zapisala v članku. Zakaj in čemu matematika v vašem življenju? Kot gimnazijka sem bila dobra pri vseh predmetih razen pri športni in likovni vzgoji. Zato sem imela zelo široke možnosti glede študija. Že od malih nog sem vedela, da želim biti učiteljica. Oklevala sem med študijem matematike in slovenščine. Oboje mi je bilo zelo blizu. Odločitev je bila dokaj hitra. Vedela sem, da se bom ob študiju matematike še vedno lahko ukvarjala s pisanjem. Če pa bi izbrala študij slovenščine, bi zelo težko počela karkoli zahtevnejšega v zvezi z matematiko. Pa še en razlog je bil. Matematika je predstavljala izziv. Študij je bil težak. Samo tretjina vpisanih je naredila prvi letnik. In to me je zamikalo. Ko sem se odločala za študij, mi je tolklo srce, veselila sem se matematike. Mislim, da sem takrat, ko sem prišla med vse tiste ljudi na fakulteti, prišla v raj. Sicer sem tudi ogromno prejokala, ker je bilo tako težko, zame pretežko, ampak sem grizla, grizla ... dokler nisem pregrizla.

Modre novice

Kako pa je nastala ideja za knjigo? Brez Ervina Hladnika Milharčiča ne bi nikoli tako hitro zbrala poguma in v treh mesecih napisala knjige v celoti. Ervin me je navdušil s svojim obiskom pri nas na šoli in klepetom. Izmenjala sva si nekaj elektronskih pisem, od prvega vljudnostnega pozdrava so bila vedno daljša. Že njegovega drugega pisma je bilo za celo stran, napisal je: » ... morate napisati knjigo, berem vaše članke v Objektivu, znate pisati, imate zgodbe. Zdaj bodite le še pridni, to je obrtniško delo. Ko imaš idejo, moraš imeti samo še voljo, da to napišeš.« In sem začela pisati. Napisala sem prve zgodbe in se dobila z Ervinom. Želela sem videti njegov odziv v živo, zato mu zgodb nisem pošiljala po elektronski pošti. In ta odziv mi je vedno tudi ponudil. Pogledal je zgodbo, rekel: »Dobra je, prihodnjič dodajte več dialogov.« Bila sem pridna in dodala več dialogov. Po približno desetih zgodbah mi je dejal, naj napišem še kaj resnega, naj bo v esejistični obliki. Po petnajstih zgodbah je rekel, naj knjiga vsebuje naloge. Vprašala sem: »Kakšne naloge?« Vedela sem, da je imel v srednji šoli težave z matematiko. Verjetno je imel drug tip nalog v mislih, bolj duhovne ali že kakšne presenetljive preizkuse za bralca. Mislim, da si ni mislil, da bom vključila matematične naloge. A ko je rekel naloge, sem se spomnila, da imam ogromno banko duhovitih nalog. Ali pa takih, ki so občinstvu, se pravi mojim dijakom ali znancem, res pomagale navduševati se nad matematiko. Torej sem vključila naloge, ki so bile vse že preizkušene pred občinstvom. Tako je knjiga nastajala in bila po treh mesecih zaključena. Moj mentor je tedaj moral prioritete usmeriti drugam

Januar 2018

Intervju in mi ni mogel več stati ob strani, zato sem ostala sama s knjigo in s tem, kaj narediti z njo. Vprašala sem na založbo, dve; pisala uredniku, ki sem ga omenila. Že naslov je prebral površno, pa verjetno še kaj. Napisal mi je, da ne vidi ciljne publike, da ne vidi, kdo bi to knjigo bral, če mi je sploh jasno, komu to ponuditi. Njegovo mnenje je obsegalo štiri, pet strani in po tem sem umolknila. Pisala sem članke. Knjiga pa je romala od bralca do bralca v "rokopisni" različici in vsi so bili navdušeni. Kako pa je potem vendarle prišlo do sodelovanja z Društvom matematikov, fizikov in astronomov pri izdaji knjige? Lani spomladi sem se spoznala z Draganom Petrovcem, pravnikom, ki tudi piše kolumne za Dnevnik. Povedala sem mu za knjigo. Prebral jo je in bila mu je všeč. Povedala sem mu za to nesrečno zgodbo z založbami in svoj strah izdati knjigo. Samozaložbe se namenoma nisem hotela lotiti, ker se mi je zdelo, da je zame, kar se tiče trženja in upravljanja s financami, to prehud zalogaj. In pravi Petrovec: »Kaj pa tvoji?« Vprašala sem, kateri moji. Odgovori: »Društvo matematikov, fizikov, astronomov. Oni imajo svojo založbo. Kaj pa, če bi njim ponudila knjigo?« Tako sem tri prigode poslala glavnemu uredniku založbe. Mislim, da je že čez en dan prišel odgovor, naj pošljem vse, češ da bodo izdali. Uredniki – glavni, tehnični in recenzent – so trije doktorji matematike in ugotovili so, da je knjiga berljiva, da sem že sama dobro uredila poglavja. Za ilustracije sem prosila dve naši dijakinji, nekdanjo dijakinjo pa za oblikovanje naslovnice. Vsi smo se odpovedali honorarju. Ervina sem spet srečno priklicala in ga vprašala, če bi napisal predgovor. Napisal je tak predgovor, da gore premika. Sem kar debelo gledala in pomislila, kako me mora ta človek imeti rad, da je tako lepo napisal. Potem je bilo treba knjigo samo še natisniti. Knjiga je izšla konec novembra v nakladi 400 izvodov, ki je že skoraj pošla, čeprav bo njena uradna predstavitev šele 6. februarja v kamniški knjižnici. Zdaj smo z založbo že dogovorjeni za ponatis. Knjiga je že dober mesec med bralci. Zgodbe so zelo iskrene. Kakšen je odziv? Predvčerajšnjim sem dobila zanimiv odziv, enega med mnogimi: Si pa veliko upaš. In eden od vaših kolegov novinarjev me je vprašal, kako prenašam razgaljenje pred ljudmi. Ker vsaka taka zgodba je razgaljenje. Morda so nekateri bralci prav zato za nekatere moje članke rekli, da si zgodbe verjetno izmišljujem. Pa si jih ne. Vse te zgodbe so resnične, samo imena sem zamenjala, pa mogoče dodala nekaj svojega literarnega duha. To so resnične zgodbe. Pri najtežjih sem poskrbela za avtorizacijo oz. da so ljudje pristali na objavo. Če sem jih le našla. Zapisala sem tudi zgodbo, v kateri fant umre, umre daleč od tod. Tam pač nisem mogla povpraševati, čeprav mislim, da je pripoved tako lepa in iskrena, da tudi njegovi starši ne bi zamerili objave. Razgaljenje je tveganje, vedno je tveganje, sploh pa v majhnem kraju, kot je Kamnik. Seveda se kdo prepozna ali pa prepozna koga drugega. Tudi to je bilo nekaj, kar me je mogoče ta leta oviralo. Sem in tja kakšna od teh mojih prigod spominja že skoraj na izpovedno poezijo – kot pri poeziji nikoli ne veš, kako se bodo ljudje odzvali, tudi tukaj ne veš. Zaenkrat so odzivi pozitivni. Predvsem mnogi bralci povejo, da so prebrali na dušek, da jih je ena zgodba potegnila v naslednjo, naslednja v naslednjo in tako do konca, dokler ni bila ura pol štirih zjutraj. Veliko mi pomeni, da so celo naloge reševane – tudi ljudje, ki niso matematiki, jih rešujejo, matematiki pa še z zrnom kritičnosti. Pišejo mi številni matematiki iz Slovenije, prisrčne in duhovite komentarje dobivam, pa tudi drugi učitelji se vidijo v teh zgodbah. Kako pa so se odzvale glavne osebe, ki so v knjigi? Skoraj prvi, ki sem mu nesla knjigo, je Lenart iz moje knjige. Zagrabil je knjigo, jo odprl, poiskal svoje poglavje, ga prebral in dejal: »Ej, da si v knjigi, je pa res carsko.« Njegova zgodba je sicer ena od tistih bolj humornih: ni znal rešiti testa in mi je med uro med enačbe pisal pismo, v njem pa napisal kup komplimentov, za katere točno vem, da ne zdržijo trše presoje. (smeh) To je bil prvi odziv junaka iz moje knjige. Pisali so mi tudi nekateri, da so se prepoznali in da je dobro napisano. Ni bilo bolečih odzivov, razen pri tistih zgodbah, ki so zelo tragične. Tiste sem pa, kot sem že omenila, prevetrila in dobro zakrila imena. Mogoče vsi tisti, ki nastopajo v knjigi, niti niso vedeli, kakšni so vaši občutki do njih. Vsi ne. Sem pa nekaterim že med nastajanjem tekstov povedala, da pišem knjigo. Vanjo sem vpletla zgodbo o hiperaktivnem fantu. Želel jo je prebrati še toplo, nepredelano. Običajno je po uri oddrvel iz razreda, naredil tri kroge okrog šole, pa še kričal zraven. Tokrat je sedel v prvo klop, zbrano prebral svojo zgodbo in z rahlo skrhanim glasom rekel: »Kako lepo; ja, to sem jaz ...« V knjigi je bil fant star šestnajst let, spremljala sem ga še kasneje, saj njegova zgodba še ni končana. Zapisala sem jo v enem od člankov za Objektiv, ki je še bolj odkrit kot prigoda iz knjige. Dejal je, da ga lahko omenim z imenom: »To je moje življe-

