iz zgodovine medicine Medicinska Ljubljana
Razvoj pediatrije in otroške bolnišnice v Ljubljani Zvonka Zupanič Slavec
Spoznanje, da otrok ni le pomanjšana oblika odraslega, je v razvitem svetu v začetku 19. stoletja pripeljalo do ustanavljanja prvih otroških bolnišnic. Slovenski kulturni prostor je dobil prvo dobrodelno zasebno organizirano Bolnico kraljice Elizabete (Sissi) z 12 posteljami leta 1865 v Ljubljani, na Poljanah 54, njen protagonist pa je bil dr. Viljem Kovač. Dobrodelnost vplivnih članov takratne kranjske družbe je bolnišnico uspela vzdrževati nekaj let, nato pa je bila leta 1871 opuščena ljubljanska sirotišnica, tista, ki je pošiljala male bolnike in zagotavljala plačilo. Bolnišnica se je postopoma razvijala, širila in njeno vodstvo je pridobilo podporo, prodalo prvotno stavbo in se leta 1889 vselilo v novo stavbo s 30 posteljami na takratni Elizabetini ulici, kasnejši Ulici stare pravde. Po smrti dr. Kovača leta 1888 so v bolnišnici delovali nemški zdravniki in so jo ljudje pogovorno imenovali »nemška bolnica«, šele po 1. svetovni vojni, ko je ustanova izgubila vse premoženje zaradi vojnih kreditov, pa je mesto v njej dobil prvi slovenski pediater dr. Bogdan Derč, ki je s popolno predanostjo bolnim otrokom vse do leta 1948 ostal bolnišnični vodja, njen spiritus agens in movens. Z letom 1909 je na Kranjskem dobila svoje mesto tudi šolska medicina z začetnikoma dr. Jernejem Demšarjem in dr. Mavricijem Rusom. Začetki razvoja slovenskega javnega zdravstva, zasnovanega na ideologiji dr. Andrije Štamparja, sovpadajo z ustanovitvijo Higijenskega zavoda v Ljubljani leta 1923, ki ga je dr. Ivo Pirc predano vodil do konca 2. svetovne vojne. S sodelavci so razvili temeljne elemente javnega zdravstva, od laboratorijske dejavnosti do nadzora nad živili in pitno vodo ter asanacije okolja; nadalje so razvijali šolsko medicino, uvajali mlečne kuhinje, ki so preprečevale podhranjenost otrok, vpeljevali šolsko telovadbo in počitniške kolonije ter ustanavljali prve šole za t.i. zaščitne sestre. Najvažnejša pa je bila ustanovitev zdravstvenih domov. Znotraj njih so se razvile službe za varstvo mater in otrok, dispanzerji, ki so z uvedbo sistematskih pregledov spremljali rast in razvoj dojenčkov, malih otrok, predšolskih in šolskih otrok, spremljali so redna cepljenja, organizirano specialistično preverjanje tuberkuloznih obolenj, zdravje oči, ušes, gibal, zobovja itd. Vzporedno so se v času med obema svetovnima vojnama razvile nove institucije socialne pediatrije pod okriljem dr. Matije Ambrožiča in njegovih naslednikov, dr. Boga Dragaša in dr. Anče Konvalinke Tavčar. Ti so sprejemali v t.i. Dečji dom sirote, nezakonske otroke, skrbeli so za njihov sprejem v rejništvo, pomagali materam samohranilkam … Vse skupaj je izjemno znižalo obolevnosti in umrljivosti otrok vseh starosti. Otroška bolnišnica je z ustanovitvijo popolne Medicinske 34
Revija ISIS - December 2012
Leta 1865 je dr. Viljem Kovač ustanovil prvo otroško bolnišnico pri Slovencih, poimenovano po avstrijski cesarici Elizabeti – Sissi. Ta zasebna dobrodelna ustanova se je nahajala v Ljubljani na vogalu Poljanske ceste in Elizabetine ulice (kasneje Zrinjskega ulice, danes Ulice Papeža Janeza Pavla II.), kjer je danes Dom starejših občanov Poljane. fakultete postala otroška klinika. Prevzela je tudi pouk pediatrije bodočih zdravnikov in raziskovalno delo ter s preselitvijo v nove prostore na Vrazovem trgu 1 z vse boljšo strokovno opremo nudila klinično oskrbo bolnim otrokom. S silnim razvojem medicine 20. stoletja tudi klinika na Vrazovem trgu ob koncu drugega tisočletja ni več zadoščala potrebam in se je z velikanskim trudom vseh vpletenih zavrtelo kolo razvoja naprej. Leta 2009 so se preselili v nove prostore Pediatrične klinike na Bohoričevi 20 v Ljubljani.
Pionir otroškega zdravstva, ljubljanski mestni fizik in higienik dr. Viljem Kovač (1830–1888) je leta 1865 udejanjil zamisel (iz leta 1847) svojega predhodnika dr. Bernharda Pachnerja in osnoval prvo bolnišnico za otroke na Slovenskem (fotoarhiv Inštituta za zgodovino medicine MF UL).