OZNANILA ŽUPNIJE VODICE zupnija-vodice.rkc.si
december 2014 Svete maše Vodice: ponedeljek, četrtek, petek ob 18:00, sreda, sobota ob 7:00, nedelja ob 7:00 in 9:30 Utik: torek ob 17:00 Šinkov Turn: nedelja ob 8:30 Skaručna: nedelja ob 8:00, delavn. ob 17:00, sreda in sobota ob 7:00 Repnje: delavniki ob 6:30, nedelje in slovesni prazniki ob 7:00 Šmarna gora: nedelja ob 11:00
Kaj pričakujemo S prvo adventno nedeljo se začenja bogoslužno leto B. Prva adventna nedelja je tudi prva stopnja v pripravi na praznovanje božiča. Ni težko opaziti, da je evangeljsko branje na prvo adventno nedeljo vedno Jezusov govor, ki zadeva njegov drugi prihod na koncu zgodovine, vsako bogoslužno leto (A,B in C), seveda v različici enega ali drugega evangelista. Tako je tudi z letošnjim kratkim odlomkom, ki je sklepni del govora o Jezusovem drugem prihodu po Markovi različici. Cerkev na začetku vsakega bogoslužnega leta ponudi v premišljevanje govor o Jezusovem prihodu ob koncu zgodovine zato, da bi poglabljali temeljni smisel krščanskega življenja. Po Jezusovem govoru je naše zemeljsko življenje hoja njemu naproti. Na koncu
zgodovine, še prej pa ob koncu življenja, se bomo srečali z Jezusom. Videli ga bomo. Na začetku vsakega bogoslužnega leta želi Cerkev osvežiti to resnico, ki usmerja vsak trenutek našega življenja in mu daje smisel. Preden pilot vzleti, naravna kompas v smeri cilja, ki mu je bil določen. Podobno Cerkev na začetku bogoslužnega leta želi, da bi kompas naše vesti naravnali proti cilju, h kateremu smo namenjeni. Ta cilj je Jezus. V Markovem evangeliju nas vendarle pretrese, kako evangelist predstavi Jezusov drugi prihod. Zdi se nam, da nikakor noče izraziti strahu in bojazni, ampak prej upanje, zaupanje in optimizem. Prav to izstopa iz konteksta božje besede prve adventne nedelje. V prvem berilu govori o gorečem pričakovanju Gospodovega prihoda med njegovo ljudstvo, ki ga lahko izrazimo kot hrepenenje po Jezusovem prihodu. Apostol Pavel s svoje strani govori o nenehnem pričakovanju Jezusovega drugega prihoda kot spodbudi, ki mora spremljati kristjana v vsaki njegovi dejavnosti: »Niste prikrajšani za noben milostni dar, ko pričakujete razodetje našega Gospoda Jezusa Kristusa«. (1 Kor 1,7) Zaradi tega moramo na temelju evangelija misliti na srečanje z Jezusom brez strahu in bojazni. Evangelij nam v priliki spregovori o Jezusu, ki je odšel iz nebes in prišel na zemljo, da bi nas naučil toliko lepih stvari, pravega smisla življenja. Dal nam je ukaze, oziroma povedal nam je, kako naj trgujemo z darovi, ki nam jih je zaupal (čas, delo, denar,
telo, veselje, ljubezen, razum, svoboda …), potem pa nas je začasno zapustil, ko nam je zagotovil, da bo nekega dne spet prišel – datum prihoda je ostal neznan – ter nam priporočil, naj bomo pripravljeni, da bomo dali odgovor o tem, kako smo izpolnili njegova naročila. Kako moramo torej pričakovati njegov prihod? Najti nas mora zaposlene z nalogami, ki nam jih je zaupal. Tukaj je potrebno, da pomislimo na čudovit evangelijski program, ki nam je bil posredovan v letu, ki se je izteklo. V letu, ki je pred nami, bo ponovno predstavljen, morda malo drugače, potrebno ga je samo še prestaviti v življenje.