Januar 2018

Foto: Maša Kotnik Med dijaki 3. A, 2017 nje, to je moja zgodba, šel sem skozi težke stvari in vi ste to lepo napisali.« Pred tremi tedni sem dobila njegov esej o njegovi poti od mature do sedaj. Iskal je študij, poklic, menjal goro poklicev, bil neuspešen pri študiju. Moto njegovega eseja je navdušen vzklik: Nazaj v šolo! V srce segajoč esej. Svetovala sem mu, naj ga objavi, a mislim, da se še ni odločil. Res me je presunilo, da s svojim pisanjem in osebnim naslavljanjem ljudi v njih zbudim pisca. Dijaki, ki sicer ne pišejo ali nočejo pisati, so mi v teh letih pisali tako lepa pisma. Dijaki, ki ne želijo napisati ničesar, kar ni nujno, so se razpisali. Že v Objektivu sem z njihovim dovoljenjem objavila nekaj odlomkov teh pisem. To so male literarne mojstrovine. Izpod rok ljudi, ki sicer sploh ne pišejo. Torej obstajajo neki sprožilci, s pomočjo katerih ljudje začnejo ustvarjati. MaRtematične prigode pa niso vaša prva knjiga. Na spletu sem našla Vrtince, poezijo, iz leta 1997, ki pa ni bila natisnjena. Ojej. (smeh) To je bila moja domača naloga na podiplomskem študiju matematike. Morala sem narediti spletno stran. Večino je naredil kolega, jaz sem predlagala temo in prispevala vsebino. Gre za pesmi iz zbirke, ki obstaja, in je bila namenjena izidu leta 1996, 1997. Tudi ilustracije so zrisane, spremna beseda je napisana, knjiga pa je v predalu. Po tistem je nastalo še nekaj ciklov in še nastajajo, tako da – mogoče pa res kdaj ... Ker je poezija še hujša razgalitev, je najbolje, če vse to izide posthumno, da bodo ljudje imeli takrat kaj opravljati. Da jim ne bo zmanjkalo. (smeh) Potem je vaša hči Pavla (še) bolj pogumna, ker veliko pesni. Pavla ustvarja slapove poezije, objavlja in nastopa, vendar sva si v tem pogledu zelo različni. Njena poezija je bolj angažirana, drugače tvori verze. Tudi prozo piše popolnoma drugače od mene. Kot bivša dijakinja, ki v odnosu do vas plava med strahospoštovanjem in zmedo 16-letnice, sem šele ob branju vaše knjige dojela, da ste človek, ženska, mati, hči. Takrat pred dobrimi dvajsetimi leti ste bili samo sitna učiteljica, katere edina naloga je bila greniti življenje nam najstnikom. Hkrati pa sami pravite: »Oče me je naučil, da je mladina vedno boljša od družbe, v kateri odrašča; da mladina ni iz leta v leto slabša, ampak le drugačna; da mladini učitelji pomenimo le obrobje in ne središče njenega sveta (da torej ne nagajajo meni, se ne smejijo meni, ne jezijo mene, se ne učijo zaradi mene); da je torej vsaka osebna prizadetost nepotrebna in celo škodljiva.« Smo bili precej na istem, kajne? Takrat, ko sem učila vašo generacijo (med leti 1992 in 1996, op. av.), sem bila še zelo zelena. Zdaj poučujem 31 let. Prva leta pa sem bila za las starejša od svojih poslušalcev, zato brez strogosti ni šlo. Zdaj se včasih sploh ne prepoznam, ko se gledam v razredu. Pouk je sproščen, veliko je humorja, smeha, puščic v obe smeri. Sedaj si to lahko privoščim. Sem toliko starejša, da sem včasih lahko malo mami, potem pa spet zaropotam in sem sitna mami, pa kar gre ... Če bi takrat tako funkcionirala, ne bi mogla zadržati vaše pozornosti, ker bi se razletela (pozornost ali pa jaz). Pozornost 16-letnika je zelo težko zadržati na sebi. Nekdaj sem to dosegla s strogostjo, danes imam druge metode. Uspehe pa imam ves čas solidne.

Modre novice

Intervju kaj gradi avtoriteto učiteljev v 21. stoletju, ko nimamo več palice in učitelj ni več instanca sam po sebi. Strokovno mora biti izjemno močan, zato mi je žal, da se na pedagoške študije ne vpisuje dovolj sposobnejših dijakov. Imeti mora humor in uvid, da so mladostniki na prehodu iz enega v drugo obdobje, zato so najbolj ustvarjalni in najbolj uporniški. Najboljši. Humor imam za več orožij. Dijaki vedo, da je moj namen dober, res pa včasih stresem kako bodico na meji žaljivosti. Predvsem takrat, ko je treba človeka na hitro umiriti ali utišati napad gobezdanja. Takrat je treba prav na hitro stresti nekaj nepričakovanega in nikoli ne veš, kako bo učinkovalo. Kaka od bodic je seveda tudi na moj račun, nujno. Če se pohvalim, kako lepo rišem, se na tabli obeta kubistična slika. Res obupno rišem. Tako grdo rišem, da je, ko sem zaman poskusila narisati, kako iz dvojnega stožca nastanejo hiperbola, parabola, krožnica in elipsa, nek dijak sprogramiral čudovito animacijo, ki pokaže vse to. Vprašal je: »Saj ste tole hoteli povedati?« Sedaj pri pouku namesto risanja kažem to animacijo. Foto: Miha Zabret Popolni Sončev mrk v Casperju, 2017 Ali se vam zdi, da vam je bilo lažje, ker ste profesorica matematike, saj ta predmet pri dijakih vzbuja strahospoštovanje? Ja, matematikom pripisujejo, da se nam ni treba ubadati z disciplino, ker poučujemo tako kompliciran predmet. Vendar to ni res. Pri vseh oddelkih opažam, posebej pa pri učencih z repa Gaussove krivulje – pri ekstremno bistrih ali tistih, ki imajo res težave – da se dostikrat zatečejo v povzročanje hrupa in nemira. Ti, ki so manj sposobni, sporočajo: ne sledimo, ustavite konje, mi ne moremo tako hitro dojemati. Takrat začnejo na veliko komunicirati med seboj. To pomeni alarm, da je treba drugače delati. Ti, ki so zelo bistri, pa imajo pogosto med urami "brainstorminge". Snov za njih poteka prepočasi in preskakujejo že na naslednje teme. Pouk matematike torej ni kot pobožen obred, pri katerem vsi vstanejo, sedejo, in to takrat, ko učitelj reče. Sploh ne v 21. stoletju, ki je izziv za vsakega učitelja. To so dijaki, ki so vajeni – seveda, če jim pustiš – diskutirati o vsem, ogromno spraševati. Slovenci smo veljali za narod, ki pri pouku posluša. In ne sprašuje. To ni več res. Vprašanj je včasih toliko, da sama vso noč študiram, da lahko odgovorim na (nekatera) dijaška vprašanja. Kakšen je danes vaš odnos z matematiko, s poučevanjem le-te in kako se je z leti spreminjal? Zanimivo je brati, da ste bili le povprečno nadpovprečni pri matematiki, čeprav dijaki nismo dobili takega občutka. Vedno ste sami sestavljali naloge za teste, kar nas je še posebej spravljalo ob živce. Če ste nam na pripravah pred testom povedali, da je naloga luštna, zanimiva, simpatična, smo vedeli, da je ne bo rešil (skoraj) nihče. Po drugi strani pa ste se trudili, da bi nam podali razumevanje – še en vaš stavek – glejte lepoto podatkov, iščite namige. V tem pogledu se kaj dosti nisem spremenila. Še vedno se mi zdi, da si moram vsaj kako nalogo sama izmisliti, ne pa prepisati od nekod. Ali vsaj polepšati tisto, kar dobim pod roke. Seveda se sedaj zatečem tudi k svoji veliki zalogi nalog iz preteklih let. Nimam spletne učilnice kot moji kolegi in tam pospravljenih svojih nalog, ampak uporabljam dijake kot svoje sodelavce. Dosledno in sproti vračam njihove kontrolke s podatki vred in mislim, da po spletu kroži kompletna banka mojih izdelkov zadnjih let. Naj kroži. Še vedno se mi zdi – kot sem napisala tudi v knjigi – da je vsak test kot pesnitev. Imeti mora lepoto, izvirnost, logičen potek, težavnost nalog se mora stopnjevati.

Razmišljali ste o študiju slavistike, znani ste po pronicljivih zapisih, objavljenih v večjih slovenskih medijih. Tudi dijaki smo se vedno nasmejali (no, včasih zavijali z očmi) ob vaših pripombah na popravljenih testih. Vas besede podobno začarajo kot vas matematika? Ne. Prav danes mi je rekla kolegica, da verjetno toliko lažje pišem, ker nisem slovenistka. Ker nisem obremenjena s teorijo. Pri matematiki teorija ves čas bdi nad mano. Pri pisanju sem svobodna, sploh pa sem najbolj svoboden človek na tej šoli, ko pomislim na spone maturitetnega pisanja. Dijaki so vezani na pravila pisanja eseja, omejeni so s tem, kaj in kako morajo argumentirati, katere elemente mora njihovo pisanje vsebovati. Pri meni pa je še vedno uvod-jedro-zaključek, vmes čim več lepega; na začetku nekaj udarnega, prav tako na koncu. Pa ves čas pazim na lep jezik in na – ja! – na logično strukturo, to pa že. Pa še ta mi včasih uide. Imam vestnega prvega bralca mojih zgodb. To je Milan Mandeljc, moj kolega anglist, ki poskrbi, da se moji teksti lepo držijo skupaj, da so prehodi gladki. Ne spreminja ničesar ključnega, le opozori na kakšne točke, ki ne tečejo lepo. Imeti ob svojem pisanju takega človeka, to je zaklad. Radi imate potovanja, predvsem – berem – lovite Sončev mrk. Letos ste bili v Ameriki, pred leti na Kitajskem, še prej v Turčiji. Nam poveste več? Nikoli se nisem imela za človeka, ki rad potuje. Vse do prvega Sončevega mrka. Mrki so posebna zgodba. Turčija leta 2006. Taka mistična izkušnja, kot je popoln mrk, je neprimerljiva s čimerkoli drugim. Seveda je bilo jasno, da bomo ujeli še kakšnega. V Šanghaju smo imeli neurje in naliv, medtem ko je sonce popolnoma mrknilo, zato nismo imeli podobne mistične izkušnje. Je bila pač drugačna, apokaliptična, kar sem že zapisala v članku za Objektiv. Ja, in Amerika leta 2017 se je takrat zdela zelo oddaljena, ampak to lansko doživetje mrka in nacionalnih parkov ... Od Amerike nisem namreč pričakovala veliko, mogoče stereotipno debele in neuke Američane. A smo poleg mrka videli in doživeli neskončno lepega. Že smo dobili iskrico za Čile-Argentino leta 2020. A mrki so preredek in predrag špas za potovanja. Ogromno potujem tudi s pevskimi zbori. Večino Evrope sem videla z lukoviškimi "rokovnjaškimi" pevci. Potovanja so se mi kar zgodila, tega nisem nikoli načrtovala ali o tem sanjala. Razen (po) potovanj, ki sem jih opravila na lastnih nogah. V moji glavi že nastaja popis prigod z mojih večdnevnih samotnih peš romanj po Sloveniji. Vsak od nas ima svoj Camino.

Kaj pa odnos z dijaki? Mnoge ste zaznamovali, mnogi so zaznamovali tudi vas. Njihove zgodbe, ki so pravzaprav vaše, beremo v knjigi. Od kje ta neomajna vera, zaupanje, navsezadnje trma, da jim zaupate, jih spodbujate, jih (na)učite? Nenehno dokazujejo, da imam prav. Učitelj gre s tveganjem v ta posel in v to zaupanje. Občasno se kdo izgubi in mi ga ne uspe potegniti nad vodo, ampak tam pač ne morem nič. Sicer pa opažam, da bolj, kot jim dam vedeti, da vanje verjamem, več dobim od njih. Poleg tega se mi zdi, da ranljivost, ki je ne skrivam (več), dijakom zbije orožje iz rok. Vedo, da se me lahko prizadene, da nimam vedno prav in to tudi priznam. To je temelj našega odnosa, se pa seveda lahko že jutri najde nekdo, ki bo drugače razmišljal.

