Motivacijski vidiki osebnosti
11
1 Motivacijski vidiki osebnosti
1.1 Opredelitev motivacije Izraz motivacija izhaja iz latinske besede movere za glagol premikati se, torej se izvor besede nanaša na začetek dejavnosti. Izvornemu pomenu je blizu tudi laično pojmovanje motivacije kot nečesa, kar nas »spravi h kaki dejavnosti«, zaradi česar vztrajamo, imamo voljo oziroma energijo za njeno izvajanje, in kar nam jo pomaga dokončati. Splošna opredelitev motivacije pravi, da je to notranje stanje, ki vzbuja, usmerja in ohranja kako vedenje (Ormrod, 2004). Motivacija pomaga usmerjati naše vedenje – motivi nas vodijo proti nekaterim ciljem in stran od drugih (Mayer, 2018). D. Kobal Grum in Musek (2009) poudarjata, da se motivacija nanaša na vzroke (zakaj kaj delamo) in namene (čemu kaj delamo) vedenja ljudi. Motivi torej niso le neka notranja občutja, ampak se odražajo v odločitvah, ki jih sprejemamo v svojem življenju, in torej v našem vedenju. Kdor visoko ceni dobre medosebne odnose, se bo na primer vedel drugače kot oseba, ki visoko ceni dosežke. Poudariti velja tudi, da proces motivacije zahteva dejavnost – fizično ali mentalno, na primer odločanje, organiziranje, načrtovanje, ocenjevanje napredka (Schunk, Meece in Pintrich, 2014). Motivacija je psihološki latentni konstrukt, ki ga ne moremo neposredno opazovati ali meriti. Opisuje notranje stanje, za katero velja, da (ChamorroPremuzic, 2011): • pri posameznikih sproži aktivnost, • usmerja in ohranja vedenje, • je usmerjeno v zadovoljevanje potreb in doseganje ciljev instinktivnega in kulturnega izvora, • je dinamičen, in ne statičen proces, • pri nezadovoljitvi povzroča fiziološko in/ali psihološko vzburjenje. Tako si psihologi na področju motivacije postavljamo pet temeljnih vprašanj (Kobal Grum in Musek, 2009; Woolfolk, Hughes in Walkup, 2008): • zakaj kaj počnemo (izbira vedenja; npr. zakaj se en študent odloči za pisanje seminarja, drug pa za gledanje televizije); • kako dolgo traja, da začnemo neko dejavnost (latenca vedenja; npr. zakaj kdo začne pisati seminar takoj, kdo drug pa začetek dela odlaga); • kakšna je intenzivnost oziroma raven vključenosti v neko dejavnost (moč vedenja; npr. ko študent začne pisati seminar, je na to delo polno osredotočen ali pa le rutinsko prepisuje besedilo iz knjig);
Funkcionalni_vidiki_osebnosti_FINAL.indd 11
8.11.2019 10:52:39