ukvarjali s prirejo mleka in mesa, zato so redili govedo lisaste pasme. Leta 1994 so se usmerili samo v prirejo mleka, uvajati so začeli mlečne pasme krav in kmalu star hlev, ki je bil zgrajen leta 1899, ni bil več primeren. Odločili so se za gradnjo novega hleva, ki ga je gospodar načrtoval skupaj s kmetijsko svetovalno službo, zlasti zato, da bi se po eni strani olajšalo delo, po drugi pa izboljšali pogoji za rejo živali. Novi hlev je omogočil povečanje črede s 30 na 55 krav. Mlečnost po kravi na kmetiji se je povečala s 6.500 kg na 7.500 kg, oddaja mleka pa se je podvojila. V novih, boljših pogojih reje so se lahko bolje izkoristile genetske danosti. Gospodar rad pove, da je novi hlev pripomogel k dobremu počutju tako živali kot ljudi: živali v prosti reji imajo možnost gibanja, boljša je osvetlitev, ljudje pa imajo boljše pogoje za delo tako pri krmljenju kot pri molži. »»Tomaž Cör, »»Igor Stanonik
Živinorejsko tradicijo in znanje so na kmetiji Jurca z izgradnjo novega hleva dvignili na višjo raven.
Skupna kmetijska politika potrošniku omogoča pestro izbiro kakovostne hrane! Ko je možnost izbire, pogumni izberejo najboljše Če to podpre stroka, uspeh ne more izostati. Slovenija ima različne naravne danosti za kmetovanje. Ponekod narava omejuje kmetovanje bolj ali manj na eno panogo – največkrat je to živinoreja, drugje pa je narava bolj radodarna in lahko na kmetiji izbirajo med več možnostmi. Možnost izbire so izkoristili na kmetiji Podgrajšek. V Črešnjevcu, razpotegnjeni vasi jugovzhodno od Slovenske Bistrice, so se iz pitanja goved preusmerili v sadjarstvo in poljedelstvo. Na okoli 22-hektarski kmetiji že od leta 2002 kmetujejo po ekoloških smernicah. Na istem mestu kmetuje že več generacij, portal nad vhodnimi vrati nosi letnico 1831. Hišo, v kateri je bila nekoč tudi gostilna, so v celoti obnovili. Kmetija ima priročno lego, saj stoji poleg cerkve, zato so si domačini in popotniki po krepčanju duha lahko okrepčali tudi telo. Za ekološko kmetovanje so se odločili pred slabimi desetimi leti, ko so zasadili hektar in pol sadovnjaka, v nadaljnjih letih pa dobrih pet in pol. Sedaj na približno sedmih hektarjih sadovnjaka pridelujejo pretežno sorto topaz, nekaj ranih sort jablan, v sedemhektarsko kvoto pa sodi še 70 arov hrušk. Ker narava ne prizanaša, so se po večji škodi po toči v letu 2008 odločili, da vse nasade zaščitijo s protitočno mrežo. Tako velikega zalogaja pa ne bi mogli izpeljati brez sredstev iz ukrepov skupne kmetijske politike, do katerih so jim pomagali strokovnjaki kmetijske svetovalne službe Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije – Zavoda Ptuj. Pridelava je postala bolj zanesljiva,
16
Marjan Podgrajšek je kmetijo preusmeril v ekološko sadjarstvo, večjo dodano vrednost na kmetiji pa ustvarjajo s predelavo in neposredno prodajo. sadovnjaki so prešli v polno rodnost in pridelek je moral poiskati pot do kupca. Neposredna prodaja sadja, predelava v sok in druge izdelke iz sadja in iskanje kupcev so postali izzivi, ki so jih
številka 111