14
Robert Grošelj
sSins11 in nadSins (Orel, 1993, 416–417, 422, 426–429),12 ob glagolih umevanja (dejansko misliti ‘misliti, snovati v škodo/korist’; Grošelj, 2011) pa je določiloma konkuriral predvsem Sdat z nevtralizirano »protivnostjo«. Kalka po nem. vzoru sta mogoče tudi določili z vlogo razmernega vsebinskega udeleženca ob misliti – kSdat (10., 16. st.) in poSlok (16., 19. st.), npr. 16. st. Satu nema Predavàz ſpet k‘ſvojmu predanimu blagu miſliti … Ezk 7.13 DB; Vy, kir … vſelej le po krivizhnim goſpodovanju miſlite … Am 6.3 DB; 19. st. veliki točaj ne misli po Jožefu več Ravn. Obe določili sta izjemni (v tej vlogi sta do srede 19. st. prevladovali naSak, odSgen): osamljenost zgleda kSdat v DB in njegovo ujemanje z Lutrovim besedilom ponujata razlago s prevodno kalkiranostjo; določilo poSlok je nekoliko pogostejše, a tudi to – vsaj v DB – kaže na dokaj trdno zvezo z nem. predlogo.13 Kljub povedanemu pa je na pojavljanje določil pri misliti – ob tujejezičnem (predvsem knjižnem?) vzoru – verjetno vplivala tudi notranjejezikovna podpora, tj. vezljivost pomensko sorodnih sln. glagolov in pomenje samih predložnih zvez.14
1.1.2.3 Med določila, ki so se v sln. pojavila pod vplivom slovanskih jezikov, naj bi sodilo oSlok v vlogi razmernega vsebinskega udeleženca; ob glagolih umevanja idr. se je uveljavilo v 2. pol. 19. st. (več v 2.2). H. Orzechowska (1974, 143) kot pokrajinski pojav, povezan z vplivom hrv. narečij in knj. sbh., razlaga tudi SENT ob znati v 16. in 19.–20. st. (dominantno določilo je 11 V osamljenem zgledu iz 19. st. Vi ste z menoj hudo mislili … Gen 50.20 W se lahko določilo sSins razloži z elipso nedoločnika v polstavku (misliti storiti z nekom). Domnevo podpirajo podobni zgledi iz 20. st.: k njemu sem mislil SSKJ (557); V Nemčijo je mislil z letalom VSSG (207); v tem primeru bi imel sSins v polstavku vlogo dopolnila ali razmernega predmetnega udeleženca. Vprašanje je, če je na določilo v konkretnem zgledu vplivala tujejezična podlaga, npr. Jr gedachtets böse mit mir zumachen (Luter). Podobno bi veljalo tudi za kajk. zgled iz 18. st., Mene sram prijatela moga, koji z menum dobro misli? (Velikov 83) RHKKJ. Določilo sSins je tu verjetno treba povezati s socijativom posrednog tipa (ide. starosti), npr. Аман, шта чиниш већерас са мном Кочић 214; v odnosu шта чиниш с њом se kaže kot relevanten tudi psihološki moment namere, namena tipa шта чиниш њој (Ivić, 1954, 175–176; zgledi že v Daničić, 1858, 601). 12
Prim. še zoperSak, protiSdat ob glagolih sovražne, obrambne dejavnosti v sod. sln. (Dular, 1982, 198, 201).
13 Za določilo kSdat prim. nem. zuSdat, npr. Darum soll der Verkäufer zu seinem verkeuften Gut nicht wieder trachten (Luter). Nemški (stvn.) vpliv bi lahko domnevali že pri zanimivem zgledu tovrstnega določila v BS (10. st.), Da c tomu dini, zinzi, muzlite, ide na camo ze vcloniti, nu ge pred bosima osima stati … BS II, 83–88 (prim. stvn. ziSdat ob dankjan, denkjan tipa denche ze minero betestimmo, lat. intende voci orationis meae; Graff, 1840, 152). Za določilo poSlok prim. zgled Ona miſli po eni Nyvi, … Prg 31.16 DB, ki kaže na ujemanje z denkt an einem Acher … (Luter). Na drugačno povezavo opozarja Pleteršnikov zgled iz DB (Plet I, 580): radi mita jemljo ino mislijo po dareh proti sie haben ein Verlangen nach Geschenken; Ravnikarjev zgled spremlja prevod der Mundschenk gedenkt Josefs nicht mehr. 14 Pri kSdat tako ne gre zanemariti možnosti vezljivostnega križanja, prim. stcsl. glagole verovanja, upanja (SJS, II, 87) oz. sln. glagole tipa nagibati se, vzdihovati h komu/čemu (Dular, 1982, 189), in ciljnostnega pomena zveze kSdat (Orel, 1993, 210–217). V primeru poSlok bi prav tako lahko domnevali križanje s sln. glagoli tipa hrepeneti, hlepeti, ozirati se, poizvedovati po kom/čem (ciljni predmet ob glagolih miselne ali čutno-čustvene usmerjenosti; Dular, 1982, 190; Orel, 1993, 271–272).