Medicina
Na sledi svetovnim trendom izobraževanja v medicini: Objektivni strukturiran klinični izpit Marko Zdravković, Tamara Todorović, Sebastjan Bevc Področje preverjanja in s tem zagotavljanja ustrezne usposobljenosti (angl. competence) v medicini je vse bolj aktualno še zlasti z raziskovalnega vidika. Tako ni nenavadno, da je marca letos pod naslovom Assessment of Competence in Medicine and Healthcare Professions Education (Ocenjevanje usposobljenosti v medicinskem in zdravstvenem izobraževanju) potekala že 15. Ottawska konferenca, tokrat v Kuala Lumpurju. Strokovnjaki, ki se udeležujejo konference, so primarno različnih poklicev, zdravniki s praktično vseh specialističnih področij, psihologi, informatiki, družboslovci itd. Skupen jim je interes raziskovanja izobraževanja v medicini. Očitna interdisciplinarnost velja ne le za preverjanje znanja, ki je bilo osrednja tema konference, ampak za celotno področje izobraževanja v medicini. Tradicionalno se v našem prostoru preverja znanje študentov medicine zlasti s pisnimi vprašanji, bodisi esejskega bodisi izbirnega tipa, in ustnimi izpiti. Praktični del izpitov ponavadi poteka v slogu dolgega primera (angl. long case), ko študent temeljito vzame anamnezo in opravi klinični pregled enega bolnika ter o najdbah poroča izpraševalcu, ki pa študenta ponavadi ne opazuje med samim delom. S temi pristopi ni mogoče neposredno preverjati niti posameznih veščin niti odnosa med študentom in bolnikom, kaj šele oceniti celovito klinično usposobljenost študenta, saj se le-ta preverja na podlagi ugotovitev pri enem samem bolniku.
Od sedemdesetih let prejšnjega stoletja pa obstaja tudi drugačen način preverjanja znanja, ki ga zaradi številnih prednosti izvajajo na večini priznanih medicinskih fakultet po svetu. Ronald Harden, urednik revije Medical Teacher (s faktorjem vpliva 1,22 v letu 2011 ter petletnim 1,65), je leta 1975 skupaj s sodelavci prvi opisal t.i. objektivni strukturiran klinični izpit – OSKI (angl. objective structured clinical examination – OSCE), ki se je sprva razvijal za ocenjevanje veščin s področja interne medicine, kmalu pa so sledila še druga področja (1). V Sloveniji se OSKI že izvaja na specialističnem izpitu družinske medicine (2). Na mladi Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru pa je v zadnjih letih doživel razvoj na dodiplomskem študiju internistične propedevtike (3, 4). Morebitnih drugih vnosov v nam dostopnih podatkovnih bazah, ki bi govorile v prid obstoja OSKI na drugih področjih pri nas, do dne oddaje tega članka v objavo nismo našli.
Kaj je OSKI?
OSKI je sodoben način preverjanja kliničnih veščin, komunikacijskih sposobnosti, kliničnega pregleda, praktičnih 74
Revija ISIS - November 2012
posegov, interpretacije rezultatov preiskav, kliničnega odločanja, reševanja problemov, delovanja v timu ipd. Sestavljen je iz niza postaj, po katerih študenti krožijo, pri čemer vsako postajo ocenjuje drug ocenjevalec, lahko tudi dva, kar pripomore k večji objektivnosti. Na vsaki postaji dobi študent nalogo. Za izvedbo naloge na resničnih ali simuliranih bolnikih ima ponavadi od 5 do 10 minut časa, lahko tudi več, odvisno od narave le-te. Kot nam že ime pove, je torej OSKI (5, 6): • Objektiven. Vsi študenti dobijo enake naloge v enakih okoliščinah in so ocenjeni po enaki ocenjevalni shemi. Študent dobi točko za vsak korak, ki ga je opravil pravilno, kar omogoča bolj objektivno ocenjevanje. Za korak, ki ga ni opravil, ali ga ni opravil pravilno, ali ga ni opravil v celoti, ne prejme točke. Tako se bistveno zmanjša variabilnost med ocenjevalci, ki je sicer precejšnja pri drugih načinih preverjanja znanja (npr. praktični izpit na oddelku, ustni izpit).
• Strukturiran. Za ocenjevanje obstaja vnaprej pripravljena shema, zato imajo postaje zelo specifične naloge. Vsi študenti dobijo identične in dovolj natančne informacije o nalogi na začetku vsake postaje. • Klinični izpit. OSKI preverja aplikacijo kliničnega in teoretičnega znanja. Kjer se preverja tudi teoretično znanje, lahko ocenjevalec študentu na koncu postavi vprašanje, ki se ocenjuje z dodatnimi točkami. Tudi ta vprašanja so skrbno določena in enaka za vse študente. Lahko je kakšna postaja tudi v celoti sestavljena iz pisnih vprašanj izbirnega tipa, vendar ne kot temeljni del izpita.
Točkovanje in ocenjevanje v glavnem poteka na dva načina: s pomočjo globalnih ocenjevalnih lestvic (angl. global rating scale) ali s pomočjo kontrolnih seznamov (angl. checklist). Kontrolni seznami so bili prvotni način ocenjevanja v sklopu OSKI. Ocenjevalci na seznamu enostavno odkljukajo, če je študent določen korak v postopku izvedel ali ne. Takšen način ocenjevanja pa ima tudi svoje slabosti. Tako lahko študenti prilagodijo svoje delo glede na to, kako se jih bo ocenjevalo. Na primer, osredotočijo se lahko samo na vidik sporazumevanja med zdravnikom in bolnikom, če vedo, da se ocenjuje le-ta, ali pa se raje naučijo samo kontrolni seznam kot pa klinično veščino. Ker lahko kontrolni seznami zaradi svoje binarne narave spregledajo celostni vidik ocenjevane klinične veščine, so se v OSKI pričele uporabljati tudi globalne ocenjevalne lestvice, ki ocenjujejo različne sklope veščin (na primer klinični pregled, sporazumevanje z bolnikom) na večstopenjski lestvici. Globalne