Tam onkraj senčne reke zabrišem vse sledi. Tam onkraj senčne reke ljubezen ne boli. Tam onkraj senčne reke morda sta dve poti ...

V knjigo pa tudi v poučevanje vnašate veliko humorja. Ta pomeni razbremenitev. Šale so sestavljene iz nepravilnosti, nepričakovanega in nelogičnega. Nasprotje matematike? Razbremenitev od matematike? Humor je pri mojem poklicu eden od osnovnih gradnikov avtoritete v tem stoletju. Današnje mladine ne pridobiš brez vsaj kanca humorja. Sprašujejo me,

Modre novice

Marta Zabret

Za ženski glas s klavirsko spremljavo jo je, nekoliko dopolnjeno, uglasbil Andrej Misson.

Januar 2018

Oglasi Priznanja najboljšim koncesionarjem Peugeot v letu 2017 Decembra je podjetje P Automobil Import, ki v Sloveniji zastopa znamko Peugeot, na tradicionalnem dogodku ob zaključku leta podelilo priznanja najboljšim Peugeot koncesionarjem. Priznanja odsevajo prizadevanja za čim boljše storitve za kupce in stranke Peugeot in obsegajo štiri kategorije: koncesionar leta na področju finančnih storitev, na področju servisiranja vozil, na področju prodaje vozil in najboljši koncesionar. Za najboljšega koncesionarja na področju prodaje novih vozil in obenem že tretjič za najboljšega PEUGEOT koncesionarja leta 2017 v Sloveniji je bilo razglašeno podjetje Rodex iz Radomelj, ki je poleg plakete v trajno last prejelo tudi glavno nagrado – nov testni avtomobil Peugeot 208. Najboljši koncesionar je tisti, ki je najboljši na vseh področjih koncesijskih dejavnosti, ki dosega najboljše rezultate v svoji regiji, ki pozna vse stranke in podjetja v svoji regiji, se aktivno ukvarja s svojimi strankami na področju prodaje in poprodaje ter ga označujeta strast in zvestoba do znamke Peugeot. Ob tej priliki je generalni direktor Jožko Tomšič dejal: »Ključnega pomena je vsekakor pomen prodajno-servisne mreže pri prenosu vrednot znamke, izdelkov in storitev do končnih kupcev za zagotavljanje zadovoljstva kupcev in ohranjanju njihove zvestobe.« »Naš skupni uspeh, uspeh proizvajalca in prodajno-servisne mreže je odvisen od kakovosti storitev, ki jih ponujamo našim kupcem. Če pri tem ne dosegamo želene ravni zadovoljstva kupcev, se bodo ti obrnili k našim tekmecem. V takem primeru bodo vsa prizadevanja, da na trgu ponudimo privlačne in odlične izdelke, zaman. Zato se bomo še naprej trudili po svojih najboljših močeh, da si na svojo stran pridobimo čim več potencialnih kupcev ter seveda obdržimo obstoječe,« je navzoče nagovoril direktor znamke Peugeot, Adam Kavšek. Aleš Rode, direktor podjetja Rodex, ki je prejelo laskavi naziv najboljši Peugeot koncesionar leta 2017, je ob prevzemu nagrade izpostavil: »Vesel sem, da so našo popolno osredotočenost na zahteve kupcev že tretjič prepoznali pri uvozniku in nas nagradili s tem pre-

stižnim priznanjem. Prejeli smo ga za trud v letu 2017, ko smo obenem postali tudi najboljši koncesionar leta 2017 v Sloveniji. Od nekdaj smo dajali poseben pomen zadovoljstvu kupcev tako v prodaji kot v poprodaji. Zavedajoč se njihove raznolikosti, njihovih pričakovanj in potreb smo si leto za letom prizadevali, da bi jim ob vsakem stiku z znamko zagotovili odlične izkušnje. Seveda pa to ne bi bilo mogoče brez kvalitetne ekipe zaposlenih, ki se dnevno trudijo za zadovoljstvo naših zvestih strank.« Znamka Peugeot tako na slovenskem trgu uspešno zaključuje leto 2017 in dokazuje, da zna in zmore zadovoljiti vedno večje potrebe domačega kupca. K temu je brez dvoma pripomogla obogatitev ponudbe na slovenskem trgu, saj so v salone zapeljali novi SUV Peugeot 3008 (dobitnik številnih mednarodnih in domačih priznanj ), dinamični SUV Peugeot 5008 ter drugi že uveljavljeni modeli.

SPA[ R ]KIRAJ GA DOMOV! S 5 LETI JAMSTVA ZA

9.990 €* BLUETOOTH TEMPOMAT ZASLON NA DOTIK

peugeot.si Poraba v kombiniranem načinu vožnje: 4,5 l/100 km. Izpuh CO2: 104 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6. Vrednost specifične emisije dušikovih oksidov NOx: 0,0265 g/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. *Primer informativnega izračuna finančnega leasinga Peugeot Financiranje za vozilo Peugeot 208 Active (1.2 PureTech 82) - mesečno odplačevanje; maloprodajna cena z DDV in vključenim bonusom (v ceni je obračunanih 1.000 EUR popusta v primeru financiranja Peugeot – pod pogojem vsaj 24 mesečne dobe financiranja) je 9.990 EUR; mesečni obrok je 109 EUR pri pologu v višini 2.950 EUR in ročnosti 84 mesecev; višina pologa je pri akciji omejena od 10 % do 50 %, doba financiranja je vezana na ročnost od 36 mesecev do 84 mesecev; DDV je obračunan v obrokih; EOM na dan 15. 12. 2017 znaša 8,1 % in se spremeni, če se spremenijo elementi izračuna; izračun temelji na osnovi indeksa obresti - 3 mesečni EURIBOR s skupno letno obrestno mero 6,6 %; financirana vrednost 7.040 EUR; skupni znesek za plačilo 11.828 EUR; stranka v primeru Peugeot Financiranja prejme tudi jamstvo za dobo 5 let (vključuje dvoletno pogodbeno garancijo) oziroma 100.000 km in avtomobilsko kasko zavarovanje za 1 EUR za prvo leto; Peugeot Financiranje si pridržuje pravico do izbire zavarovalnice. Za podrobnosti o ponudbi se obrnite na vašega prodajalca vozil Peugeot.

RODEX d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 9200, www.rodex.si

Januar 2018

Modre novice

Zanimivo

Darja Ribarič: Nisem za radikalne diete

Nika Senica

Nepravilna prehrana in predvsem stres v današnjem svetu povzročata težave pri vse več ljudeh. To se odraža v podrtem hormonskem ravnovesju, ki posledično vodi do težav s težo, nespečnostjo in med drugim, depresijo. »Kaj se zgodi, če natočimo diesel gorivo v bencinski motor? Seveda ne bo deloval. Enako se zgodi, ko napačno jeste in ne veste, kakšen motor "imate". Jaz vam pomagam spoznati ta motor,« o svojem poslanstvu pravi svetovalka za zdravje Kamničanka Darja Ribarič. »Svojim strankam na preprost način razložim, kako si sami pomagajo – brez receptov in diet,« pravi Darja Ribarič, ki prek svoje spletne strani Healthia (healthiacoach.com) nudi osebna svetovanja o zdravem načinu življenja. Njeno svetovanje oz. "counseling" je drugačno od ostalih, saj Darja poudarFoto: osebni arhiv ja poljuden način razlage o delovanju človeškega telesa. »Šele potem, ko ljudje razumejo, kako lahko s svojim nepravilnim ravnanjem vplivajo, navadno škodujejo, svojemu telesu, svetujem, kako naj pristopajo, da se bodo spet počutili zdrave in si na naraven način pomagali,« pravi. Darja je vrsto let preživela v farmacevtskih vodah, kjer je dodobra spoznala delovanje hormonov tudi v povezavi z ženskimi hormoni, kontracepcijo in menopavzo. Kot magistrica nevrofiziologije se je sprva soočila z neugodnimi posledicami zdravil za hujšanje, zato s svojim trenutnim delom poudarja predvsem naraven način nižanja telesne teže in vzpostavljanja hormonskega ravnovesja. Svoje delo je in ga občasno še izpopolnjuje z delavnicami za zaposlene v različnih podjetjih. Ker je njeno delo precej nišne narave, je trenutno njena spletna stran v angleščini, saj je do sedaj ciljala na tujo publiko. A želja je, da pomaga tudi sodržavljanom. »V Slove-

niji smo lahko veseli, da smo tako ozaveščeni o svojem zdravju, pa naj bo to s strani zdravstvene strukture, šolskega sistema ali različnih društev,« pravi. S svojimi svetovanji cilja predvsem na moške in ženske starejše od 35 let, ki se čutijo pod stresom, imajo težave s prekomerno težo, trpijo za nespečnostjo ali depresijo, pa tudi na ženske tik pred menopavzo, med njo in po njej. »Ko stranka razume, kako lahko hormonske spremembe vplivajo na naše telo, se posvetiva pravilnemu prehranjevanju in vedenju do svojega telesa. S tem res lahko ogromno pripomoremo k boljšemu počutju in zdravju. Tu ne gre za hrano "na recept", temveč za razumevanje, kako sestaviti zdrav obrok, ko odpremo svoj hladilnik, shrambo,« razloži in poudari, da radikalnih diet ne podpira, saj niso vzdržljive. »Dotaknemo se tudi tega, katera olja izbrati, zakaj je treba piti vodo, ali se res izplača dati več denarja za zelenjavo, ki jo kupimo v eko kotičku ali jo sami pridelamo doma ipd.,« pravi. Pri svetovanju poudarja pomen gibanja in razstrupljanja. »In ne nazadnje spregovorimo tudi o kontroliranem in zdravem hujšanju,« pravi o paketu, ki zajema dva meseca vodenja, svetovanja in učenja. Darja Ribarič svetovanja ponuja preko spleta (preko Skypa), ki so seveda na voljo tudi Slovencem. »Lahko je nekdo iz Maribora, a bi bil v enaki meri obravnavan kot nekdo iz Kamnika, ki je doma v istem kraju kot jaz,« poudari. Pomemben poudarek je, da sama ni zdravnica in ne svetuje v tem smislu, temveč poenostavljeno razloži težave in nakaže rešitve za zdravo prehrano in celovitost. »Predvsem pa, kako to vzdrževati čez dan in vse življenje,« pravi. Kaj pa bi bil njen prvi in glavni predlog za ohranjanje zdrave telesne teže in energije čez dan? »Zajtrk – in prav tega se večina ljudi vse prevečkrat izogiba,« doda.

