Medicina čeljustnega sklepa in obzobnih tkiv in ne nazadnje k zadovoljstvu pacienta. Z izčrpno diagnostiko se prepozna vse težave in nepravilnosti pri pacientu, nato se izdala plan in zaporedje postopkov za odpravo le-teh in nato se šele izbere ortodontski aparat z ustrezno mehaniko. Diagnostika po filozofiji FACE se ozira na štiri ključe:
Funkcija čeljustnega sklepa: Zagovarja močno funkcionalno povezanost med zobmi, mišicami in čeljustnim sklepom. Pri obravnavi se stremi, da se izenači položaj čeljustnic, ki ga določa zdrav čeljustni sklep z ustreznimi anatomskimi strukturami in odnosi med njimi (CR – centralna relacija) z medčeljustničnim odnosom, ki ga določajo zobje (CO – centralna okluzija). Ko je CR enaka CO, ni statičnih motenj v grizu. Zato se natančno preišče čeljustni sklep, po potrebi podkrepi s CBCT-diagnostiko. Z umavčenjem modelov v artikulator se preveri okluzija. Vsak prematurni kontakt generira motnjo v grizu, ki zahteva položajno prilagoditev čeljustnic in posledično položajno prilagoditev v čeljustnem sklepu. Zaradi teh odklonov pa se lahko pojavijo bolečine v čeljustnem sklepu in prekomerna obraba zob. Zato se v primeru simptomatike čeljustnega sklepa obravnavo najprej začne z okluzijsko opornico, ki odpravi okluzijsko motnjo, tako da se po uravnovešenju žvečnih mišic povrne ustrezna funkcija čeljustnega sklepa. Takrat težave s čeljustnim sklepom izzvenijo in se izrazi dejanski odnos med čeljustnicama, ki se ga nato ortodontsko obravnava. Funkcionalna okluzija: Le stabilen griz zagotavlja dolgoročno stabilnost ortodontske obravnave. Stabilen griz je določen s šestimi ključi, ki jih je določil dr. Lawrence F. Andrews (odnos med zobnima lokoma, določen s položajem prvih stalnih kočnikov in stalnih podočnikov, meziodistalni nagib zobnih kron – tip, vestibulooralni nagib zobnih kron – torque, odsotnost rotacij zobnih kron, tesni kontakti, izravnana Speejeva krivulja). Zato je vedno potrebno obrabljene dele zob ustrezno dograditi, včasih pa odstraniti moteče kontakte (negativna koronoplastika), za kar se v obravnavo največkrat vključi dodatnega terapevta.
Sprednje vodenje: Vodenje po podočniku z odsotnostjo kontaktov na delovni in balančni strani zagotavlja odsotnost dinamičnih motenj griza. Pri tem je pomemben ustrezen incizalni in bukalni previs ter ustrezna sagitalna stopnica. Obrazna estetika: Mehka tkiva obraza so podprta z zobmi in kostnimi strukturami, zato je odnos med njimi ključen za estetiko obraza. Lepota je subjektivna, a za dosego harmoničnega obraza obstajajo določene smernice glede odnosa podpornih struktur. 74
Revija ISIS - Maj 2012
V sagitalni smeri naj bo grizni rob zgornjega stalnega centralnega sekalca navpično pod sprednjim nosnim trnom (spina nasalis anterior) in hkrati navpično nad najbolj vbočenim delom pod spodnjo ustnico (mentolabialni sulkus); grizni rob spodnjega stalnega centralnega sekalca pa naj bo navpično nad najbolj izbočenim delom spodnje čeljustnice (kostni pogonion). V vertikalni smeri naj bo grizni rob spodnjega stalnega centralnega sekalca v nivoju s stičiščem obeh ustnic (stomion); grizni rob zgornjega stalnega centralnega sekalca pa 4 mm pod stičiščem obeh ustnic. Torej naj incizalni previs znaša 4 mm, prav tolikšen del zobne krone zgornjega stalnega centralnega sekalca pa naj bi pacient pokazal pri sproščeni drži ustnic. Vse te odnose lahko razberemo iz sicer standardnih analiz fotografij in stranskega teletentgenskega posnetka.
Te smernice upoštevamo v sklopu celotnega videza obraza. Tako se pri pacientih z izrazitim nosom raje predlaga estetsko korekcijo nosu in se ne protrudira zgornjih centralnih sekalcev. Za dojemanje harmoničnosti zgornje ustnice je namreč pomembna tudi oblika nosu. Izbor in mehanika ortodontskega aparata se načrtuje na podlagi estetskih zahtev in posledično položaja stalnih centralnih sekalcev. Pri načrtovanju se mora upoštevati tudi rastni tip in potencial obravnavanega pacienta. Pričakovano rast se lahko do neke mere predvidi na podlagi analize stranskega telerentgenskega posnetka. Razmerje med zadnjo obrazno višino in sprednjo obrazno višino (ZOV/SOV) napoveduje smer rasti spodnje čeljustnice. Pri razmerju, večjem od 64 odstotkov, se lahko pričakuje rast spodnje čeljustnice navspred, to je proti smeri urinega kazalca; pri vrednostih med 60 in 63 odstotkov se lahko pričakuje rast spodnje čeljustnice navzdol; pri vrednostih, manjših od 59 odstotkov, pa se lahko pričakuje rast navzad in navzdol, to je v smeri urinega kazalca. Podobno se rast lahko predvidi tudi iz zadnjega dela gonialnega kota (kot Ar-tgo-N).
Izdatno je bila predstavljena obravnava distalnih malokluzij (RII). Najprej se določi položaje sekalcev glede na estetske smernice. Velikokrat se koristi izdrtje ličnikov, pa ne toliko zaradi reševanje tesnega stanja kot za dosego korekcije položaja spodnje čeljustnice. Vrzeli po izdrtju se zapira navspred, pri tem se navspred pomakne tudi najbolj distalni kontakt, kar omogoči spontano rotacijo spodnje čeljustnice navspred in navzgor ter tako izboljša njen distalni položaj. Ta mehanizem se obnese pri manj izrazitih nepravilnostih drugega razreda in ob pričakovani ugodni rasti spodnje čeljustnice. V nasprotnem primeru, ko se predvidi potrebo po ortognati kirurgiji, ki se jo izvaja po zaključeni rasti, se je bolje odločiti za omejeno