OZNANILA ŽUPNIJE VODICE zupnije.rkc.si/vodice/
oktober 2011 Svete maše Vodice: ponedeljek, četrtek, petek ob 19:00, sreda, sobota ob 7:00, nedelja ob 7:00 in 9:30 Utik: torek ob 17:00 Šinkov Turn: nedelja ob 8:30 Skaručna: delavniki ob 18:00, sreda, sobota ob 7:00, nedelja ob 8:00 Repnje: delavniki ob 6:30, nedelje in slovesni prazniki ob 7:00 Šmarna gora: nedelja ob 11:00
Cena posestništva Na začetku meseca oktobra nam božja beseda govori o vinogradu, pa ne zaradi trgatve in brbotanja mošta v sodih; vinograd je samo podoba. Jezus, ki v naprej vidi svoje trpljenje, priliko o vinogradu pripoveduje zato, da bi opomnil oblastnike svojega ljudstva, da so stopili na napačno pot. Jezusovo pripoved pa dodatno osvetljuje berilo iz stare zaveze s pesnitvijo preroka Izaija o Gospodovem vinogradu. Tako evangelij kot berilo nam govorita o vinogradu, vendar z razliko: v Jezusovi priliki so opomnjeni voditelji ljudstva, Izaija pa v pesnitvi opominja vse Izraelsko ljudstvo. Izaijeva pesnitev izraža božjo žalost. Bog – gospodar vinograda je storil vse, da bi vinograd obrodil izjemen sad, sadovi vinograda pa so neužitno in nezrelo grozdje. Sledilo bo opustošenje, vinograd bo brez ograje, neobdelan in popolnoma
Vinogradnikov dedič, Jan Luyken, 17. stol.
zapuščen, ali drugače Jeruzalem bo opustošen in ljudstvo bo šlo v sužnost. Jezusova prilika ne govori o vsem ljudstvu, temveč le o oblastnikih. Pozna njihovo nasprotovanje, pozna njihove hudobne namene – hočejo ga namreč umoriti! Zato jih opomni, da bi se zavedali svoje zmote in hudobije, da bi se tako lahko spreobrnili. Jezus svojo pripoved začenja podobno kot v Izaijevi pesnitvi: »Bil je hišni gospodar, ki je zasadil vinograd, ga obdal z ograjo, izkopal v njem stiskalnico in sezidal stolp.« Sledi odločilni trenutek, ko gospodar zaupa vinograd najemnikom in odpotuje. Tu se postavlja na preizkušnjo zvestoba najemnikov: zaupan jim je vinograd; opraviti morajo trgatev in pridelek izročiti gospodarju. Ob trgatvi gospodar pošlje služabnike, da bi prevzeli pridelek. Vendar so ti najemniki zelo posestniško-lastniški: ne zavedajo se, da so le oskrbniki, temveč hočejo biti lastniki in nočejo izročiti pridelka. Pretepejo služabnike, še več, celo kamnajo jih in ubijejo. Gospodar je potrpežljiv: pošlje druge služabnike, še več kot prej, vendar je rezultat enak. Na koncu pošlje gospodar svojega sina, rekoč: »Mojega sina bodo spoštovali.« Vendar ti najemniki, popolnoma zasužnjeni s posedovanjem, rečejo ob pogledu na sina: Ta je dedič. Dajmo,
ubijmo ga in se polastimo njegove dediščine!« Zgrabili so ga, vrgli iz vinograda in ga ubili. V povedani priliki je Jezus na neki način vnaprej predstavil svojo velikonočno skrivnost. Popolnoma se zaveda usode svojih nasprotnikov, vendar želi, da bi se izognili – kolikor je pač mogoče – vsem tem nesrečam in katastrofam. Ta prilika je lahko opomin tudi za nas – glede močno lastniškega obnašanja. Vsak izmed nas ima odgovornosti: nekateri na nižji ravni, drugi na višjem položaju, kdo lahko tudi na najvišjem. Vendar pa je za vse odločilno, kako sprejemamo odgovornost. Skušnjava je vedno, da bi se obnašali preveč posestniško in rekli: »Bog me je obdaril s sposobnostmi, dosegel sem položaj in ugled, zato ga bom izkoristil, nakopičil si bom denarja…« Takšno obnašanje je posestniško, saj bi se morali postaviti v službo vseh. Posestniški odnos je osnova za mnoge grehe in velike krivice. Z njim bi si želeli doseči srečo, vendar pa se to ne zgodi. Prava sreča se namreč lahko doseže le v življenju, polnem ljubezni in služenja. Vsi darovi, vse sposobnosti, ki nam jih je Bog dal, so le orodje, s katerim lahko ljubimo druge. Če jih uporabljamo sebično, da bi služili le lastnim potrebam, postajamo podobni upornim najemnikom iz prilike. Posledice bodo za nas uničujoče – tako kot tudi za številne druge.