Renault CLIO Neskončno zapeljiv

OMEJENA

SERIJA *Velja ob nakupu preko Renault Financiranja in vključuje 5 let podaljšanega jamstva, 5 let brezplačnega rednega servisa ter obvezno in osnovno kasko zavarovanje za prvo leto. 5 let jamstva obsega 2 leti tovarniške garancije in podaljšano jamstvo za 3., 4., in 5. leto ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej. Brezplačni redni servis velja 5 let ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej. **Renault Financiranje ni pogoj za pridobitev paketa zimskih pnevmatik. Več informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na renault.si.

Poraba pri mešanem ciklu 3,3 – 5,6 l/100 km. Emisije CO2 85 - 127 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6b. Emisija NOx: 0,0158 – 0,08 g/km. Emisija trdnih delcev: 0,00002 – 0,00105 g/km. Število delcev (x1011): 0,01 – 23,22. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija, d.o.o., Dunajska 22, 1511 Ljubljana.

Renault priporoča

renault.si

Modre novice

Januar 2018

Mlado mnenje

Varčevanje ali pokojnina?

Nika Senica

O mladih Slovencih in njihovi finančni negotovosti je bilo že veliko povedanega. Od negotovih služb prek študentskega servisa do podkvalificiranih služb, neplačevanja in diskriminatornih oblik zaposlitev. Kako pa mladi vidijo varčevanje, ali sploh gledajo na to, koliko se s tem ukvarjajo že sedaj in ali je to zanje sploh uresničljivo? V pogovorih z mladimi o njihovih pogledih na svojo prihodnost, je možno potegniti črto pod naslednje: finančna prihodnost mladih je določitev posameznika – na enak način kot postajamo vse bolj individualistična in globalizirana družba: nekateri pri tem vidijo svojo finančno neodvisnost po kopitu "znajdi se sam" kot priložnost, drugi pa kot sinonim za anksiozo. Skratka kot je dejala 26-letna Neja: »Pokojnine ne bo.« Do leta 2045, ko naj bi po podatkih Statističnega urada RS slovenska populacija začela upadati, naj bi bilo 29 odstotkov slovenske populacije starejših od 65 let. Do leta 2055 naj bi ta številka narasla na 30,1 odstotka. »Na pokojnino ne računam, zato bi rad začel delati na tem že sedaj. Glede na trenutne napovedi in povečevanje delovno pasivnega prebivalstva se bodo pokojnine verjetno nižale,« je dejal 26-letni Marko, ki je sicer redno zaposlen v uspešnem start-up podjetju. Prepričan je tudi, da mu pokojnine država ne more zagotoviti, tudi ob plačevanju prispevkov. »Prav to vprašanje sem postavil strokovnjakom, ki se s tem ukvarjajo, a mi tega niso znali 100-odstotno zagotoviti. Nihče ne ve,« pravi. Da se je mentaliteta "vsak zase" prikradla tudi v pokojninski sistem, zgovorno pove stavek enega izmed ponudnikov pokojninskih zavarovanj SOP: »Glede na primanjkljaj bodo pokojnine zanesljivo toliko nižje, da vam ne bodo omogočale takšnega življenjskega standarda, kot ga boste navajeni. Če se na stara leta ne želite odpovedati večini stvari, morate za ohranitev življenjskega standarda poskrbeti sami.« Dodatno pokojninsko zavarovanje je postalo enako pomembno, če ne že enako nujno, kot dodatno zdravstveno zavarovanje. »Danes se mladi morajo zavedati, da bodo morali do desetkrat zamenjati delovno mesto v svoji karieri,« je marca lani na pogovoru z mladimi dejal predsednik Evropske komisije Jean Claude Juncker. »To mladi vemo že dolgo. To ve tudi država in vlada, a pri tem ni naredila kaj dosti, da bi to olajšala. Moja štipendija vsa leta je bila občutno premajhna, ni pokrila vseh stroškov, ki sem jih vedno držala na minimumu. Veliko odrekanja, stalen občutek, da je vse preprosto predrago,« pravi Marko. Z njim se strinja tudi Neja, magistrica družboslovne informatike, ki pravi, da v vseh letih samostojnega življenja

Januar 2018

(približno 7 let) ni uspela privarčevati ničesar. »V vsem tem času, ko sem postala finančno neodvisna, sem se bila preprosto prisiljena navaditi, da moram sama poskrbeti zase in nič drugačnega ne pričakujem od pokojnine. Ne želim pa si, da bi pri šestdesetih ugotovila, da je prepozno, da si zase nisem privarčevala, ker sem zgolj čakala na "državo", da poskrbi zame – ker ne bo,« pravi. Vlaganja v vrednostne papirje, sklade ali druge delnice si trenutno ne predstavlja, saj je o tem premalo poučena. »Za kar sem seveda po eni strani kriva tudi sama. A sprašujem se, zakaj nas tovrstnih stvari ne učijo že v šolah? To so dejanske zadeve, s katerimi se ubadaš v življenju,« je mnenja magistica angleškega jezika Anja. »Če že mladi težko sledimo vse bolj globalnemu svetu, kako naj to pričakujemo od šolskega sistema,« pa meni Marko. Poleg tega, da mladim prihodnost, globalizirana in tehnološko usmerjena kot je, prinaša tudi možnost večjega in predvsem hitrejšega zaslužka. »Varčevalna alternativa so vsekakor kriptovalute. Vlaganje v njih ni najbolj preprosto in veliko ljudi ima dvome glede tega. A sem vseeno mnenja, da so to nekakšne delnice prihodnosti,« je prepričan. Kljub temu da je njihova donosnost negotova, se zanje zanima vse več mladih, namreč kriptovalute ("bitcoini") so že obrodile prve slovenske milijonarje. »Seveda, če želiš biti milijonar. Ampak jaz z denarjem nočem biti obsedena. Situacija me sili v to, da razmišljam o njem, ker ga nimam. Ne stremim k bogastvu, temveč k temu, da bi lahko privarčevala vsaj za kakšno morje, kaj šele za stanovanje ali otroke in stara leta,« pravi Neja. »Lekcija tega je, da je treba mlade že čim prej naučiti o varčevanju. Že kot otroke. Jaz bi začel pri bitcoinih,« še smeje pripomni Marko.

Modre novice

Zanimivo

Aleš Korošec: Bobni so moja ljubezen od malih nog Že od lanske pomladi imajo na Osnovni šoli Stranje nov set elektronskih bobnov, ki jim jih je v okviru projekta Bobnarski S.O.S. "Na pomoč bobnar(jem)" s pomočjo raznih donatorjev podaril domačin Aleš Korošec, nekdanji učenec te šole in bobnar z dušo, ki pravi, da so bobni njegova ljubezen že od malih nog, sedaj pa jo širi tudi na mlajše rodove.

Korošec pa bobnov ni le podaril, ampak nadobudne učence sedaj enkrat tedensko tudi poučuje igranja na njih. Trenutno je kar nekaj takšnih in Aleš pravi, da so navdušeni in zelo motivirani. »Dogovarjamo se, da bi moje bobnarje vključevali v razne šolske prireditve. Želim pa si tudi, da bi v sodelovanju z učenci ostalih inštrumentov ustanovili šolski band, podobno, kot ga imajo na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra, kjer bi se kalili in nabirali izkušnje,« razlaga Korošec, zaprisežen bobnar, ki pravi, da so v Sloveniji bobni kot inštrument in s tem tudi bobnarji še vedno nekoliko bolj v ozadju od nekaterih kolegov v tujini, ki se promovirajo samostojno. Poleg tega v tujini obstajajo tudi bobnarski šovi, na katerih nastopajo brez bandov. »Torej imamo svoje mesto, le da je v Sloveniji to še vedno prej izjema kot pravilo. Glede na to, da hitro lovimo svet, pa vseeno vidim premik naprej v prihodnosti in upam, da bom tudi jaz del tega,« si želi Korošec, ki se je novembra lani udeležil enega izmed teh šovov, in sicer London Drum Showa. V London je odpotoval s pomočjo Ministrstva za kulturo, na katerega razpis se je prijavil in bil pri tem uspešen. Aleš je namreč napisal, uredil in izdal lasten priročnik za učenje bobnov, s pomočjo katerega poučuje svoje učence. Veliko pohval je z njim požel tudi v Londonu. »Leta 2014 sem bil v Grožnjanu na Hrvaškem, kjer poteka celotedenski bobnarski kamp, na katerem so zbrani nekateri najboljši svetovni bobnarji. Veliko sem se naučil in dobil ogromno novih idej. Izkušnja me je obrnila, ampak v pozitivnem smislu,« smeje razlaga Korošec, »odločil sem se, da stvari spravim na višji nivo tako pri igranju kot pri poučevanju bobnov. Že takrat sem namreč vedel, da želim svoje znanje in izkušnje prenašati naprej. Po mesecih raziskovanja sem ugotovil, da nekateri vidiki poučevanja v raznoraznih priročnikih in programih še niso zajeti. Zato sem se odločil, da bom sestavil svoj priročnik za poučevanje bobnov. V njem je moje znanje in moj program, za katerim stojim, in tudi moji učenci s tem točno vedo, kaj bodo dobili. To jim je všeč.« V Londonu so priročnik pohvalili celo nekateri profilirani in akademsko izobraženi glasbeniki. O uspehu Korošec pravi: »Priročnik je dobro strukturiran, razumljiv in enostaven, a hkrati predstavlja izziv. Primeren je za začetnike pa tudi za tiste s predznanjem. To je bilo nekaj odzivov ljudi na londonskem sejmu. Vsi priročniki so pošli. Nekateri so jih vzeli za svoje učence, drugi za sebe,

da bodo sami organizirali vadbo s pomočjo priročnika. Ker je bilo zanimanje kar veliko, zdaj začenjam tudi z lekcijami preko Skypa.« Poleg promocije avtorskega priročnika se je Korošec v Londonu spoznaval tudi z različnimi šolami in akademijami, ki nudijo izobraževanja na področju sodobnih umetnosti. »V Londonu sem imel sestanke s predstavniki različnih šol, med njimi tudi s šolo Rockschool Limited (RSL), ki ima več programov, nudi npr. učenje akustične, električne in bas kitare, bobnov, petja, klavirja in klaviatur, ukulele, glasbene produkcije, teorije popularne glasbe in različnih odrskih umetnosti. Pri njih sem tudi sam opravljal izpite in se iz njih marsikaj naučil. Čeprav v Sloveniji šola skoraj ni poznana, pa spada v svetu med najhitreje rastoče. Postopek je enostaven, saj se izpite lahko opravlja od doma ali pa nam najbližje v Italiji, kjer imajo več podružnic. Na nedavnem sestanku smo se pogovarjali o možnostih promocije njihovih programov tudi v Sloveniji, saj se jim zdi naša regija prav tako zanima. Sam bi zainteresiranim učencem lahko pomagal pri pripravi na izpite, ki jim lahko prinesejo dodatne točke tudi v nadaljevanju študija. Po mojem mnenju je v Sloveniji velik potencial, kajti bobni še vedno veljajo za nekoliko eksotično glasbilo, zato se veliko ljudi odloča za preizkus in učenje,« je ambiciozen Korošec, ki že sestavlja tudi drugi priročnik, za katerega ocenjuje, da bo luč sveta ugledal marca. »Upam, da bo tudi drugi priročnik tako uspešen kot prvi,« je njegova želja, poleg te pa jih ima še nekaj, »v čim večji meri želim nadgrajevati svoje znanje. Želim videti, da bi moji učenci čim bolj napredovali. Vizija pa je tudi ustvarjanje v Los Angelesu.«

Aleš Korošec sicer ni akademski glasbenik, a igranje na bobne je njegova velika ljubezen že od malih nog. Bolj pomembno od same izobrazbe se mu pri poučevanju zdi način sprejemanja in podajanja snovi. »Pri učenju bobnov je najbolj pomemben pravilen pristop. Vse ostalo je kilometrina,« pravi Korošec, ki ideje za prihodnost kar stresa iz rokava in verjamem, da mu jih bo s pozitivnim odnosom tudi uspelo uresničiti. Mateja Štrajhar

Novi Golf Tako vsestranski kot le malokateri avto.

