| 5 o | 5 preteklosti | 5 režiser | 5 Stroj | 5 tri | 4 bil | 4 času | 4 difuzija | 4 dve | 4 gledalca | 4 gledališka | 4 gre | 4 igralec | 4 jasno | 4 jih | 4 kat-
Prav skozi uvedbo pojma difuzija mi je uspelo natančneje artikulirati, kaj je tisto, kar v temelju opredeljuje strukturo predstave Razredni sovražnik. V fizikalnem smislu je difuzija definirana kot »spontano razširjanje snovi, toplote ali gibalne količine zaradi prostorske nehomogenosti odgovarjajočih fizikalnih količin.«5 V primeru Razrednega sovražnika se nehomogenizirane fizikalne količine lahko nanašajo bodisi na večplastno funkcijo igralcev oziroma izvajalcev, uporabo različnega gledališkega časa in »zasedbo« prostora gledalca ter njegovo umeščanje v skupen kontinuum, ki zaenkrat še ne temelji na skupnosti akciji, ampak na jasno agitirani gesti upora, ki naj bi se zgodil kot funkcija prepoznavanja oziroma gledalčeve interpelacije, v kateri bi prek izvajalcev vsak gledalec na koncu »ugledal« svojo lastno usodo ter se čutil poklicanega, da (kot ponovitev dejanja igralcev) vrže na oder leseno pručko, na kateri je poprej sedel uro in pol. Na koncu vendarle ostaja grenak priokus zastavljenega vprašanja, ali je nad nasilje mogoče iti le z nasiljem in v kolikšni meri lahko gledališka predstava dobi funkcijo totalne geste upora, ki sovražnika locira kot vsakokratno oblast, ki se ji je treba nujno upreti. Razredni sovražnik se danes, v času vseh možnih oblik kaosa, nasilja in spakovanja lahko mirno prekvalificira v rednega sovražnika kot sovražnika ustaljenega reda stvari, ki slavi požrešne, podpira abotne in trpi za nerešljivim paradoksom dvojnih pravil individualizacije. Kot posledica eksponentno rastoče krivičnosti se ustvarja stanje nenehne difuzije, ki v Razrednem sovražniku poteka skozi turbulentno gibanje igralcev, skozi dim, ki se pokadi iz pištol, skozi lesene deščice na odru, ki so pred tem bile mize in stoli. In kaos bo trajal toliko časa, dokler ne bo doseženo soglasje.
III. Kondenzirani Mandić Stroj
K
ako bi igralec Mandić lahko drugače naslovil predstavo, v kateri obrne kvantitativno logiko predstavljanja; namesto ene predstave in 37 igralcev je na odru en igralec, ki igra svoje like iz 37 predstav. Formula: Ime plus Stroj. Tehnično vprašanje je, na kakšen način to izpelje; kako izpeljuje iztisnjenje lastnih vlog, na kakšen način gradi točke njihovih prešitij in po kakšnem vzorcu išče oči publike, zaradi katerih ne more biti več (samo) Stroj. 5 Difuzija je relativno hitra v plinih, počasnejša v tekočinah in zelo počasna v trdnih snoveh. Pojav lahko opazimo, če kanemo kapljico barvila v posodo z mirujočo čisto vodo, ali pri dimu, ki se porazgubi v zraku. V obeh primerih je difuzija rezultat turbulentnega gibanja tekočine, ne pa kemijskih reakcij ali delovanja zunanjih sil. Difuzija je entropijsko gnan proces, ki poteka, vse dokler ni doseženo termodinamično ravnovesje.
110 GESTE ODPORA. SPODKOPAVANJE DOMINANTNIH EKONOMSKIH PARADIGEM
V očeh gledalcev Male drame je bilo tisti večer čutiti vznemirjenje. Lakoto. Pričakovanje. Ne le, kdaj se bo slekel, ampak, kaj se bo zgodilo za tem. Kompresiranje lastnih vlog v kombinaciji s kontekstualizirano samoontologijo nujno proizvaja ekstrakte, kar je Mandić skupaj z režiserjem Bojanom Jablanovcem izpeljeval že v prejšnjih projektih, predvsem v Ekstrakt Mandić in Viva Mandić. V slednji se, potem ko pokaže video posnetke odigranih vlog, najprej nag poti v polivinilu, nato pa svoj pot slavnostno izpije. Vendar gre pri Stroju v tem smislu za spoznanje s poti, saj se vrača nazaj v sistem gledaliških znakov, a se ob tem istočasno odpira naprej, k občinstvu. Mandićeve geste se ne le vidijo, ampak tudi čutijo. Ročico lastnega stroja / telesa ima na najvišji frekvenci vseskozi v rokah igralec / telo, ki dokazuje, da je on sam najboljši material. Vendar ne toliko v odnosu do samega sebe kot do občinstva. In medtem ko kombinira različne performativne prakse in sprevrača paradokse samonanašanja, deluje kot centrifuga, ki najprej požene vodo in za tem vanjo »pomaka« gledalce. Ključno vprašanje je, kako mašino pognati, da občinstvo zajame v celoti. Mandić Stroj lahko po drugi strani deluje kot mojstrsko izpeljan TV šov, v katerem vsak prihod gledalca na oder pomeni odpiranje novega šov-of momenta ali kot brskanje po napol pozabljeni preteklosti, ki v dolgoročnem spominu ostaja le še kot gesta … Ko od smučarske akcije Podarim dobim ostaja gesta skupinskega brskanja v bazenu neštetih kartic, njihovi izbrskani lastniki pa postanejo nagrajenci … V izbrana dela iz 37 predstav na oder posamično vstopajo izbrane gledalke in gledalci, ki podpirajo dobro podmazano mašino Mandić, o kateri prinašajo dodatne informacije; kakšno kapaciteto ima, kako trpežna je in kako obvladuje spremenljive zunanje okoliščine. Ob tem se zunaj stroja nabira kondenz, ki deluje kot komplement kompresiranim vlogam preteklosti in hkrati kot ekstrakt (igralčevega) pristopa k poziciji sedanjosti, ki izhaja izključno iz relacije s publiko. Tovrstna vez se skozi potek predstave postopoma utrjuje kot vezivo, ki gradi doživljanje in zavedanje skupnostnega prostora, ob čemer sta ves čas na delu dve popolnoma različni časovnosti – igralčeva in gledalčeva. Kot proizvod tovrstnega »nevidnega in neskritega« sodelovanja se vodne kapljice ne nabirajo zgolj na telesu igralca (Viva Mandić), temveč tudi na notranjih stenah dvorane. Kondenzacija6 v kemiji pomeni kemijsko reakcijo, v okviru katere se dve spojini (reagenta) povežeta v novo 6
Kondenzacija ali ukapljevínjanje je fizikalno gledano fazni prehod, pri katerem snov preide iz plinastega v kapljevinsko agregatno stanje. Poteka pri temperaturi vrelišča, ki je odvisna od tlaka, ki odda izparilno toploto.