44
Z najnovejšimi razkritji Blaža Resmana avtorstvo Gregorja Mačka ni več tako zelo verjetno. V Acta historiae artis Slovenica št. 8, 2003, je v članku Mački kritičen do Šumijevega pogleda o pomenu, ugledu in opusu Gregorja Mačka. Naj omenimo le tiste argumente iz omenjenega članka, ki se nanašajo na ižansko cerkev. Dokazal je, da podatki iz arhivski virov nezgrešljivo kažejo, da je Šumijev »ljubljanski baročni arhitekt Gregor Maček« razpadel na tri stavbenike z enakim priimkom. Prva dva sta »ljubljanska Mačka«, oče in sin. Tretji je »poljanski arhitekt Maček«, ki prihaja iz Poljanske doline. Gregor Maček starejši (1664–1725) je bil po poklicu zidar, ki je kot prvo delo opravljal pri ljubljanski stolnici. Iz zidarja je preko delovodje napredoval do polirja. Kasneje je v letu 1711 ustanovil lastno zidarsko podjetje. Dela mu ni zmanjkalo, saj je imel dobre odnose s stolnim kapitljem, mestnim svetom in plemiškimi naročniki, ki so ga zalagali z naročili. Torej, ta Maček naj bi po Šumiju gradil okoli leta 1720 tudi novo ižansko cerkev. Gregor Maček mlajši (1701–1745) je najprej odprl vinotoč in leta 1724 dobil meščanstvo kot gostilničar. Po smrti očeta Gregorja Mačka starejšega je obrt pripadla njegovi vdovi Jeri. Ker pa je vodenje obsežnega podjetja presegalo njene sposobnosti, sta s sinom še isto leto zamenjala: odslej je bil lastnik zidarske firme spet Gregor Maček, vinotoča pa Jera Maček. Mladi podjetnik je negoval stare očetove zveze z naročniki in postal uspešen s številnimi zidarji. Če upoštevamo, da je bila ižanska cerkev grajena v prvih dveh desetletjih 18. stoletja, ga zaradi mladosti ne moremo šteti med njene avtorje. Tretji Maček nastopa v zvezi z omenjenim pismom šmartinskega župnika ljubljanskemu škofu Viljemu Leslieju. V njem kot primerjavo navaja strošek popolne prezidave ižanske cerkve. Omenja se »poljanski arhitekt Maček«. Nace Šumi identificira v njem ljubljanskega Mačka, saj bi le od njega samega mogel pridobiti podatke o stroških gradnje. Blaž Resman pa prikazuje, da gre za stavbenika enakega imena iz Poljanske doline. Resmanu se zdi, »da če bi bil v pismu omenjeni Maček, ki ga je Cavalier poklical v Šmartin, ljubljanski gradbenik, bi torej šlo za Gregorja mlajšega, ki pa poljanske cerkve, nastale v začetku dvajsetih let, nikakor ni mogel sezidati – pa tudi navedba, da ga pripo-