Avto Lovše

Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Volkswagen. Jarška cesta 11, 1230 Domžale, (01) 777-77-77

Modre novice

Januar 2018

Oglasi Prvo certificirano usposabljanje v Sloveniji

Strokovnjak za digitalni marketing ..PROFIL STROKOVNJAKA ZA DIGITALNI MARKETING JE TRENUTNO NAJBOLJ ISKAN PROFIL V PODJETJIH.. OpenIT, d. o. o., kot slovenski partner Digital Marketing Instituta iz Dublina od 5. 4. do 14. 4. 2018 razpisuje certificiran program usposabljanja za pridobitev diplome iz digitalnega marketinga. Program diplome je sestavljen iz desetih modulov: • Uvod v digitalni marketing • SEO optimizacija spletnih strani • SEM spletno oglaševanje • E-mail marketing • Display oglaševanje • Mobilni marketing • Spletna analitika • Družbeni mediji, 1. del • Družbeni mediji, 2. del • Strategije in načrtovanje. Program usposabljanja sledi predpisanemu učnemu načrtu Digital Marketing Instituta iz Dublina, ki ima podružnice v več kot 80 državah sveta. Vsako četrtletje strokovni svet inštituta, ki ga sestavljajo strokovnjaki priznanih blagovnih znamk (Twitter, Facebook, Google, LinkedIn, Microsoft, IBM, Vodafone in druge), osvežuje učni načrt z najnovejšimi vsebinami, metodami in tehnikami.

Glavne prednosti diplome Mednarodno priznani program Diploma iz digitalnega marketinga je mednarodno prepoznavna in se izvaja v več kot 50 državah sveta. Usklajen z ogrodjem EOK Program je usklajen z Evropskim ogrodjem kvalifikacij (raven 5) in je tudi del e-Competency Frameworka za ICT professionals.

Pridobitev kvalifikacije Izpit opravljate na neodvisnem izpitnem centru Pearson VUE. Predstavitev certifikata na družbenih omrežjih. Pridobljen certifikat boste lahko s posebno značko delili na družbenih omrežjih Linkedin, Twitter in Facebook.

PE Dimičeva 13, Ljubljana E-mail: info@openit.si 01 589 81 89 | openit.si

Otroška igrala in igrišča morajo biti redno pregledovana in primerno vzdrževana Otroška igrala in igrišča morajo biti varna, zato mora lastnik ali upravljavec igrala oz. igrišča zagotoviti redne preglede in vzdrževanje igral ter igrišč. Za pripravo programa, organizacijo in izvajanje pregledov lahko zadolži zaposlenega, ki je za to ustrezno usposobljen, ali zunanjo strokovno službo. Ena izmed teh je tudi podjetje Varnost d.o.o. iz Kamnika. Za letni pregled igral, ki vključuje preverjanje dotrajanosti igral, stanje temeljev in podlage ter varnost igral, mora lastnik imenovati posebno komisijo, ki je sestavljena iz najmanj treh članov, od katerih mora biti ena oseba ustrezno usposobljena. Lastnik lahko letni pregled igral in igrišča poveri instituciji, ki ima akreditacijo s področja varnosti otroških igrišč oziroma je registrirana za opravljanje dejavnosti varnosti pri delu na področju vzgoje in izobraževanja in ima najmanj tri leta izkušenj z izvajanjem pregledovanja in preskušanja igral na otroških igriščih. Lastnik mora za igrala od proizvajalca, dobavitelja oziroma izvajalca ureditve igrišča pridobiti dokumentacijo, iz katere je razvidno, da je igralo proizvedeno in nameščeno na igrišče v skladu z veljavnimi slovenskimi standardi s področja opreme in podlog otroških igrišč. Če zunanja otroška igrala nimajo dokazil, da so izdelana v skladu s standardi EN 1176:2008, se mora za te

Januar 2018

narediti ocena varnosti zunanjih otroških igral. Za vrtce je ta ocena s Pravilnikom o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca (Ur.l.RS, 47/2010) izrecno predpisana. Varna igrala in igrišča morajo namreč biti v skladu z zahtevami Zakona o splošni varnosti proizvodov in z zahtevami standardov za igrala (SIST EN 1176 in SIST EN 117). Ta velja za vse vrste igral, ne glede na to, kje se nahajajo – v vrtcu, šoli, pred blokom ali v gostinskem lokalu. Če opazite, da igrala niso varna, so poškodovana oz. niso v skladu z zakonom in zahtevami standarda, lahko o tem obvestite pristojni inšpektorat. Kadar gre za otroška igrišča vrtcev, lahko obvestite Zdravstveni inšpektorat RS; za igrala, ki jih ponujajo družbe v okviru poslovne dejavnosti, je pristojen Tržni inšpektorat RS; na površinah lokalne skupnosti (občine, krajevna skupnosti) pa je pristojno Ministrstvo za gospodarstvo oz. lokalna skupnost (občina). Ker je zakonodaja na tem področju striktna, hkrati pa ob nevarnih ali neprimernih igralih in igriščih lahko pride tudi do hujših poškodb, za katere je odgovoren lastnik oz. upravljavec, se je v zvezi z varnostjo pametno obrniti na strokovnjaka. To je inž. Matjaž Škorjanc (01/ 8310 – 890; 040 / 666-622) iz podjetja Varstvo d.o.o. Če z njimi podpišete dolgoročno pogodbo o poslovnem sodelovanju pri varnosti pri delu, vam pregled igrišč in igral opravijo brezplačno. Prav tako vam nudijo 5% popust pri takojšnjem plačilu.

VARSTVO d.o.o., Steletova cesta 23a, 1241 KAMNIK Telefon: +386/18310890; Fax: +386/183108985; GSM: 041/722-991

Modre novice

Tematska priloga: Računovodstvo

Bodite pozorni, kdo ureja vaše račune!

Mateja Kegel Kozlevčar

Upravljanje naših osebnih financ je vse prej kot preprosto. Ko pridemo do financ našega podjetja, pa najsi gre za samostojnega podjetnika, družbo z omejeno ali neomejeno odgovornostjo, zavod ali društvo, postane zadeva še nekoliko bolj občutljiva. Zagotovo tudi manj obvladljiva, če nimamo ustreznih orodij in znanja. Biti podjetnik, sploh začetnik, pomeni, da se ne učimo le osnov svojega posla, ampak tudi upravljanja podjetja oziroma organizacije, vodenja poslovnih financ. Poznati moramo različne davčne vidike in druge obvezne in neobvezne elemente, ki jih s seboj prinese poslovanje. V svetu poslovnih financ ni dovolj, če vemo le, da moramo imeti prihodke, s katerimi pokrijemo odhodke. To je šele začetek. Pridobiti moramo znanje o optimizaciji stroškov, kar pomeni zmanjševanje izdatkov. To seveda zahteva učinkovito finančno načrtovanje. Biti moramo pozorni na upravljanje našega kapitala in sredstev, prav tako ne smemo pozabiti, da moramo učinkovito načrtovati vse nove investicije ter jih ustrezno vrednotiti. Seveda pa je pomembno tudi, da vemo, kako bomo ustvarjali naše prihodke in kakšen bo naš denarni tok, da bomo lahko redno poravnavali obveznosti. Ne moremo znati čisto vsega sami Veliko tega počnemo sami, še vedno pa nam ni treba čisto vsakega vidika obvladati. Zato lahko za posamezne dele našega poslovanja, predvsem tiste specializirane, najamemo zunanjo pomoč strokovnjaka. In eden takih strokovnjakov je zagotovo računovodja oziroma računovodski servis. Podjetniki morajo namreč voditi poslovne knjige in jih enkrat letno tudi zaključiti, kot zapovedujejo Zakon o gospodarskih službah in Slovenski računovodski standardi. Poslovne knjige lahko vodimo po sistemu enostavnega ali dvostavnega knjigo-

vodstva, če smo samostojni podjetniki, medtem ko gospodarske družbe lahko vodijo le po sistemu dvostavnega knjigovodstva. Več kot le vodenje evidence računov Seveda pa ne gre le za vodenje prejetih in izdanih računov ter izplačila plač. Delo računovodje zajema še veliko več, od vodenja drobnega inventarja, blaga, materiala, dobaviteljev in kupcev, pa vse do davčnega in drugega poročanja. Ključna naloga je tudi, da vsako leto na podlagi knjigovodskih listin, ki jim jih posreduje podjetnik, pripravijo letno poročilo, nato pa podatke iz poročila pošljejo na AJPES v treh mesecih od konca koledarskega leta. Glede na to da se, sploh na začetku poslovne poti, težko znajdemo v poplavi novih informacij in obveznosti, ki nas čakajo na tej poti, je dobro vedeti vsaj, kaj moramo vprašati potencialnega računovodjo, preden se zanj odločimo. Ne smemo razmišljali le o tem, koliko bomo prihranili in da bo njegov strošek čim manjši, razmišljati moramo tudi, da bo to oseba ali organizacija, ki bo znala poskrbeti za našo davčno optimizacijo, nam pomagala, da ne pride do težav s finančno upravo ter vseskozi skrbela za osveževanje našega znanja o novostih, ki jih moramo poznati, če želimo uspešno poslovati. Ali računovodja res pozna vašo panogo? Dober računovodja mora vse to znati, poleg tega pa še razumeti vaš posel, da mu bo hitro jasno, zakaj neka stvar mora biti v vaših knjigah, kako z njo ravnati in vas usmerjati, če stvari ne bodo skladne z zakonodajo. Da vas bo računovodja razumel, je pomembno, da pozna vašo panogo, saj je vsaka panoga različna in ima tudi svoja pravila. Če imate recimo lokal, bo z vami ravnal drugače kot z gradbenim podjetjem ali drugo storitveno dejavnostjo. Iščite torej med računovodskimi servisi, ki že imajo stranke iz vaše panoge. Morda se sliši neverjetno, a nekateri (manjši) računovodje delajo le v času priprave letnih poročil. Ko boste izbirali svojega, se dobro pomenite o tem, koliko vam bo na voljo, ali boste z njim sodelovali na tedenski, mesečni ali le letni ravni. Mimo stroškov ne gre … Pomembno je tudi, da ima vaš računovodja dobre odnose s Finančno upravo, da lahko hitro in učinkovito rešuje morebitne težave, predvsem pa, da vas zna pravočasno opozoriti na vse pasti. Preverite torej, kakšne so njegove izkušnje in poznavanje davčne zakonodaje. Naj se sliši še tako neverjetno, a obstajajo tudi računovodje, ki želijo vse narediti tako, kot predlaga finančni urad, četudi to ni najprimernejše za vašo dejavnost. Ni nujno, da uslužbenec na finančnem uradu, ki je odgovoren za vaše podjetje, res vse ve, zato naj vaš računovodja rajši preveri vse potrebno, preden se bosta "vdala v usodo" in pokimala vsakemu predlogu. Zapomnite si, včasih je nekaj le predlog in morda lahko skupaj najdete boljšo in predvsem finančno učinkovitejšo in ugodnejšo rešitev. Jasno je, da je računovodjo treba plačati. Če je obseg vašega poslovanja večji, predvsem pa konstanten, se boste najbrž dogovorili za mesečni pavšal. Včasih pride do povečanega obsega dela, takrat se lahko povečajo tudi stroški.

