Krčmar ti naš vinski – Okrepi ti nas Krčmarica dvorkinja – Okrepi ti nas Krčmarka veselkinja – Okrepi ti nas Prosim Vas... Ti nas dragi na viek prosiš, da bi se gustokrat k tebi navračali i da nebi bar onda mrmljali, kad ne mešaš vodicu u vinčeko, jer zbilja imaš i prav, mi smo griešniki koji na viek gundramo i nigdar nam ni prav. Mi te vezda molimo, oprosti nam, jer se i ti staraš i brineš za nas, da nam prejaka kapljica nebi vudrila ni v glavu ni v noge i da nam nebi pomet našu čisto pošeremetila. Prosimo te... Da nam na viek daš čistoga i nepokvarenoga vinca, brez sumpora i brez sakoga drugoga gifta. Još te preponizno molimo i vse na klečeći koleni okol tebe hodimo, da ne namačeš duhana i s tim nas rešiš skupljine kaj ti je duhan i brez tega preskup. Mi se u te upamo da toga vsega delal ne buš, a mi ti pak zato bumo obečali i rieč poštenu dali i obdržavali , da se bumo do kraja regula držali. Krščenje mošta po starim navadama hrvatskim Dragi moštek! Polak se velike muke i brige okol trseka našega, da te nebi zatrle kakve kaštige, vu vekovečnom strahu pred mrazom i tučom ledenom, se vuz muku i vruči švic čelom, ipak smo te srečne dobili, zmazanoga i gustoga, svim mogučim natepenoga. Dragi moštek! I tebi ni najbolše bolje, dok su te greštali, gazili i prešali, da su ti se kosti pucale i poklem velikoga vračanja, špricanja, mazanja i gaženja, mrcvarenja i mučenja, počeli sme te piti, a ti bokče si se zmučeni v želucih naših počel buniti. Komu si baš mogel, njemu si i naškodel. A svi pak grešniki koji su te brez mene počeli tak gustoga piti, gustokrat su morali iti za hiže i kleti se skriti. Dragi moštek! Pak od denes, da toga više nigdar ne buš delal, ime ti pravo bumo dali, krstili te i vincem zvali. Kume i prijatelje s tobom ponudili, pri svih zgodah se veselili, po delu i pridelavanju našem – Amen!
190