__MAIN_TEXT__
feature-image

Page 1

Ozadja

9

ponedeljek, 25. marca 2013

Bruno Blažina, NPU: »To ni lagodna služba« intervju

Cene odkupa zlata

140,48

Prilagoditev taksijev za prevoz gibalno oviranih

10

kontrolna točka

oSebno

12

103,40

75,10

129,00

127,00

137,00

121,51

113,95

118,00

133,00

140

�37,08

�65,38

�11,48

�13,48

�3,48

�18,97

�26,53

�22,48

�7,48

100 80

73,00

40

71,00

72,00 67,79

47,10 45,60

20

56,00

56,00

3

4

65,00

75,00 63,55

65,80

53,72

50,40

52,20

1

2

3

57,80

60

cena prstana 62,05

11

160

120

cena verižice 78,43

Ministrica Tina Komel preutrujena, da bi protestirala

58,00

28,00

0 €

1

2

Kranj 1

Maribor

Ljubljana

4 Vir: uredništvo Ozadij

foto Igor Zaplatil

priznana zlatarna

Ni vsak zlatar, kdor se sveti Spolzka tla odkupovalnic V zadnjih mesecih so se odkupovalnice zlata po slovenskih mestih zelo namnožile. Na vsakem koraku obljubljajo najugodnejši odkup in takojšnje plačilo za družinsko zlatnino pa tudi zlate zobe. Ker kriza še vedno grize, so ljudje pripravljeni prodati marsikaj. Pri tem jih lahko opetnajstijo. Anuška Delić, Rok Kajzer, Matija Grah, Tina Kristan

V

uredništvu Ozadij smo preverili, za koliko se odkupne cene zlata v malih odkupovalnicah razlikujejo od tistih v etabliranih zlatarskih institucijah. Dva zlata prstana in zlato verižico smo najprej odnesli v eno od priznanih slovenskih zlatarn z dolgo tradicijo, nato pa še v deset malih poslovalnic v Mariboru, Kranju in Ljubljani. V preverjeni zlatarni so ugotovili, da sta prstana iz 14-karatnega, verižica pa iz 18-karatnega zlata. Nakit bi odkupili za ceno 140,48 evra, medtem ko bi v malih odkupovalnicah za ista prstana in verižico plačali od tri evre manj, kar je bržkone lahko tudi odraz dnevnega gibanja cene zlata, do 65 evrov manj, kar ne more biti posledica dnevnih cen. Teža nakita se je zgolj minimalno razlikovala. V priznani zlatarni so prstana stehtali na 3,15 grama, verižico pa na 3,1 grama, skupaj torej 6,25 grama. Teža, ki so jo ugotovili v malih odkupovalnicah, je bila od te nižja le za 0,01 do 0,03 grama. Tehtnice, ki jih uporabljajo odkupovalnice, morajo biti sicer skladne z meroslovnimi predpisi, so pojasnili na uradu za meroslovje, kjer izvajajo overitve tehtnic (to lahko počno tudi druge osebe, ki pa jih imenuje urad). Tiste, pri katerih ugotovijo, da se bodo »merilne karakteristike med redno uporabo ohranile«, so tudi ustrezno označene, in sicer z oznako CE, s štirimestnim številom kontrolnega organa, z dvomestnim številom, ki pomeni letnico namestitve, in oznako M v zelenem kvadratu. Redno ali, če je bila okvarjena, izredno overjena tehtnica ima zeleno okroglo overitveno nalepko premera 22 milimetrov, katere veljav-

nost označijo tako, da preluknjajo zunanji kolobar, ki označuje leto, in notranji kolobar, ki označuje mesec. Tudi na uradu za meroslovje se strinjajo, da število odkupovalnic zlata pri nas zelo hitro narašča, skladno s svojimi pooblastili pa lahko preverjajo, ali poslovalnice uporabljajo ustrezne tehtnice. V letu 2010 so izvedli prve nadzore odkupa plemenitih kovin, do danes so inšpektorji in meroslovni nadzorniki pregledali tehtnice v sedemnajstih poslovalnicah, pri čemer so neoverjene odkrili predvsem v »poslovalnicah enega podjetja, ki svoje poslovalnice odpira po vsej Sloveniji«. Ker podjetje ni takoj zamenjalo neustreznih tehtnic, nadzorni postopki pa še potekajo, so prek medijev in spletnega mesta urada potrošnike obvestili o tem, kakšne so ustrezne tehtnice in na kaj morajo biti pri odkupu pozorni. Nadzor bodo sistematično izvajali tudi letos, bodo pa meroslovnemu nadzoru dodali še kontrolni pregled, da bi ugotovili, ali so »zmote« pri tehtanju še v predpisanih mejah.

