OZNANILA ŽUPNIJE VODICE zupnija-vodice.rkc.si
november 2014 Svete maše Vodice: ponedeljek, četrtek, petek ob 18:00, sreda, sobota ob 7:00, nedelja ob 7:00 in 9:30 Utik: torek ob 17:00 Šinkov Turn: nedelja ob 8:30 Skaručna: nedelja ob 8:00, delavn. ob 17:00, sreda in sobota ob 7:00 Repnje: delavniki ob 6:30, nedelje in slovesni prazniki ob 7:00 Šmarna gora: nedelja ob 11:00
Sveto božje ljudstvo Cerkev nam vsako leto 1. novembra, torej proti koncu bogo-služnega leta, ki smo ga prehodili skupaj, da praznovati praznik vseh svetih, ki nam pokaže cilj, h kateremu smo namenjeni, cilj, ki ga moramo doseči. Namen tega praznika je, da bi vse svete obhajali kot zbor, kot celoto vseh državljanov nebeške domovine, ki ji tudi mi že pripadamo v upanju. Zato se mi med tolikimi lepimi razmišljanji, ki nam jih nakazuje ta praznik, zdi logično začeti z razmišljanjem, ki zadeva svetost, da bi nam pomagalo razumeti pravi pojem svetosti, in to zato, ker je med krščanskim ljudstvom tolikokrat ni. Kakor vemo, si je žal, sčasoma utrla pot miselnost, ki svetost enači z izjemnimi liki krščanskega življenja, to je s tistimi osebnostmi, ki so se odlikovale po junaških dejanjih ali so obdarjene s posebnimi karizmami in darovi.
Če beremo Sveto pismo, zlasti Novo zavezo, opazimo , da so »sveti« ravno učenci, na katere se obrača jo Jezus in apostoli. Vzemimo na primer praznično Božjo besedo. Prvo berilo, ki je vzeto iz knjige Razodetja, nam predstavlja množice svetih, množice oseb, oblečenih v belo in s palmami v rokah: niso posebna kategorija ljudi, ampak predstavljajo vso Cerkev, vso skupnost krščanskega ljudstva, ki jo sestavljajo ljudje vseh ras, družbenih stanov, jezikov, narodov, ljudstev … In v tej množici so vsi – ne samo mučenci ali papeži ali škofje … ampak vsi, tudi laiki, delavci, poročeni, tudi otroci … vsi, ki so si prizadevali uresničevati Jezusovo besedo. Drugo berilo pa, ki je vzeto iz Prvega Janezovega pisma in je naslovljeno na preproste kristjane, nam kristjane predstavlja kot Božje otroke. Kristjani smo resnični Božji otroci. Čeprav se sedaj še ne vidi jasno, kaj smo, se bo to videlo v nebesih; vendar smo že sedaj Božji otroci, dediči nebes. Praznični Evangelij pa nam predstavo odlomek o blagrih, ki je vzet iz govora na gori: blagor ubogim v duhu, blagor čistim v srcu, blagor krotkim, usmiljenim, tistim, ki delajo za mir … Kaj nam hoče povedati ta govor? Hoče nam predstaviti najbolj notranja, najbolj lastna Jezusova čustva, ki jih moramo sprejeti za svoja in si prizadevati, da bi jih podoživljali. Kristjan je nekdo, ki si stalno prizadeva živeti ljubezen do bližnjega v vseh položajih, ki skuša biti čist, krotak in ponižen, ki ljubi pravičnost in je zmeren v rabi denarja, ki je zvest Jezusu tudi v preganjanjih … Če smo takšni, smo že sveti, a na poti; vendar na poti k svetosti. Seveda bomo v ljudeh, ki hodijo po poti krščanskega življenja, opazili različne hitrosti in načine. So takšni ki hodijo urno, in takšni, ki so nekoliko bolj počasni; so takšni, ki morda padejo, pa vstanejo in takoj nadaljujejo pot; so takšni, ki so zelo hitri in bodo prej prišli na cilj in bodo kazali junaške kreposti. In te zadnje nam potem lahko Cerkev uradno predstavi kot vzornike, ki jih moramo posnemati, in kot svetilnike za vse krščansko ljudstvo. Vedno pa ostane res, da so sveti lahko vsi ljudje, ki sklenejo, da bodo živeli v skladu z evangelijem. Svetost je torej odprta za vse, še več, vsi smo celo poklicani k svetosti. Kristjan je nekdo, ki teži k svetosti. Vse v njegovem življenju in
njegovih odločitvah se mora stekati k temu cilju. Tej poklicanosti nasprotuje samo ena stvar, ki pa ima več imen: lenoba, povprečnost, kompromis, polovičarstvo. Kristjan si mora prizadevati, da te stvari izključi iz svojega življenja.
