veliki knjižni zbirki Ljudstva sveta (glej Fürer-Heimendorf, 1980) ime otoka zapisano s »Sri Lanka«, Sinhalci s »Singalci«, Tamilci pa s »Tamili«. Enako je v svojem potopisu po otoku zapisoval Neubauer (1957), toda namesto o Cejlonu piše o »Ceylonu« in namesto o Colombu (po portugalskem raziskovalcu Cristóvãu Colombu) o »Kolombu«. Sicer je bilo sinhalsko ime tega mesta Kolamba (kar pomeni pristanišče), tukajšnji kompromis pa je, da namesto vsakič pisati »Kolamba/ Colombo« pišem samo »Colombo«. Poslovenjeni »Kolombo« bi bil torej pravilen kvečjemu, če bi ga pisali s »Kolumb« (Lešnik, 2006). Prevod romana Anilin duh Michaela Ondaatjeja (2002, prev. Jože Stabej) me je že zgodaj vzpodbudil k premisleku o navedenem razlikovanju med »na« in »v« Šrilanki. Slednje sem se tako odločil uporabiti tudi v naslovu tega dela, ker se raziskava vendarle nanaša na širše pojmovanje Šrilanke kot zgolj otoka. Prevajalec romana je sicer dosledno uporabljal »v Šrilanki«, toda uporabljal je tudi »Kolombo« in na primer »Trinkomali«.3 Vsem ostalim imenom, ki jih na tem mestu ne bom posebej elaboriral, ker jih je preprosto preveč, vsaj v prvi omembi v poglavju ali delu poglavja dodajam angleško in – če je to smiselno – tudi sinhalsko verzijo. V letih od 2003 do danes so k raziskavi in pričujoči knjigi pripomogli še številni drugi ljudje, brez katerih tega besedila pred bralcem danes ne bi bilo ali pa bi bilo bistveno drugačno, čeprav sem za vse njegove vsebine pa tudi morebitne pomanjkljivosti odgovoren sam. Na prvem mestu je tukaj mentor doktorske disertacije, prof. dr. Zmago Šmitek, ki je vsa leta ne le spremljal potek posameznih faz raziskave, ampak dejavno sodeloval tudi s svojim znanstvenoraziskovalnim delom, ko se je po dolgih letih primerjalnega raziskovanja mitologije (glej na primer Šmitek, 1998; 2004) postopno začel odzivati »klicu daljnih svetov« (Šmitek, 1986, primerjaj 1995; glej 2008) ter po svojih možnostih in času potovati v sosednjo bengalsko Indijo. To je dajalo zagon tudi moji raziskavi, čeprav seveda ne mislim, da se je profesor za raziskovalno obnovitev svojega dolgoletnega zanimanja v neevropske svetove odločil z namenom, da bi pomagal pričujoči raziskavi. »Somišljeniško družbo« je vedno prijetno imeti, da se človek v svojih raziskovalnih svetovih ne počuti preveč osamljenega, profesor Šmitek pa je to »mentorsko dolžnost« izpolnjeval poleg po učiteljski tudi po medčloveški plati. Njegov toleranten način spremljanja mojih raziskovalnih poti mi je vse do danes vlival zaupanje in vztrajnost, za kar sem mu hvaležen kot kolegu, predvsem pa kot dragocenemu človeku in prijatelju. 3
Mesto na vzhodni obali Šrilanke, ki ga v pričujočem besedilu po Lešnikovem (2006) predlogu zapisujem s »Trinkomalea« (angl. Trincomalee, sinh. Tirikunamalea).
9