Kdo odkupuje? Ker smo se člani uredništva Ozadij v odkupovalnice zlata podali kot »navadni potrošniki«, ne kot novinarji, imen poslovalnic, ki smo jih obiskali, ne moremo razkriti. Smo pa prav vse preverili v poslovnem registru. Iz naše analize poslovnih podatkov odkupovalnic so štrlela predvsem tri podjetja. Eno najbolj razširjenih podjetij, Gold Store (nekatere poslovalnice se imenujejo Gold Buy), ima v Sloveniji kar 51 poslovalnic. Na njihovem spletnem mestu je kot

kontakt navedena družba Gold Store TM, ki ne obstaja, povsem na dnu spletne strani pa je mogoče najti lastnika: gre za podjetje Share iz Maribora, ki je od 2011. v lasti družbe Docilis z Reke. Pred tem je bilo v lasti odvetnika Janeza Žlendra, ki naj bi bil po navedbah medijev snovalec balkanske posojilodajalske hobotnice. Direktorica je že od leta 2007 ista, to je Senada Durić iz BiH, ki je skoraj zagotovo slamnata direktorica, saj se je v tej vlogi pojavila tudi v podjetjih, povezanih z uvozom jaht z utajo davka, o katerem smo v Ozadjih pisali pred tedni. Glede na to, da so spletno domeno registrirali januarja lani, se z odkupom zlata ne ukvarjajo prav dolgo. Poseben primer je podjetje Plemenite kovine, za katero ni jasno, koliko poslovalnic ima. Zvonimir Kos in Josip Palić iz Zagreba sta ga ustanovila v začetku letošnjega januarja. Kos v registru nastopa z naslovom, kjer obratuje mizarstvo, Palić pa z naslovom, kjer deluje šiviljstvo. Na drugem zagrebškem naslovu sicer deluje zlatar Josip Palić, Zagrebčana z istim imenom smo našli tudi na seznamu davčnih dolžnikov hrvaške davkarije. Zaradi skopih dostopnih podatkov nam ni uspelo preveriti, ali gre za istega Palića. Precej več je znanega o podjetju Auro Domus, ki ima že trinajst poslovalnic, ustanovljeno pa je bilo lani poleti, prav tako s hrvaškim kapitalom. Gre namreč za slovensko hčer močno razširjene hrvaške družbe, katere lastnik je Loris Dessardo, o katerem so se tamkajšnji mediji že veliko razpisali. Pred dobrim letom se je tako v Jutarnjem listu hvalil, da je star 27 let, da zanj dela petsto ljudi in da vsak teden izvozi zlato v vrednosti milijona evrov. Prav v tem naj bi bila skrivnost uspeha odkupovalcev zlata, saj ga tu kupijo zelo poceni, nato pa ga precej dražje prodajo na zahodu. Letno poročilo hrvaškega Auro Domusa za 2011., ki je bilo hkrati tudi prvo polno poslovno leto družbe, kaže, da so pri 19 milijonih evrov prihodkov pridelali kar 2,6 milijona evrov dobička. Ker je bil slovenski Auro Domus ustanovljen pred manj kot letom dni, spletno domeno pa je registriral šele mesec dni pozneje, ni jasno, kako posluje. Najbrž ne slabo.