Spomin vernih rajnih Ob spominu na naše pokojne ne moremo mimo Njega, ki je vsem podaril življenje. Mar zato, da bi umrli? Velik je Bog in Gospod, Oče in naš prijatelj, da bi ljudi prikrajšal za svoje darove. Ni skop in sebičen, temveč dobrotljiv in darežljiv. Ko nas je poklical v življenje z brezmejnim hrepenenjem, še posebej v življenje vere, ne bi bil Oče, če nam obenem nebi daroval življenja. Verujemo v božje življenje, kot božji dar. Zato ga prosimo večnega življenja in večne sreče za vse rajne, za vero v življenje, za vero v zmago dobrega, za vse, ki še živimo, da bomo vredni večnega življenja.
Smisel življenja Vrata koče so cvileče zaškripala. Slišalo se je nekaj odločnih korakov. Potem je močna roka previdno dvignila pokrov velike skrinje ob steni. Bil je gospodar. Z božajočim pogledom je premeril zlato pšenično zrnje in ga nagovoril: Napolnil bom vrečo in te odpeljal v mlin. Postalo boš lepa bela moka. Iz nje bo gospodinja pekla kruh. Položila ga bo na lepo pogrnjeno mizo. Otroci bodo jedli in rasli, žena in jaz bova od tebe črpala moč za delo in premagovanje vsakdanjih skrbi. Kos kruha bo tudi za reveže na pragu... Pšenica se je razveselila, saj je vedela, da je zato rasla, bila požeta, omlačena in spravljena v kaščo. Šumeče je šepetala, ko jo je gospodar sipal v vrečo. Ko je gospodar spet prišel, je žito nagovoril: Včeraj smo zorali veliko njivo. Danes jo bomo zasejali - s teboj, draga pšenica. V zemlji boš vzklila in čakala pomladi. Potem boš ozelenela, se okrepila, se pognala k višku proti soncu in rodila sad: trideseteren, šestdeseteren, morda celo stoteren... Bog te blagoslovi na poti, ki jo danes začenjaš.
Eno od zrn pa je modrovalo: Nočem postati kruh, nočem v hladno zemljo, sploh nočem, da drugi z menoj razpolagajo. Ostati hočem sámo in samostojno. Živeti hočem zase in ne za druge. Stisnilo se je v špranjo in se samovšečno naslajalo ob misli, koliko pametnejše je od drugih in kako modro je ukrenilo, ko se je skrilo. A veselje je bilo kratkotrajno. Od nekod je neslišno prilezel črv. Zasadil je požrešne zobe v zrno prav na tistem mestu, kjer bi zrno moglo pognati korenine in se s steblom dvigniti navzgor. Črv se je vidno debelil zrnu pa je življenje usihalo. Komaj se je še zavedalo, ko je ponovno prišel gospodar. Z omelom v roki je skrbno počistil vse razpoke v skrinji. Zrno je padlo v smetišnico, gospodar ga je z drugimi smetmi vred odnesel ven in vrgel na gnojišče. Škoda zrna, ki ni razumelo, da je edini smisel njegovega bivanja darovanje in življenje za druge; ki ni spoznalo, da je v tem darovanju njegova sreča in polnost.
Napovednik vsi sveti, sobota, 1.11.: maša in molitve na pokopališču bo 14h, molitev rožnega venca ob 17h. verne duše, nedelja, 2.11. sreda, 5.11.: nočno češčenje v Repnjah sobota, 8.11.: srečanje članov ŽPS v zavodu sv. Stanislava ob 9h zahvalna nedelja, 9.11. ponedeljek, 10.11.: seja župnijskega pastoralnega sveta četrtek, 13.11.: priprava na krst praznik Kristusa Kralja, nedelja, 23.11.: zaključek cerkvenega leta; posvečenje novega nadškofa 23.11. – 30.11.: teden Karitas 1. adventna nedelja, 30.11. V oktobru so bili trije krsti in trije pogrebi.
Oznanila je izdal Župnijski urad Vodice, Vodiška 5, 1217 Vodice, tel.: 01 832 31 02. Odgovarja župnik Franc Mervar. Oblikovanje: Jožefov