Družina je in bo ostala družina Malce izzivalni naslov ne zveni staromodno, ampak izraža normalno dejstvo, da vsak posameznik spada v neko družino. Taka je naša narava, taka je naša krščanska tradicija, take so tudi naše slovenske korenine. Gre za to, da v drugačnih časih negujemo in ohranjamo to, kar nam je po naravi dano. Papež Frančišek je to jesen sklical sinodo o družini, kjer so zbrani škofje z vsega sveta poskušali priti naproti tudi današnji slovenski družini v njeni realnosti, ki je večkrat zelo ranjena, morda napol razbita, dostikrat v hudi materialni stiski, večkrat pa tudi v duhovni in čustveni suši ali celo v slepi ulici. Statistike ne govorijo v prid urejenim družinam, niti v prid temu, da bi mladi imeli korajžo stopiti v zakonsko zvezo in si urediti družino. Ne gre za to, da tarnamo in kritiziramo, da je današnja družina v razpadu ampak, da vsak izmed nas družino vzame zares in da poda svojo roko, svojo molitev, svoja pozitivna čustva – pomoč. Današnja družina potrebuje pomoč v duhovnem in čutnem smislu. Kako močna podpora smo lahko sodelavci Karitas, smo odkrivali na seminarju Slovenske karitas pod
naslovom » V družini sem doma ». Družili smo se kot velika družina, se strokovno in duhovno bogatili, dobili osvežitev in ugotavljali, ali dajemo prvo roko današnji družini, ali je v nas pozitivno čustvo do ranjenih, razbitih, nepopolnih družin in ali znamo vzeti v roke rožni venec ter zanje tudi moliti. Toda kako to storiti v družini? Saj se zdi, da je molitev nekaj osebnega in potem ni v družini nikoli primernega in mirnega trenutka za skupno molitev. Da, res je, vendar pa gre tu tudi za ponižnost, za priznanje, da potrebujemo Božjo pomoč. Vse družine, vsi potrebujemo Boga. Potrebujemo njegovo moč, njegov blagoslov, njegovo usmiljenje, njegovo odpuščanje, zato molitev v družini je potrebna. Molitev Očnaša, ko smo zbrani okoli mize, ni nekaj izrednega, je možna. Tudi moliti skupaj rožni venec v družini je zelo lepo, daje veliko moč. Prav tako moliti drug za drugega; mož za ženo, žena za moža, oba za otroke, otroci za starše, stare starše… Takšna molitev krepi družino in jo papež Frančišek zelo priporoča. TEDEN KARITAS, od 24. – 30. novembra - V DRUŽINI SEM DOMA, je prav gotovo čas, ki nas prostovoljce v skupini Župnijske karitas potrdi pri našem delu, nam daje novega zagona za dobra dela, za iskanje poti do bližnjega, ki je potreben naše duhovne ali materialne pomoči. Gospod nas pošilja k ljudem, k bolnim, trpečim, osamljenim, revnim in bogatim, k vernim in nevernim. Naša naloga pa ni samo blažiti duhovno in materialno stisko ampak tudi skrb za pravičnost. Stiske ljudi in potrebe po pomoči se večajo. Naše možnosti nudenja pomoči pa so omejene. Verjemite nam, da z vašimi rednimi darovi, darovi na nedeljo Karitas – 30.11. in pomočjo Občine Vodice skušamo pomagati res ljudem v hudih stiskah. Skušamo biti res pravični, zato zahtevamo poleg prošnje za pomoč tudi vsa potrdila o dohodkih, otroških dodatkih, o nezaposlenosti in podobno. Ker pa je lažje dajati kot prositi, so gotovo še vedno družine, ki so potrebne pomoči, pa zanje ne vemo, zato prosimo vse vas, če jih poznate, opozorite nas nanje, pa bomo skušali mi najti stik z njimi.
