Pojem onomasiološke kategorije veže torej M. Dokulil prej na pomenske sestavine kot pa na strukturne (besedotvorne) sestavine tvorjenke. Vsebina mu presega izraz, zato je ne poskuša formalizirati niti tam, kjer gre za očitno skladnost obeh pojmovnih izhodišč (pri t. i. transpoziciji in modifikaciji).6
1.2
Vzpostavitev razmerja med skladnjo in besedotvorjem – J. Toporišič
Poskus predstavitve pretvorbene poti nestavčne besedne zveze v tvorjenko pred stavlja šeststopenjski besedotvorni algoritem J. Toporišiča (SS 1976, 109–173; 2000, 156-235): 1. korak, t. i. govorna podstava, je zveza, ki je izhodišče za tvorjenko in »je pomenska vsebina bodoče /npr./ zloženke« (SS 1976, 120; 2000, 158159); v 2. koraku »izb/iramo/ obrazila: medponsko, eventualno tudi priponsko«, v 3. »izb/iramo/ dve (ali več) polnopomenski besed/i/ te zveze /tj. govorne podstave/ za bodočo podstavo zloženke« tako v SS 1976 (120), v SS 2000 (159) ne »izbiramo« več, ampak »prenašamo« »besed/e/ v tvorbeni postopek, v 4. koraku »odvzem/ amo/ slovnične lastnosti izbranim(a) polnopomenskim(a) besedam(a)«, v 5. »združi/mo/ izbrano, in sicer tako, da pride beseda z odvzetimi lastnostmi na prvo mesto (če so lastnosti odvzete obema, se ohranja prvotno zaporedje oz. pride odvisni del spredaj), če je izbrana še pripona, pride ta na konec«, v 6. »popravi/mo/ morfemski šiv in postavi/mo/ naglas na podlagi ustreznih zakonitosti.« Pri Toporišičevem besedotvornem algoritmu gre, kot rečeno, za poskus pretvorbene povezave dveh jezikovnostrukturnih ravnin – skladenjske in morfemske, vsaj tako je mogoče sklepati po pojmih kot algoritem, koraki (algoritma), vendar sta pojma v temeljnem nasprotju s pojmom »govorna podstava«, kakor je Toporišič poimenoval svoj pomenskoasociativni opis tvorjenke do zadnje izdaje svoje slovnice iz leta 2000. Verjetno pod vplivom Slovenskega skladenjskega besedotvorja in polemike na besedotvorno temo (gl. Dodatek) v tej slovnici ni sprejel termina skladenjska podstava, ampak si je dovolil povzročiti terminološko zmedo: v vseh svojih besedotvornih publikacijah in svojih slovnicah do leta 2000 uporabljani in zato uveljavljeni termin besedotvorna podstava za »del tvorjenke, na katero razvrščamo obrazilo« je prenesel v poimenovanje za »1. korak« svojega »algoritma«, za nekdanjo govorno podstavo torej; ta se mu še vedno kot dvojnična vpleta takoj v »2. korak«, kjer »en del govorne podstave izrazimo /.../« (156; poud. A. V. M.). Govorno 6
Za nas je zanimivo dejstvo, da M. Dokulil (1968) postavlja besedotvorje med »slovnično zgradbo in besedišče«. Kasneje (1978) ugotavlja ujemanje besedotvornih in leksikalnih pomenov predvsem na področju modifikacijske in transpozicijske (zlasti imena lastnosti in dejanja) onomasiološke strukture. R. Zimek, sklicujoč se zlasti na Dokulilovo razpravo iz 1964. leta, ugotavlja, da Dokulil priznava globoko notranjo povezavo med zgradbo motivirane besede in sinonimno skladenjsko konstrukcijo.
18