itn | 7 o | 7 Umetnica | 6 Benjamin | 6 kako | 6 le | 6 med | 6 s | 6 tako | 6 V | 5 ampak | 5 bila | 5 če | 5 dela | 5 delo | 5 gre | 5 našli | 5 po | 5 pri | 4 aparat
Umetnica: Toda naša prisotnost ima namišljeno presežno vrednost za našo poklicno pot političnih umetnikov ali teoretikov. In to je tisto, kar šteje. Poleg tega srečujemo ljudi z istim zanimanjem in si z njimi lahko izmenjujemo izkušnje, se povezujemo, organiziramo in zabavamo. Ali če se izrazimo z Benjaminom: Ni dokazov, da Steirischer Herbst ni produkcijski aparat, ki ni zmožen asimilirati revolucionarnih vprašanj, ne da bi preizprašal sebe kot institucijo. Mogoče pa zares namerava spremeniti sam aparat … Strokovni poznavalec Benjamina: Kakšen razred postmodernih delavcev pa je to, da prejema plačilo le v obliki simbolične presežne vrednosti, ne pa tudi materialne vrednosti? Živimo v ekonomiji, ki temelji na posojilih in ji vsaj od zadnje finančne krize ne bi smeli pripisovati kakšnih drugih zaslug. Teoretičarka: Toda tukaj vsak umetnik in teoretik, ne glede na to, kako znan ali reven je, dobi 250 evrov. Ali ni to definicija socializma? Da smo vsi enaki – enako revni. Umetnica: Ko sem delala v Argentini leta 2002, sem srečala številne kulturne delavce, ki so bili aktivni znotraj tamkajšnjega gibanja. Vendar je bil na vsako moje vprašanje »Ali delate politično umetnost?« odgovor jasen »Ne!«. In vsakič, ko sem jih vprašala: »Ali delujete politično?«, je bil odgovor prav tako negativen. Politična umetnost torej ni bila opcija. Vsi so bili borci, nihče ni bil umetnik ali politik. Ko sem jih vprašala, kaj potem pravzaprav delajo, so odgovorili zelo konkretno, da organizirajo demonstracije, izdelujejo plakate, skratka, šlo je za praktične aktivnosti v okviru praktičnega procesa. Strokovni poznavalec Benjamina: Ti umetniki so zavrnili vlogo politično delujočega umetnika. Namesto tega so preprosto delovali politično, le da so to počeli na drugačen – umetniški – način. Menim, da lahko to vzamemo kot primer uporabe umetniških tehnik v polju politike ali celo razmislimo o tem, kar je Benjamin dejal o umetnosti kot možnosti, da spremeni produkcijski aparat, namesto da bi mu služila. Teoretičarka: Kaj to pomeni? Prvič, umetnost lahko razumemo kot občutljivost ali pozornost do oblike. Umetniški diskurz spreminja obliko v vsebino. In prav ta diskurz o obliki je bil po mojem mnenju zelo produktiven za levičarska politična gibanja. Tak primer je koncept Pop Antife, kjer so se protifašistična gibanja poskušala znebiti podobe nasilnih moških pretepačev, ki so zelo tesno povezani z določeno hardcorovsko in punkovsko subkulturo., Da bi dosegli širše občinstvo in protifašiz-
76 GESTE ODPORA. SPODKOPAVANJE DOMINANTNIH EKONOMSKIH PARADIGEM
mu dodali nov element privlačnosti, so namesto tega uporabili ikonografijo pop zvrsti. Strokovni poznavalec Benjamina: Pripadniki skupine radijskih aktivistov smo se ukvarjal z raziskovanjem možnosti oblike – radia. S tem smo želeli ustvariti drugačno politiko. Pripravili smo oddajo o moški dominantnosti na protifašistični sceni. V njej so govorci lahko spregovorili anonimno, zato si je več ljudi upalo pripovedovati o svojih izkušnjah. Vendar kljub temu niso vsi želeli, da bi njihov glas predvajali, zato smo jim posodili naš glas. Umetnica: In drugič, umetnost ni le občutljivost za obliko, ampak tudi kreativna praksa, ki omogoča hitrejše udejanjanje stvari, eksperimentiranje, ustvarjanje. Umetnost je tako zmožna graditi nove, še ne vzpostavljene oblike družbenosti, saj lahko preseže izročilo in konvencije. Nove oblike družbenosti nosi že v sebi – kolektivno delo, medsebojno odvisnost, participatorno delo, na proces osredotočeno delo itn. Taka ustvarjalnost je še kako potrebna, ko gre za oblikovanje nove subtilne oblike pluralne mikropolitike. Strokovni poznavalec Benjamina: Toda kljub vsem tem zanimivim idejam se produkcijski aparat ni spremenil. Teoretičarka: Zakaj je umetniški svet tako poln levičarjev? Po mojem mnenju je to posledica izgubljenih bojev v drugih družbenih sferah. Politizacija reprodukcijske sfere v sedemdesetih in osemdesetih – skvoterstvo, ropanje in vandalizem, ki ga je organiziral delavski razred (ang. proletarian shopping), stavke zaradi visokih najemnin itn. – je pripeljala do progresivnega obrata v družbenih bojih. Hkrati pa je tudi posledica izgubljenih bojev v tovarni. Menim tudi, da je bilo zavzetje kulture s strani levičarjev – progresivne subkulture, političnih strank, plesnih demonstracij, gverilske komunikacije itn. – deloma rezultat izgubljenih bojev v t. i. politični sferi. Skratka, levičarji so v umetniškem svetu, ker jim drugega ne preostane. Strokovni poznavalec Benjamina: Torej se strinjate z Geert Wilders, da je umetnost konjiček levičarjev? Teoretičarka: Absolutno. Umetnost je konjiček levičarjev, ker sta tako levica kot umetnost v družbi nepomembni. Toda če ne sprejmemo družbene delitve dela znotraj posameznih polj delovanja (političnega, kulturnega, zasebnega itn.), postane zanimivo nekaj čisto drugega. Politizacija reprodukcijske sfere je bila posledica poraza v tovarni, čeprav je imela tudi pozitivne učinke, saj razširja koncept politike – to je tistega dela življenja, ki ni bil