Maribor

Zlati nakit bi v priznani zlatarni odkupili za ceno 140,48 evra, v malih odkupovalnicah pa bi za ista prstana in verižico plačali od tri do 65 evrov manj, kar ne more biti posledica dnevnih cen zlata.

la: »Verižica bi utegnila biti 18-ka- kapnila kislino, je ugotovila, da je »Ste že bili kje?« je bilo prvo vpra- ratna in zato dražja.« Kako pa to iz 18-karatnega zlata. Dejala je, da šanje, ko smo zaprosili za oceno ugotovite, smo jo pobarali, nakar tehta 3,11 grama in da bi nam zanjo vrednosti nakita v poslovalnici je vse troje, oba prstana in verižico, plačali 67,79 evra. Teža prstanov MB1 na Glavnem trgu v Maribo- podrgnila ob hrapavo ploščico, na je 3,16 grama, odkupili pa bi ju za ru. Odgovor je bil seveda nikalen. katero je, kot je pojasnila, kapnila 53,72 evra. Izkupiček od prodaje Tehtanje prstanov je prineslo za kapljico kisline. »Prstana sta 14-ka- dveh prstanov in zapestnice bi bil 0,01 grama manj od dejanskega, si- ratna. Verižica je najbrž 18-karatna, torej 121,51 evra. Gospodična nam cer pa je bila ponujena cena 45,60 vendar o tem ta hip nisem povsem je sicer zatrdila, da je tehtnica teevra, kar je za 16,45 evra manj od prepričana.« Če bi bila 18-karatna, stirana, »saj je iz Celja«, ni pa nam naše cenitve. Teža verižice je bila je še dodala, bi njena cena ob teži pokazala znaka M. Sami ga nismo ustrezna, cena pa za 20,63 evra niž- 3,12 grama znašala 72 evrov, kajti opazili, saj je bila obrnjena tako, da ja. Namesto 140,48 evra bi tako do- cena 18-karatnega zlata je 24 evrov se leve strani, kjer je najpogosteje bili le 103,20 evra. So pa pravilno na gram, 14-karatnega pa le 19,5 nalepka z znakom, ni videlo. ocenili čistost zlata. evra. Če bi bila verižica 18-karatna, Blizu prve odkupovalnice je v Še najbolje so se odrezali v poslo- bi odkupna cena za vse tri zlate isti ulici še poslovalnica LJ2. Tamvalnici MB2 v Cafovi ulici. Teža je predmete znašala 137 evrov, sicer kajšnja gospodična je ugotovila, ustrezala, čistost je bila ugotovlje- pa zgolj 117 evrov. da sta prstana iz 14-, verižica pa na pravilno, ponudba pa za prstaDruga prodajalna, ki smo jo obi- iz 18-karatnega zlata; pomagala si na 56 evrov, za verižico 73. »Skupaj skali, stoji v Prešernovi ulici. Po je samo s povečevalnim steklom. bi to bilo 130 evrov,« se je glasila napisu na pročelju, ki navaja, da je Prstana je stehtala na 3,15 grama, ponudba. Razlika z našo cenitvi- to zlatarska hiša s tradicijo, katere verižico na 3,1 grama, nakit pa bi jo: dobrih 10 evrov. Podobno odkupili za 113,95 evra. To je je bilo v poslovalnici drugega kar so nam ponudili v »To bi bilo okoli 75 evrov,« najmanj, podjetja MB3 v isti ulici. Teža štirih odkupovalnicah, ki smo ustrezna, čistost tudi. Ponudba jih obiskali v Ljubljani. Gospoje dejala dama, ki je po za prstana 56 evrov, za verižico smo spravili v nekoliko nenavadnem ključu želela dično 71, kar pomeni nekaj več kakor slabo voljo z vprašanjem, ali 13 evrov manj od primerjalne delodajalcu ustvariti več je tehtnica testirana. Zagotovo cenitve. Čeprav je teža prstaje, je hitro odvrnila. Ko smo ji kot 65 evrov dobička. nov in verižice ustrezala dejanomenili, da naj bi to dokazovaski, pa nas je zmotila tehtnica. la nalepka z znakom M, je tak Bila je majhna, žepna izvedba, in začetki segajo v daljno leto 1929, znak na tehtnici tudi našla. »Lahnikjer