Spoštovani, za kakršno koli dosedanjo pomoč se vam iskreno zahvaljujemo. V ljubezni skupaj iščimo resnično skupno dobro. Ljubezen, ki jo izkazujemo ljudem, ki so se znašli v težavah, je neprecenljive vrednosti. Vsa naša skupna dobrodelna dejanja naj bodo resnična in vsem prepoznavna znamenja Božje ljubezni, ki se je z učlovečenjem razodela med nami. Pavla Žnidar, blagajničarka župnijske Karitas
Volitve v župnijski pastoralni svet Sedanjim članom ŽPS ugasne mandat na belo nedeljo, 12. aprila 2015. Župnijski pastoralni svet je po odloku Slovenske škofovske konference obvezen za vse župnije. Prav tako je za vso Slovenijo določen enoten datum novih volitev: 2. postna nedelja, 1. marca 2015. Že prej si malo oglejmo, kdo bi bil primeren kandidat.
sv. Tomaž Becket, 1118-1170 Je svetnik in mučenec katoliške in tudi anglikanske cerkve. Po izredno uspešnem v Franciji in Italiji ga je angleški kralj Henry II, (1133-1189), imenoval za vrhovnega kanclerja. V diplomatski službi se je izkazal svoje diplomatske sposobnosti in popolno lojalnost angleški kroni. Ko je umrl cantenburyjški nadškof, je Henry II brez pomisleka na izpraznjeno mesto imenoval Tomaža Becketa. Tomaž se je imenovanju krčevito upiral, saj se je zavedal, da bo kralj od njega zahteval številne ugodnosti, za katere pa je že v naprej vedel, da mu jih po vesti ne bo mogel izpolniti. Leta 1162 je bil posvečen za duhovnika in dan kasneje v škofa. Slutnje so se uresničile in kralj je izrazil pričakovanje, da mu bo novi nadškof pomagal pri podreditvi celotne anglikanske cerkve. Tomaž je
vsakršno sodelovanje zavrnil in kaj kmalu je moral pred kraljem zbežati v Francijo. Leta 1170 sta se s kraljem pobotala, vendar je Tomaž hitro spoznal, da kralj z njim ni iskren. V tem času je bil namreč na svojo stran pridobil več angleških škofov. Tomaž je nemudoma ukrepal in je vse kralju lojalne škofe izobčil iz Cerkve. Kralj je pobesnel in se začel pridušati, češ, kako da ga nihče ne more rešiti tega nadležnega farja. Štirje vitezi kraljeve garde so njego tarnanje vzeli dobesedno in so sv. Tomažu sledili v Canterburyjško katedralo, kjer so ga pobili. Med ljudmi je zavladalo veliko ogorčenje. Kralj je bil prisiljen delati pokoro in priznati Cerkvi njene pravice. Leta 1173 pa je papež Aleksander III Tomaža Becketa razglasil za svetnika in številni romarji so začeli obiskovati njegov grob,tudi kralj Henry II.
Napovednik 1. adventna nedelja, 30.11. petek, 5.12.: nočno češčenje v Repnjah 2. adventna nedelja, 7.12.: sv. maša v Šinkovem Turnu 3. adventna, Lucijina nedelja, 14.12. četrtek, 18.12.: priprava na krst 4. adventna nedelja, 21.12.: krščevanje; spovedovanje ob 16h 22. in 23.12.: obisk bolnikov božič, četrtek, 25.12. sv. Štefan, petek, 26.12.: sv. maša v Utiku ob 10h 23.11. – 30.11.: teden Karitas praznik sv. Družine, nedelja, 28.12. V novembru je bil en krst in en pogreb. Oznanila je izdal Župnijski urad Vodice, Vodiška 5, 1217 Vodice, tel.: 01 832 31 02. Odgovarja župnik Franc Mervar. Oblikovanje: Jožefov