Kot Pomisli, kaj pomeni beseda "kot", ko re~emo: "moral je stati v kotu", "prah je lezel iz vseh kotov", "~e pogleda{ pod kotom, bo{ videl ~arovnijo", "{tirikotnik", "pravokotnik".
Kot je obmo~je v ravnini med dvema poltrakoma, ki imata za~etek v skupni to~ki. Ta to~ka je vrh kota. Poltrakoma re~emo kraka kota. Kot dolo~ajo tri to~ke: to~ka na prvem poltraku, vrh in to~ka na drugem poltraku. Kot ozna~imo z znakom za kot in tremi to~kami ali z gr{ko ~rko. krak kota
Tole je kot ∢AVB:
geometrija
Za ozna~evanje v matematiki velikokrat uporabljamo gr{ke ~rke. Pri tem mislimo na abecedo starih Grkov, ki se je za~ela takole: α (alfa), (beta), (gama), (delta) ... Kako napi{emo gr{ke ~rke? Alfo za~nemo pisati pri zgornjem repku, nato vle~emo svin~nik navzdol in nazaj:
α
B
vrh kota krak kota
V A
Od kraka, ki ima prvo ozna~eno to~ko, zavrtimo drugi krak do druge ozna~ene to~ke v nasprotni smeri urnega kazalca. ^e sta kota enake oblike, sta skladna.
Alfa je podobna na{i ~rki a. Napi{emo jo tako veliko, kot so na{e male ~rke.
A
V
Beto za~nemo pisati od spodnjega repka navpi~no navzgor, potem zavijemo desno:
B
B
A
α
V
Kot α
∢BVA
∢AVB
Kota ∢AVB in α sta skladna. Zapi{emo: ∢AVB ≅ α Pazi, da bo repek bete vedno stal pokonci in bo segal navzdol ~ez ~rto, podobno kot na{ p. Beta je podobna na{emu B, zato mora zgoraj segati do zgornje ~rte. Gamo za~nemo pisati v levem zgornjem kotu. Pi{emo jo navzdol in proti desni:
Kraka kota razdelita ravnino na dva dela: na notranjost in zunanjost kota. Kraka dolo~ata mejo med zunanjostjo in notranjostjo kota. meja zunanjost
kota
notranjost kota
Kot sestavljata notranjost kota in meja.
Gama sega zgoraj in spodaj do vi{ine na{ega g. Spodnji del naj bo lepa zanka, ki se seka ravno na ~rti.
Koti v likih Vsaki dve stranici, ki imata v liku skupno to~ko, dolo~ata kot v liku. C c
Delta je zelo podobna na{i ~rki d. A
Pisati jo za~nemo na sredini med vrsticama. Nari{emo okrogel trebuh in nadaljujemo v repek nad njim. 136
(sto {estintrideset)
α
D
D
F
b a
E
C
B
α A
B
C A
B
Kaj zajema kot α? Kot se nadaljuje V pravilnih ve~kotnikih so med seboj skladni vsi koti in vse stranice. v ravnino, ~eprav leži stranica b med njegovima krakoma.