Obletnica
Hufelandova Makrobiotika in njen prevajalec dr. Matija Prelog Ob 150-letnici slovenskega prevoda (1863–2013) Zvonka Zupanič Slavec
Vse v vesolju deluje po načelu stalne napetosti in medsebojnega delovanja dveh nasprotujočih se sil, yanga in yina. Georges Ohsawa Letos mineva 150 let, odkar je v Mariboru izšel prirejen prevod revolucionarnega dela »Makrobiotika« nemškega zdravnika in pisca Goethejevega časa, Christofa Wilhelma Hufelanda. Pripadal je Goethejevemu kulturno-političnemu krogu in zato užival veliko naklonjenost liberalnega in izobraženega nemškega kneza Karla Avgusta. Le-ta je Hufelandu omogočil, da je že leta 1793 postal profesor praktične medicine v Jeni. Originalna Hufelandova knjiga iz leta 1796 je bila naslovljena Makrobiotik oder Die Kunst das menschliche Leben zu verlängern. – Makrobiotika ali umetnost podaljšanja človeškega življenja. Nastala je na podlagi predavanja iz leta 1792, ki ga je imel v krogu kneza Karla Avgusta in je takrat tudi odločilo o Hufelandovi nadaljnji življenjski poti. Leta 1801 se je preselil v Berlin, kjer je leta 1810 postal univerzitetni profesor specialne patologije in terapije.
Prevod »Makrobiotike« v slovenski jezik je leta 1863 pripravil dr. Matija Prelog in ga izdal v samozaložbi. Prelog je bil zdravnik, slovenskega rodu, politik in časnikar. Živel je v Mariboru, bil znan po svojih poljudnoznanstvenih predavanjih o najrazličnejših zdravstvenih vprašanjih ter političnih in kulturnih zahtevah za slovensko vseučilišče. Bil je pod vplivom dr. Janeza Bleiweisa in njegovega kroga intelektualcev ter se je zavzemal za spodbujanje slovenskega prebivalstva pri rabi domačega jezika.
Filozofija makrobiotike Makrobiotika ali veležitje (makro – grško velik in bios – grško življenje) je nauk o podaljševanju življenja. Temelji na samospoznavanju in dojemanju človekove povezanosti z življenjskim okoljem in tega, kako na človekovo bitje in življenje vplivajo hrana in njegove življenjske navade. Zato se v makrobiotiki poudarja pomen zdrave prehrane in življenjskih navad. Hufelandovo delo poudarja pomen zdravega življenja za njegovo dolgost, ob tem pa ohranjanje bistre glave in veselega srca. Poimenovanje makrobiotika naj bi uvedel že Hipokrat. V preteklosti so modreci spoznali, da hrana ne le ohranja človeka pri 46
Revija ISIS - Februar 2013
Christoph Wilhelm Hufeland (1762–1836), nemški zdravnik, specialist socialne medicine in ljudski prosvetitelj, avtor znamenite knjige o makrobiotiki iz leta 1796 (vir: google picture). življenju, temveč mu omogoča živeti zdravo in srečno življenje, zato so svoja spoznanja zapisovali tudi v verske in zdravstvene spise.
Dr. Christoph Wilhelm Hufeland (1762–1836) Kot pisca Christopha Wilhelma Hufelanda uvrščamo med nemške romantike, čeprav njegova dela ne vsebujejo spekulativnih pretiravanj. Bil je plodovit zdravstveni pisatelj. Zagovarjal je teoretični sistem vitalizma in polemiziral s pristaši Brownovega nauka. Pri svojem praktičnem zdravniškem delu je bil eklektik (zbiral je nauke po svojem okusu) in se pri tem opiral na klinične izkušnje. Nepretrgoma je svaril pred prevelikimi odmerki zdravil, ki so jih dajali pacientom. Priznaval je nekatere