Leon Stefanija
Rudiger, 26. 10. 2009: »Gre za najhujšo smolo, ki se lahko zgodi v gledališču. Štiri tedne pred praizvedbo opere pošlje agencija, ki ščiti avtorske pravice (dedičev) Itala Calvina, prepoved uporabe njegovega teksta. Brez utemeljitve. Na začetku leta so se pisateljica Doris Reckewell, dirigent Hans Michael Beuerle in skladatelj Uroš Rojko namenili izdelati komorno opero po predlogi romana Vitez, ki ga ni bilo Itala Calvina. Pristojna založba Hanse-Verlag, ki se je s projektom strinjala, je morala svoje pravice predati agenciji Wylie v Londonu. Po mnogih mailih in telefonijadah je padla odločitev: končana in že naštudirana opera se ne sme izvesti. Kaj storiti? ko je slišal glasbo, je režiser Marc Günther, ki je gledališču v Marienbad priskočil na pomoč, sklenil uporabiti biblično zgodbo kralja Davida. Zlog za zlogom je Günther vnašal nove besede, upoštevajoč poudarke in ritem. Nastal je popolnoma nov tekst, ki ga je Rojko vnesel v partituro, pri čemer je moral, kjer je bilo potrebno, glasbo novemu tekstu prilagoditi: 'Ustvarjalno zahtevno delo, dva na enem konju!' je zapisal Hans Michael Beuerle v programski knjižici. Iz viteza, ki ga v resnici nikoli ni bilo, je nastala komorna opera Kralj David, citre in meč.« Rdečica na Goljatovem čelu V sijajni, v okviru 'MehrKlang Freiburg' izvedeni premieri v razprodanem Theater im Marienbad, nikakor nismo imeli občutka, da poslušamo in gledamo rešitev v sili. Ta prefinjeni gledališki večer je očaral od samega začetka. Instrumentalna zasedba ansambla Aventure ni bila velika: klarinet (Walter Ifrim), pozavna (Thomas Wagner), harmonika, kontrabas in tolkala. Toda kakšne razsežnosti odpira Rojko z njimi! Ko Johannes Nied iz kontrabasa izvabi neslutene [ungeahnte] alikvote ali harmonika izpod prstov Luke Juharta postane čarobna harfa, dobi glasba odprtost, da ostrmiš. [staunen macht]. Marc Günther je zamejil pripoved o Davidu na glavne življenjske postaje bibličnega junaka. Maziljenju pastirčka sledi boj z Goljatom. Izmenjujejo se vojaški spopadi in lirični intermezzi z njegovima soprogama Mihol (osredotočeno: Christiane Schmeling) in Betsabejo: to življenje oblikujejo citre in meč. Pripovedovalec Christoph Müller vodi poslušalca za roko. Povezuje scene in včasih tudi poseže v dejanje. Celotni večer seva lahkotnost in humor. Tako kot skicasti, ljubki akvareli Margrit Schneider (dekoracija), ki so projicirani v zlate okvirje, ilustrirajo dejanje, tako subtilna režija Marca Güntherja veliko tega le nakazuje. Ob Goljatovi smrti ne sme teči nikakršna kri. Zadošča rdeča pika, ki jo David (z liričnim, fino odpetim tenorjem: Moritz Kallenberg) svojimu nasprotniku nariše s šminko na čelo. Humor se vedno znova kaže tudi glasbeno. Ko se dolgin Jens Eggert predstavi kot strah vzbujajoči Goljat, skladatelj na 'o'
172