2017

2015-2017

Računovodske storitve po meri za male družbe, s.p.-je in zasebnike

IN BOJ računovodstvo d.o.o. tel: 01 5300 230 fax: 01 5300 231 e-mail: info@inboj.si Ljubljanska c. 64, Domžale

Modre novice

Ljubljanska c. 72, Domžale | 070-832-373 | racunovodstvo@minimaks.si

Januar 2018

Tematska priloga: Računovodstvo Vsekakor pa se že na začetku dogovorite, ali je v to ceno všteta izdelava letnih poročil, da vas v marcu ne bodo presenetili dodatni (pre)visoki računi. Ko smo že pri plačevanju – tudi vi morate nekje izdajati račune, pozanimajte se pri računovodji, kateri program vam priporoča, da bosta lahko čim bolj usklajena. A spet – če vam tisto, kar predlaga, ne ustreza, še vedno lahko izberete drugo ustrezno rešitev. V dobi novih tehnologij je prenos podatkov iz enih baz v druge precej bolj enostaven kot nekoč. Dober računovodja ni tisti, ki … Že na začetku dorecita tudi način komunikacije – bo to preko spleta, po telefonu, v živo, kako pogosto se bosta srečala in podobno. Predvsem se prepričajte, da vam bo na voljo, ko ga boste resnično potrebovali. Dejstvo je, da dober računovodja ni tisti, ki vam bo storitve opravil najceneje, najhitreje. Dober računovodja je tisti, ki bo poleg tega poskrbel tudi za ustrezno usmerjanje vašega podjetja, vam svetoval pri ključnih finančnih vprašanjih in vas opozarjal na nevarnosti. Dober računovodja vam bo torej pomagal tudi do povečevanja prihrankov, optimizacije in vam pomagal, da bodo finančne skrbi postali izzivi v pozitivni smeri, medtem ko boste vi lahko skrbeli za rast svojega posla. Svež pogled strokovnjaka pride prav! Seveda pa ni dovolj, da za svoje poslovne finance poskrbimo le s pomočjo računovodje. Če želimo, da bo naše podjetje raslo, da se bomo usmerjali na pozitivno stran in plemenitili svoja sredstva ter izbirali prave naložbe, je vsekakor dobro, da si omislimo tudi finančnega svetovalca. Osebo, ki bo brez čustev do naših osebnih ali poslovnih financ, predvsem pa z veliko mero zdravega razuma, znala poskrbeti za to, da bo naša krivulja usmerjena navzgor proti uspehu. Vedno se moramo zavedati, da je naše znanje omejeno. Seveda ga lahko pridobivamo ves čas, a vedno je nekje nekdo, ki je specializiran za področje, kjer mi nismo najmočnejši. Pa naj gre za finance, računovodstvo, morda pisarniško delo ali pa katero drugo področje, kjer nam bo svež pristop strokovnjaka lahko prišel še kako prav. Nikar se ne bojte kdaj prepustiti nekaj svojega dela tistim, ki to lahko opravijo namesto vas. Tako vam bo ostalo več časa za stvari, ki vas veselijo in v katerih ste vi najboljši. Tiste stvari, zaradi katerih ste sploh stopili na podjetniško pot!

POMEMBNI ZAKONSKI ROKI ZA FIZIČNE OSEBE V POVEZAVI Z DOHODNINO 5. februar – za STARŠE, SKRBNIKE, ZAKONCE: oddaja vloge za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane. Fizične osebe lahko letos že oddajamo vlogo preko sistema e-davki, brez kakršnega koli certifikata – zadostuje samo ime in priimek, davčna številka in geslo. 5. februar – za ZAVEZANCE, KI OPRAVLJAJO DODATNO DELO PREKO ŠTUDENTSKE NAPOTNICE, AVTORSKE ALI PODJEMNE POGODBE: oddaja zahtevka za zmanjšanje davčne osnove od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja zaradi uveljavljanja dejanskih stroškov (za stroške prevoza na delo in iz dela, službenih poti in nočitev). 28. februar – za NAJEMODAJALCE: oddaja napovedi za odmero dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem, če kot fizična oseba oddajamo svoje premoženje v najem (stanovanje, zgradbo, hišo, zemljišče itd.). 28. februar – za PREJEMNIKE PRIHODKOV IZ NASLOVA OBRESTI: oddaja napovedi za odmero dohodnine od obresti na denarne de-

pozite pri bankah in hranilnicah, če skupaj prejete obresti na naših osebnih računih (odprtih v Sloveniji ali v tujini) presežejo vrednost 1.000 €. 28. februar – za PRODAJALCE VREDNOSTNIH PAPIRJEV: oddaja napovedi za odmero dohodnine od dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev, deležev in kuponov, izvedenih finančnih instrumentov in od dividend. 15. junij – za VSE DAVČNE ZAVEZANCE: do tega datuma moramo vse fizične osebe, ki smo v letu 2017 prejele kakršenkoli dohodek s strani FURS-a prejeti informativni izračun dohodnine. 31. julij – za VSE DAVČNE ZAVEZANCE: če kot davčni zavezanec ne dobimo informativnega izračuna dohodnine do 15.junija, smo dolžni sami oddati napoved za odmero dohodnine. 31. julij – za PREJEMNIKE DOHODKOV IZ TUJINE: če med letom nismo oddajali napovedi za odmero dohodnine za prejete dohodke iz tujine, je 31. julij dan, ko se izteče rok za oddajo napovedi za prejete dohodke iz tujine.

Januar 2018

• računovodstvo za: družbe in samostojne podjetnike, društva, zavode • obračun prispevkov za normirance in kmete • davčno svetovanje za pravne in fizične osebe • poslovno in finančno svetovanje

“Svetilnik”, Ljubljanska 3D, Kamnik telefon in fax: 01 839 26 76, e-pošta: kontos@siol.net

31. december – za VSE DAVČNE ZAVEZANCE: izteče se rok za oddajo zahteve za namenitev dela dohodnine za donacije nepridobitnim organizacijam. V primeru, da se sprašujete, kako pravilno in v zakonskih rokih izpolniti svoje davčne obveznosti, potem pokličite v naše podjetje ter se dogovorite s preizkušenim davčnim svetovalcem za svoj termin srečanja. Podjetje Računovodsko davčni raj d.o.o. se poleg računovodsko finančnih storitev ukvarja tudi z davčnim svetovanjem za pravne in fizične osebe, prijavami premoženja fizičnih oseb, prijavami računov v tujini, svetovanjem pri ureditvi rezidentskih statusov (za naprej in tudi za do 10 let nazaj), svetovanjem pri vlaganju samoprijave za različne neizpolnjene davčne obveznosti in zastopanjem v davčno inšpekcijskih pregledih.

V našem podjetju se dnevno srečujemo z davčnimi zavezanci, ki so dobili poziv, odločbo oz. sklep, izdan s strani Finančne uprave v vezi prijave dohodkov, dokazovanju nerezidentskega statusa oz. o pričetku davčno inšpekcijskega nadzora. Nepravočasno podan odgovor oz. nepravilno izpolnjena in vložena samoprijava ali v najslabšem primeru celo neodziv na prejeto pošto, pomeni samo dodatno slabo voljo in neizbežno dodatno denarno kazen . Zato priporočam vsem, ki ste se znašli v omenjeni situaciji, da si pravočasno zagotovite strokovno pomoč, ter si na ta način izognete nepotrebnim kaznim in marsikateri neprespani noči. Vesna Bartolj Maver, dipl.oec. preizkušena davčna svetovalka preizkušena notranja revizorka

M: 040 704 056 E: info@rdraj.si

Podjetje za računovodske, finančne in davčne storitve Gregorčičeva ulica 6B, 1235 Radomlje I PE Kamnik: Glavni trg 25, 1241 Kamnik

Modre novice

Šport ODBOJKA Odbojkarice in odbojkarji Calcita pokalni podprvaki

Foto: OK Kamnik

Košarkarji Helios Sunsov so v državnem prvenstvu v zadnjih štirih krogih kar trikrat zmagali. Boljši so bili v gosteh proti Rogaški in Hopsom, doma pa so v derbiju premagali še igralce Krke. Edini poraz so doživeli proti ekipi Ilirije. Z osmimi zmagami so trenutno na tretjem mestu. Na žalost pa so po zmagi doma v povratni tekmi četrtfinala Pokala Spar v gosteh visoko izgubili proti Petrol Olimpiji in izpadli iz tekmovanja. V Helios Alpe Adria pokalu so Domžalčani premagali ekipo Raiffeisen Graz, izgubili pa proti slovaški ekipi Levice Patriot in češki Sluneta Usti nad Labem. Kljub temu so v skupini še vedno na drugem mestu. Domžalske košarkarice so doživele še tri poraze v državnem prvenstvu, in sicer proti Grosuplju, Cinkarni Celje in Konjicam ter ostajajo na zadnjem, osmem mestu. V tretji ligi center gre odlično Calcitovcem. V zadnjih treh krogih so premagali Enos Jesenice, Litijo in Kolpo Črnomelj in so na visokem drugem mestu.

NAMIZNI TENIS Mengšani premagali Mariborčane Začel se je spomladanski del v namiznoteniških ligah. Igralci Mengša so najprej tesno izgubili proti igralcem Sobote, nato pa premagali Mariborčane. V zadnjem krogu so Mengšani izgubili. Druga ekipa beleži same zmage in je v samem vrhu druge lige. Po vrsti so premagali Rakek, Logatec, Muto in Inter Diskont 2.