ni bilo vidno, ali ima ustre- sklepamo, da gre za ugledno insti- ko pa nesete še kam stehtati,« je tucijo. V njej sicer poleg nakita od zaključila naš pogovor. zno meroslovno nalepko. Zadnja preizkusna točka je bila nedavnega prodajajo tudi naložOdšli smo še do odkupovalnice poslovalnica MB4 na Partizanski beno zlato in odkupujejo rabljeno. LJ3 na Dvornem trgu. Gospa izza cesti, kjer ne na panojih ne v izlož- Gospa je prstana in verižico vrgla stekla je nakit pogledala, podrgnila bi ali notranjosti ni bilo mogoče na tehtnico in kot iz topa izstreli- po ploščici, nanjo kapnila kislino, ugotoviti, katero podjetje se ukvar- la: »Sto evrov.« »Koliko karatov pa ga stehtala in povedala, da bi prja z odkupom zlata. Uvodni takt je ima zlato?« smo previdno potipali. stana, ki tehtata 3,15 grama, odkudalo standardno vprašanje, ali smo »Štirinajstkaratno je,« je odgovori- pili za 52,20 evra, 3,1 grama težko zlato že kje ocenili. Verjetno je bila la. Ali je vse 14-karatno, smo vrtali verižico pa za 65,8 evra. Posel, ki cenitev po negativnem odgovo- naprej. »Vse,« je odvrnila in pono- bi bil vreden 118 evrov, sicer ni bil ru lažja, saj so bili vsi trije izdelki vila: »Če se boste odločili za pro- sklenjen, pogovor o njem pa se je nenadoma 14-karatni, odkupna dajo, to znese sto evrov.« Prosili končal z nekaj nejevolje, saj smo cena pa za prstana 28 in za verižico smo še za podatek o odkupni ceni želeli preveriti, ali je tehtnica testi47,10 evra. »Skupaj bi to bilo okoli 14-karatnega zlata in o skupni teži rana. Bila je. Največ, 133 evrov, bi za nakit 75 evrov,« je dejala mlada dama, ponujenega nakita. »16 evrov na ki je po nenavadnem ključu žele- gram in 6,27 grama,« je lakonično dobili v prodajalni LJ4 na Čopovi, la delodajalcu ustvariti več kot 65 odgovorila, mi pa smo se poslovili. kjer je gospodična prav tako zgolj s povečevalnim steklom ugotovila, evrov dobička. Ponudila je namreč Ljubljana da je verižica iz 18-karatnega zlata. le 53 odstotkov realne cene. V odkupovalnici zlata LJ1 v Tru- Zanjo so nam ponudili 75 evrov, za Kranj barjevi ulici je prijazna gospodična prstana, ki sta pri njih tehtala 3,2 V pred kratkim odprti poslovalnici s povečevalnim steklom ugotovila, grama, pa 58 evrov. Tako kot v druKR1 na Koroški cesti je prikupna da sta prstana iz 14-karatnega zla- gih odkupovalnicah je bila tudi tu plavolasa prodajalka, ki je sedela za ta, za verižico pa ni bila povsem tehtnica postavljeno tako, da smo mizo sredi skoraj povsem prazne- prepričana. Menila je, da je izde- lahko sami videli težo nakita. In ga prostora, prstana in verižico, ko lana iz 18-karatnega, kar bi mo- imela je nalepko, ki dokazuje, da je smo ji jih izročili, z vajeno kretnjo rala še preveriti. Lahko kar zdaj, testirana. vrgla na tehtnico in oznanila: »117 smo vprašali. Seveda, je odvrnila anuska.delic@delo.si evrov.« Skupna teža: 6,28 grama in pripravila ploščico, po kateri je rok.kajzer@delo.si zlata. Nato je vzela verižico, jo še nato trikrat podrgnila z različni- matija.grah@delo.si enkrat pobliže pogledala in doda- mi deli verižice. Ko je na ploščico tina.kristan@delo.si

Profile for Zlatarna Celje

Ni vsak zlatar, kdor se sveti  

Članek o zaupanju vrednih odkupovalcih iz časopisa DELO

Ni vsak zlatar, kdor se sveti  

Članek o zaupanju vrednih odkupovalcih iz časopisa DELO

Advertisement