Družbeni nauk cerkve Preteklo pastoralno leto je bilo posvečeno karitativni razsežnosti krščanskega življenja. Po končani pripravi na slovenski evharistični kongres je bilo primerno poudariti, da se evharistija nadaljuje v življenju, ki je nujno življenje za bližnjega, življenje solidarnosti in dobrohotne pomoči tistemu, ki jo potrebuje. Letošnje pastoralno leto, posvečeno socialni pravičnosti, je logično nadaljevanje lanskega. Osebna dobrota in solidarnostna drža posameznega kristjana sicer lahko delata čudeže (pomislimo na življenje in spremembe, ki jih je v indijsko družbo prinesla bl. Mati Terezija), potrebujeta pa dopolnila v pravični družbi, ko skrbi za najbolj zapostavljene in potrebne pomoči. O tem, kakšna naj bo pravična družba, govori družbeni nauk Cerkve, ki kristjane in vse ljudi dobre volje, zlasti pa tiste, ki imajo večji vpliv na to, kako bo živela posamezna družba (politiki, državniki, gospodarstveniki, družbeni teoretiki …), spominja, naj imajo vedno pred očmi najprej človeka in njegovo dostojanstvo, ter opozarja, kaj (kdo) njegovo dostojanstvo tepta. Družbeni nauk Cerkve je zapisan v dokumentih (okrožnicah), ki jih objavljajo papeži in v njih razlagajo, kako živeti Jezusovo sporočilo v današnjem času.
Rožni venec Četrt ali celo pol ure čas dnevno za molitev! Kje pa ga bom našel toliko, tako se sprašuje sodobni človek. Duhovni učitelji pa pravijo: ko se ti najbolj mudi, si vzemi čas za molitev. Ustavi se. Kolikor je molitve, toliko je razpoložljivosti za Boga in toliko priložnosti za delovanje Božje milosti. Najboljše sredstvo za pridobivanje časa je molitev. Naš pred nekaj leti umrli akademik Emilijan Cevc v svoje knjigi »Preproste stvari« izraža prepričanje, da vsaka izmed jagod rožnega venca kipi v soku milosti. Zagotavlja, da je ta sok opojen kakor staro vino in da sam Bog hoče, da utonemo v njem. Še več, da smo mi ljudje plezalci navezani na rešilno vrv, ki jo drži sama Mati Božja v rokah. Otrok vidi, kako se oče na sveti večer do solz razneži ob njem in pravi, da se bo morda tudi z njim zgodilo isto, če mu bo Bog dal to milost. Rožni venec je čudež Božje tehnike, nebeški telefon! Po njem se pogovarjava z Bogom – in veliko si imava povedati. Moj gospod in moj Bog! Hvala ti za vse.
sv. Marjeta Alakok V burgundski provinci na Francoskem se je 22. julija 1647 rodila žena, ki si jo je Bog izbral za svoje orodje, da postane glasnica in neutrudna misijonarka širjenja češčenja Jezusovega srca. S tem je bil, to lahko brez pretiravanja trdimo, zadan usodni udarec hladnemu janzenizmu, ki je vernika (pre)dolgo časa zapiral v temačni svet, mu jemal svetlobo in veselje nad
odrešenostjo. Marjeta Marija je po dokaj težkem otroštvu vstopila v samostan salezijank v mestecu Paray-le-Monialu, ki je zaradi njenih videnj kasneje postal eden vodilnih romarskih krajev. V štirih najpomembnejših videnjih, vseh je bilo veliko več, ji je Jezus zaupal, kakšno naj bo češčenje in posvetitev njegovemu presvetemu srcu. Kljub mnogim nasprotovanjem in obtožbam je v svojem prizadevanju in izpolnjevanju naročila ostala trdna, tako da se je ta pobožnost razširila po vsej Evropi. Sv. Marjeta Alakok je zavetnica proti otroški paralizi, priprošnjica ob izgubi staršev in posvečenih Jezusovemu presvetlemu srcu.
»Jezus, dovoli mi, da stopim v tvoje srce kakor v šolo. V tej šoli naj se naučim vede čiste ljubezni. Moj dobri Učenik, naj pozorno poslušam tvoj glas, ki mi pravi: Učite se od mene, ker sem krotak in iz srca ponižen, in našli boste pravi dušni mir.«
Napovednik rožnovenska nedelja, 2.10.: romarski shod na Šmarni gori ob 11h sreda, 5.10.: nočno češčenje v Repnjah četrtek, 6.10.: priprava na krst ob 20h sobota, 8.10.: celodnevno češčenje v Vodicah nedelja, 9.10.: žegnanje v Vodicah; krščevanje nedelja 16.10.: komemoracija v Kucji dolini misijonska nedelja 23.10.: misijonska nedelja V septembru sta bila 2 krsta in 2 poroki. Oznanila je izdal Župnijski urad Vodice, Vodiška 5, 1217 Vodice, tel.: 01 832 31 02. Odgovarja župnik Franc Mervar. Oblikovanje: Jožefov