KEGLJANJE Uspešni mladi kegljači Kamnika Foto: OK Kamnik Konec decembra je v Hočah potekal finalni turnir za pokal Slovenije v odbojki. Calcitovci so v polfinalu s težavo premagali Triglav Kranj, dekleta pa precej lažje Formulo Formis. V finalu so slednja kljub dobri igri morala priznati premoč Mariborčankam; od fantov, ki tako niso ubranili naslova, pa je bil boljši ACH Volley. V državnem prvenstvu so Kamničanke po dolgem času premagale Novo KBM Branik, tekma pa je imela še večjo težo, ker je štela tudi za tekmo lige Mevza. V zadnjem krogu so premagale še Luko Koper in so trenutno na drugem mestu po rednem delu. Precej napeto je v državnem prvenstvu pri moških, saj si kar štiri ekipe delijo drugo mesto. Ekipe Pomurja, Salonita, Maribora in Calcita se bodo prav do zadnjega borile za drugo mesto po rednem delu. Kamničani so v zaostali tekmi doma izgubili proti Salonitu s 3:2, a nato v gosteh premagali Triglav s 3:0. Začel se je tudi drugi del v drugih ligah. Calcitovci so premagali National Žirovnico, Calcitovke pa Kostak Elmont. Moški so trenutno na osmem mestu, dekleta pa so druga. Odlično so prvenstvo zaključili kamniški mladinci. Uvrstili so se na finalni turnir, ki so ga gostili v Stranjah. Z odlično igro so se uvrstili v veliki finale, kjer so morali priznati premoč ekipi ACH Črnuče. Mladinke so igrale za peto mesto in ga tudi osvojile po zmagah nad Braslovčami in Prevaljami.

KOŠARKA Helios Sunsi v zmagovalnem ritmu v državnem prvenstvu

Po zimskem premoru zaradi tekmovanj v posamičnih konkurencah se nadaljuje tekmovanje v kegljaških ligah. V prvi ligi so Calcitovci izgubili proti ekipi Sij Acroni z Jesenic in premagali Brest. Trenutno so na drugem mestu. Po porazu proti Miklavžu in zmagi proti Brestu pa so na lestvici napredovala dekleta v prvi ligi. V drugi ligi zahod je druga ekipa Kamnika premagala Lokomotivo in Iskro, dekleta pa so izgubila proti Krki. Tretjeligaši so izgubili proti Izoli. Odlično so se konec decembra odrezali mladi kamniški kegljači. Tea Repnik je osvojila naslov državne prvakinje v sprintu med kadetinjami in tretje mesto med mladinkami, kjer je bila Tamara Pevec druga. Med mladinci je bil Miha Uršič tretji. V tandemu pa sta drugo mesto osvojila še Jakob Jančar in Matic Babnik.

SMUČARSKI SKOKI Jernej Damjan z ekipo s srebrom s svetovnega prvenstva Slovenski skakalci so odlično nastopili na svetovnem prvenstvu v poletih v Oberstdorfu. V ekipni tekmi je Slovenija nastopila v postavi Jernej Damjan (SSH Sam Ihan), Anže Semenič, Domen in Peter Prevc ter na koncu osvojila drugo mesto. V posamični tekmi je bil Damjan na koncu petnajsti, Tilnu Bartolu (SSK Sam Ihan) pa se ni uspelo uvrstiti v drugo serijo in je bil na koncu 39. Sicer sta oba zabeležila kar nekaj odličnih rezultatov pred prvenstvom. Jernej Damjan je bil na novoletni turneji v Oberstdorfu 14., v Garmisch-Partenkirchnu 13., v Innsbrucku 5. in v Bischoffenu 17. Na poletih v Kulmu je bil po odličnih poletih v drugi seriji diskvalificiran in na koncu 29. Tilen Bartol je bil na prvi tekmi novoletne turneje 16., na drugi odličen 5., na tretji 36., na četrti pa se ni uspel uvrstiti na tekmo. Anže Lanišek trenutno formo išče v kontinetalnem pokalu, kjer je v Erzurumu v Turčiji osvojil četrto in prvo mesto. Medtem je Kamničan Matjaž Pungertar zaključil svojo tekmovalno kariero.

BIATLON Klemen Bauer s točkami

Foto: Gašper Papež, KK Helios Suns

Modre novice

Klemen Bauer (SK Ihan) je nastopil na tekmah svetovnega pokala v biatlonu v Oberhofu in Antholzu. Medtem ko je bil v Oberhofu v sprintu in zasledovanju 39., je bil v Antholzu v sprintu na 37. mestu, v zasledovanju pa je pridobil deset mest. Mitja Drinovec (SK Ihan) je v Oberhofu v sprintu za las zgrešil nastop v zasledovalni tekmi, v Antholzu pa je bil v sprintu 84. V individualni tekmi v Ruhpoldingu je bil na 51. mestu. Slovenska štafeta, za katero sta nastopila v Oberhofu oba, je zasedla 12. mesto, v Ruhpoldingu pa je z njo nastopil samo Drinovec in osvojil deseto mesto. Konec decembra je potekalo tudi državno prvenstvo v biatlonu. V sprintu s skupinskim štartom je postal prvak Miha Dovžan (Gorje), drugi je bil Mitja Dronovec, tretji Klemen Bauer, šesti Luka Naglič, sedmi Lovro Planko in deveti

Januar 2018

Šport Jure Zidar (vsi SK Ihan). Med mladinci je bil Naglič drugi in Planko tretji, med mlajšimi mladinci pa je postal Planko prvak, Matic Repnik je bil drugi in Jernej Goropečnik tretji. V super sprintu je Dovžan ponovil naslov, tretji je bil Drinovec, peti Naglič, šesti Planko in osmi Repnik. Med mladinci je bil Naglič drugi, med mlajšimi mladinci pa je Planko še drugič postal državni prvak, Repnik pa je bil drugi.

TENIS Aljaž Jeran državni prvak

je v polfinalu s 6-2, 6-2 premagala Evo Muller Uhan, v finalu pa je bila s 7-5 in 6-4 boljša od Ljubljančanke Ule Jamar (TC Ljubljana), ki je v polfinalu s 4-6,6-4,6-1 izločila Ano Lanišek. Maša Viriant zaseda četrto mesto na lestvici TZS v kategoriji U14 in je najvišje rangirana igralka svojega letnika (2005). Na državnem prvenstvu, ki je potekalo januarja pod okriljem TZS v Rogaški Slatini, je med fanti do 16 let (kategorija U16) postal državni prvak Domžalčan Aljaž Jeran (TK Radomlje), ki je v finalu s 7-6 (8), 6-3 premagal Jona Šuntarja (TK Kranj). To je njegov prvi naslov državnega prvaka. Jeran bo s 1. februarjem zasedel 5. mesto na lestvici TZS v kategoriji U16 in je tako drugi igralec svojega letnika (2003).

Maša Viriant zmagala na turnirju U14 Na igriščih Tenis kluba Olimpija pa je potekal turnir deklet do 14 let (kategorija U14), na katerem je zmagala Kamničanka Maša Viriant (TK Radomlje), ki

JUDO Komendčani uspešni v Lendavi Judoisti Judo kluba Komenda so se udeležili prvega tekmovanja v letošnjem letu za tekmovalce v kategorijah U12 in U14. Pokal KBV Lendave je štel tudi za uradni slovenski judo pokal. Na tekmovanju je tekmovalo preko 400 tekmovalcev iz 9 različnih držav. Komendčani so dosegli lepe rezultate, najboljša pa je bila Haya Veinhandl Obaid, ki je v kategoriji U12 osvojila prvo mesto. Na stopničke sta se v svojih kategorijah uvrstila še Mark Lukšič z drugim mestom in Luka Lukšič s tretjim mestom. Cico1.

Avto Lovše d.o.o. Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Toyota. Domžale Jarška cesta 11 (01) 777-77-77

Kranj Cesta Staneta Žagarja 65b (04) 777-77-77

Krvavec

PREDSTAVLJAMO

Ski center Vogel

TUJA IN DOMAČA SMUČIŠČA Na

si www.modre-novice. date: si lahko že ogle

Soriška planin a

Arabba in Marmolada

Januar 2018

Modre novice

Mali oglasi Brezplačni mali oglasi! Male oglase lahko pošljete s priloženim kuponom v kuverti na naslov: IR IMAGE d. o. o., Modre novice, Medvedova 25, 1241 Kamnik, na kuverto pa napišite še »Mali oglasi«. Za resničnost in vsebino objavljenih malih oglasov in sporočil odgovarja izključno naročnik. Uredništvo si pridržuje pravico, da preveri verodostojnost vsebine malih oglasov, prav tako si pridržujemo pravico krajšanja malih oglasov. Oglasov po telefonu ne sprejemamo, niti ne posredujemo naslovov oglaševalcev! Pišite čitljivo in razumljivo! Pri objavi bomo upoštevali le oglase do 10 besed. Oglase za naslednjo številko Modrih novic sprejemamo do petka, 16. februarja 2018, in bodo objavljeni v reviji, ki bo izšla 23. februarja 2018. Malih oglasov po elektronski pošti iz objektivnih in zakonskih razlogov ne sprejemamo več. Posebno obvestilo: storitvenih malih oglasov ne objavljamo več!

