Kultura vrtov. Oblikovane zelene površine v Ljubljani od sredine 18. stoletja do zgodnjega 19. stole

Kazalo Uvod O vrtni umetnosti Stanje raziskav vrtne umetnosti na Slovenskem

Tradicija formalne vrtne zasnove Družbeni in gospodarski kontekst 18. stoletja v Ljubljani Plemiški vrtovi Ljubljane Plemiči in njihovi ljubljanski vrtovi v 17. stoletju Pomarančevci, vezeninasti vzorci in knjige Leopoldsruhe, baročni vrt 18. stoletja v Ljubljani Plemeniti in baroni, nune in soproge

»Nova« vrtna zasnova Pojav angleškega krajinskega sloga Širitev novega zanimanja v evropskem prostoru Novi vrtni motivi na straneh knjig

Družbeni in gospodarski kontekst prve polovice 19. stoletja v Ljubljani Razsvetljenska in naravoslovna klima Ljubljane

Novi vrtni slog v Ljubljani Zoisovi vrtovi Burggarten Škofijski oz. guvernerjev vrt in Šolska aleja Univerzitetni botanični vrt Kongresni trg in park Zvezda Od Lattermannovega drevoreda in zabaviščnih vrtov do parka Tivoli Še o okolici Tivolskega gradu Sprehodi v okolici Fužinskega gradu Ljubljanski Grajski grič Zasebno vrtno veselje meščana

5 7 9

13 19 25 25 31 43 48

63 63 69 72

77 82

87 90 96 101 107 111 118 129 133 139 142

SKLEP

151

Zahvala Viri in literatura Povzetek Summary Imensko kazalo

159 161 191 195 199

Vrtna_kultura_FINAL.indd 3

26.10.2016 14:01:48

Turn static files into dynamic content formats.

Create a flipbook

Kultura vrtov. Oblikovane zelene površine v Ljubljani od sredine 18. stoletja do zgodnjega 19. stole

Published on Nov 9, 2016

Znanstvena zalozba FF

Si lahko predstavljate, kako zelena je bila Ljubljana pred 200 leti? S pomočjo knjige Kultura vrtov bo to lažje. V njej so predstavljeni vrtovi, parki, sprehajališča in avenije, ki so jih v preteklosti uporabljali Ljubljančani. Med prvimi zapisi o oblikovanih zelenih površinah, ki jih najdemo v Valvasorjevi Slavi vojvodine Krajnske, izvemo, kje so se prebivalci Ljubljane sprehajali v 17. stoletju in kateri plemiški vrt ob mestu je bil tedaj najbolj občudovan. Podatki iz 17. stoletja nas nato vodijo v 18. stoletje, ko je tudi v Ljubljani prevladal barok in se sredi stoletja izrazil v izjemni vrtni zasnovi Leopoldsruhe (današnjega Cekinovega gradu). Konec stoletja razsvetljensko gibanje prinese nove tendence tudi v vrtno oblikovanje, kot pričajo slavni Zoisovi vrtovi v Ljubljani, in kar se nadaljuje v 19. stoletju, ki je mestu prineslo nove, za javnost odprte površine, katerih pobudniki so bili tako oblasti – francoska, avstrijska in mestna – kot tudi meščani.