NOVO ! Mali oglas lahko oddat e tudi na www. modre -novic e.si! PRODAM

• Ohranjeno otroško frajtonarico (30 cm) 041 961 105 • Dvodelno leseno, skoraj novo belo polkno, 20 eur. 040 751 604 • Pipo Hansa za umivalnik (25 eur) in pipo Hansa za kopalno kad (25 eur). 031 411 285

• Več lesenih sodov. 041 631 386 • Gorilec api z vso opremo (brezhibno). 031 355 086 • Električni radiator, parni kuhalnik (Gorenje). 031 355 086 • TV Panasonic, teletext, srebrne barve, brezhiben, 20 eur. 041 532 746 • Večje število filmov na DVD. Cena po dogovoru. 040 247 873 • Pisalno mizo, hrast, dobro ohranjeno, 30 eur. 031 710 600 • Zelo lepe, elegantne usnjene ženske škornje, št. 37/38. 040 751 604 • Tekaške smuči in čevlje, dvakrat rabljene, št. 43, 40 eur. 031 550 771 • Za vikend hišo, lepo, leseno kopalniško opremo (brez omaric), 15 eur. 031 550 771 • Več vrst uvoženega blaga, čipke črne in bež, tudi industrijske šivalne stroje po zelo ugodni ceni. 041 371 164 • Masažni stol za hrbet in noge, vrhunski usnjeni stol. 031 452 507 • Avto Opel Astra karavan letnik 1997, prvi lastnik, 131.000 km. 031 448 667 • Gume na platiščih za Clio (malo vožene). 040 534 512 • Osla in oslico za 200 eur. 041 790 075 • Miza 130 x 65, na eni nogi, masivna, ovalna, montirana v steno, brezhibna, 50 eur. 051 258 004 • Štiri kartuše za laserski tiskalnik XeroxPhaser 6110MFP, orig. zaprte+1 podarim. Zelo znižane. 051 258 004 • Pohodne plošče 1m2 (11 kom). Enostavno sestavljive in razstavljive za teraso, balkon, vrt. 30 eur. 030 440 640 • Trodelno belo kopalniško omaro z ogledali in lučjo 105x62x15; 30 eur. Bide s sifonom in pipo Hansa 30 eur. 031 411 285 • Otroške smučarske čevlje, številka 37, 30 eur. 040 278 271 • Infrapad podlogo za segrevanje in krepitev mišic. Ugodno. 031 881 705 • Smuči Atomic 168 cm z okovjem in smuč. čevlje Alpina št. 43 , cena skupaj 140 eur. 031 808 519 • BMW 318d, črne kovinske barve, prva registracija marec 2004. Kupljen v Sloveniji (prvi lastnik). 041 392 095 • Letne pnevmatike 185 60 R15 84 T Letnica 2016, 12. teden znamka Kumho. 031 757 266 • Električno negovalno posteljo, nera-

KUPON za brezplačni mali oglas (do 10 besed) Ime in priimek: Naslov:

Telefon: Status: (prosimo, vpišite svoj status, npr. firma in sedež, s.p., študent, osebno dopolnilno delo ...)

• • • • •

•

bljeno, prevoz in montaža zastonj, 850 eur. 051 651 012 Trampolin 140 cm, zložljiv in prenosen, primeren tudi za v stanovanje. 50 eur. 051 651 012 Masažni aparat Back 2 Life za razgibavanje hrbtenice. 90 eur. 051 651 012 Otroške drsalke Roces, rdeče, nastavljive št. 25-29, kot nove. 041 812 969 Amortizerje zadnje, nove za Fiat Punto 55 letnik 1997, 25 eur. 040 817 771 Dve preprogi, štiri kuhinjske stoletapecirane, en merilec tlaka, dva stara pisalna stroja, dva masažna aparata. 040 645 952 Hrastove stebre od kozolca, macesnov, borov, smrekov, opaž širine 7cm. 041 964 303

NEPREMIČNINE

• Kupim vseljivo hišo v UE Kamnik/ Domžale, leto gradnje od 2006 naprej. Cena do 150.000 eur. 051 689 369 • Kupim zazidljivo in komunalno opremljeno parcelo v UE Kamnik/ Domžale, 500-800 m2, cena do 40.000 eur. 051 689 369 • V Kamniku kupim manjše cenejše stanovanje. 041 875 378 • Kupim eno- ali dvosobno stanovanje v nižjem nadstropju. 031 501 697 • Prodam hišo v treh etažah skupaj 360m/2 na parceli 800m/2 (cena po dogovoru, vredno ogleda). 051 658 960 • Oddajam parkirni boks v prvi etaži bloka. 041 924 260 • Prodam ali zamenjam novo zgrajeno hišo v Metalki 120m/2, parcelo 500m/2. 041 943 740 • Na ljubljanskih Žalah oddam grob. 070 892 195 • Prodam 2-sobno stanovanje v 1. nadstropju v bloku v Črnučah. Popolnoma obnovljeno in takoj vseljivo. 041 371 164 • Hišo, starejšo, 14x10m na parceli cca. 500m/2 prodamo. 041 813 446 • Kupim podeželsko hišo s kmetijskim zemljiščem. 031 843 061 • Garažo za višji kombi v Radomljah ali okolici. 041 673 159 • Oddamo delavnico 80m2 v Kamniku, elekt., voda, ogrevanje ,wc, parkirišče.Prostor je lepo urejen. 041 685 478 • Kupim garažo v neposredni bližini Duplice ali Bakovnika. 041 609 908 • Oddamo lokal v centru Kamnika/ Šutna, opremljen frizerski/ lasno negovalni salon. 070 303 969 • Oddam 1,5-sobno stanovanje v Hrastniku, neopremljeno, samo kuhinja, oddam za 160 eur + stroški.

041/251-335 • Najema se prijeten prostor za učenje oceanske masaže, 2x tedensko od marca dalje. 030 324 820 (po 16. uri) • Iščem novejše enosobno stanovanje v Kamniku, lahko neopremljeno. 031 864 579 • Kupim kmetijsko zemljišče ali gozd. 041 751 266 • V lastni hiši prodam stanovanje in kletne prostore ali zamenjam za dvosobno stanovanje. 031 253 162 • Prodam parcelo v Kamniku. 040 206 512 • Prodam garažni boks v Kamniku 041 575 520 • V idilični vasici blizu Kamnika v vasi Oševek je na voljo zazidljiva parcela. 031 842 316 PODARIM

• Podarim 1 kg sena za hišne ljubljenčke, še zapakirano. 041 812 969 • Podarim otroško posteljico z jogijem (120×60). 041 373 838 RAZNO

• Ali kdo podari smuče? 030 457 282 • Iščem dekle od 30 do 40 let za resno zvezo. 040 271 704 • Ali kdo podari avto sedež za otroka do 36kg (nepoškodovan) ali proda za čim nižjo ceno? 070 817 144 • Ali lahko kdo podari rabljeno, starejšo diatonično harmoniko. 030 457 282 • 52-letni moški želi spoznati prijateljico starejšo od 45 let za prijateljska srečanja. 041 964 303 • Podarite odvečne knjige? 030 996 225 • Podarite mi kuhalnik in kasetni radio. 070 269 464 • Iščem žensko od 65 do 70 let, ostalo po dogovoru. 068 694 010 • Iščem žensko do 50 let za klepet ob kavi po 17. uri , možna tudi resna zveza. 031 374 055 • Želim spoznati pošteno in skromno žensko, staro od 45 do 55 let za ljubezen. 030 335 160 • Odkupujem ure višjega cenovnega razreda in starejše ročne ure. Stanje ni pomembno. 031 607 389 • Garazni boks v SPB-ju, vzamem v najem. 031 757 266 • Kupim odlikovanja, medalje, značke, bajonete, razglednice, kovance, knjige, slike, kipce in podobno. 051 740 430 • Prosim, če mi kdo lahko podari rabljen tablični računalnik. 030 457 282 • Prosim, če mi kdo lahko podari rabljeno, starejšo diatonično harmoniko. 040 224 128

ZDRAVSTVENA NEGA STOPAL Krajšanje nohtov ter Pančur d.o.o. odstranjevanje trde kože na Vsebina: bolnih in zdravih nogah. 01/72 45 106

Diabetiki, negujete vaša stopala?

Modre novice

Januar 2018

031/353 347

(v stavbi zdravstvenega doma Domžale)

Oglasi

Pa je tu! Težko in dolgo pričakovani - novi Dacia Duster! ko v vozilo vstopate prostoročno. Kamera za vzvratno vožnjo, navigacijski sistem Media Nav, Bluetooth povezava, USB vhod, prepoznavanje mrtvega kota, tempomat, LED dnevne luči je le nekaj od lastnosti, ki odlikujejo novega Dustra. Pridite in se prepričajte – vabljeni na testno vožnjo! Pokličite nas in si rezervirajte svoj termin!

Navdušil vas bo s športno eleganco, sodobnim dizajnom, udobnimi in kvalitetnimi materiali ter vrhunsko serijsko opremo. Kljub temu še vedno ohranja svojo vzdržljivost, klenost in velikodušnost pri ceni, česar smo bili vajeni do sedaj. Novi Duster razpolaga z 2 ali 4-kolesnim pogonom, z dizelskim oziroma bencinskim motorjem, na voljo pa je celo izvedenka s tovarniško vgrajenim plinom. Za udobje je poskrbljeno z odlično opremo, ki je na voljo že pri osnovnih modelih. Eleganco poudarja kartica, ki je zamenjala klasični ključ, z njo lah-

Peter 051 319 185

Nina 041 306 620

Simon 041 601 750

Domen 041 306 973

Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija, d.o.o., Dunajska 22, 1511 Ljubljana.

Novi Dacia Duster

že za 12.990 € www.dacia.si

zimske za dodatno opremo 4 pnevmatike + 200 € darilni BON *

Dacia. Zanesljiv partner GRZS.

*Več informacij o ponudbi in pogojih nakupa je na voljo na www.dacia.si Brezplačni paket 4 zimskih pnevmatik podari Dacia kupcem novih vozil, ki so fizične osebe ali lastniki malih podjetij. Dacia Financiranje ni pogoj za pridobitev paketa zimskih pnevmatik in darilnega bona ki velja za nakup dodatne opreme.

Poraba pri mešanem ciklu 4,4 – 10,9 l/100 km. Emisije CO 2 115 – 158 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6c in EURO 6b. Emisija NOx: 0,017 – 0,0428 g/km. Emisija trdnih delcev: 0,00005 – 0,00238g/km. Število delcev (x1011): 0,02 – 32,76. Ogljikov dioksid (CO 2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM 2,5 ter dušikovih oksidov. Več informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na dacia.si.

Vaš trgovec v Ljubljani Avtohiša Real, d.o.o. Vodovodna cesta 93, Ljubljana, 01 589 13 24

Januar 2018

Modre novice

» Naš nasvet dobite kadar koli - brez recepta.« Maja Oražem, mag. farm., Lekarna Kamnik - Šutna

D ežurni lekarni od 1. 1. 2018 do 31. 12. 2018: L ekarna Kamnik ned in prazniki: 9.00 - 12.00 L ekarna Domžale sob, ned in prazniki: 17.00 - 20.00 Obiščite nas tudi na www.mestnelekarne.si

KAKO PRATI PRI ALERGIJAH? Ko imajo naši otroci – ali mi sami – težave s kožnimi boleznimi, alergijami ali suho kožo, lahko pranje perila veliko pripomore k lajšanju težav. Ali pa jih poveča. Ljudje v težavah največkrat pomislijo, da je zanje le najsodobnejši pralni stroj dovolj dober. Pa to niti v sanjah ne drži. Kaj je rešitev? In kje jo najti? ETIS je že 25 let najboljši prijatelj zahtevnih v svetu bele tehnike in kuhinj. Ne prodajamo škatel. Pomagamo izbrati opremo, ki bo idealna za vaš način dela in vaše želje. Vso opremo tudi servisiramo, zato bolje kot drugi vemo, kaj deluje in kako trajno je.

, AK elo OV za b N t e Jur cialis spe

iko

n teh

Se želite pogovoriti z nekom, ki se spozna in ni le prebral prospekta? Pridite v ETIS. Tu razumemo zahtevne. OGLASITE SE ŠE DANES: ETIS DOMŽALE, Ljubljanska c. 92 | www.etis.si