Zdr avniki v prostem času
Baritonist Miha Zabret je študent 6. letnika Medicinske fakultete v Ljubljani, ki vodi na MF tudi Impro ligo in je odličen retorik.
Slikar Ivan Prešeren - Žan prejema priznanje za svojo razstavo od podpredsednika Likovne skupine KUD-a, likovnega terapevta Jana Milkoviča.
Bariton je že omenjeni Miha Zabret, ki z lepo slovensko besedo rad oblikuje rdečo nit koncertov, poleg tega pa v zasedbi igra pri nas zelo eksotičen inštrument – havajski ukulele, sicer pa poleg solističnega prepevanja rad sede za klavir. Basist Lenart Rupar zaključuje študij kitare na Akademiji za glasbo v Ljubljani. S svojim inštrumentom ustvarja energično glasbeno vzdušje v kvartetu in prevzame kitarske sole na koncertih, poprime pa še za bisernico in druga brenkala. Tudi on izpopolnjuje svojo tehniko petja v glasbeni šoli. Fantje so najprej zapeli v živahnih ritmih pesmi Ko so lipe cvetele, Črnski venček in Ne čakaj na maj, nato malo bolj resen domoljubni del: Domača hiša, Bratci veseli vsi in Za njo, ob koncu pa spet bolj razgiban in ljudem prikupen del Vjeruj u ljubav, Somewhere, over the rainbow in Zemlja pleše. Ker pa so bili obiskovalci prireditve več kot zadovoljni, so zapeli za dodatek še srčno dalmatinsko pesem Ružo moja crvena. V osrednji galeriji je razstavljal član Likovne skupine KUD-a Ivan Prešeren - Žan, sicer upokojeni poklicni trobentač, ki je vse življenje igral v džezovskih sestavih. Zadnjih 15 let slika in na svoja platna prenaša glasbo v barvah in njen izjemni ritem. Njegovo slikarstvo je likovna kritičarka Polona Škodič predstavila v duhu naslova ZVOK in svetloba. »To naj bi bilo tisto prvo, prvinsko osnovno, tisto, s čimer se je vse začelo… »Zvok in Svetloba« – veliki pok in veliki začetek. To je točka, preko katere ne uspe priti niti znanstvenikom. Vse, kar nam je dano spoznati obstane, ko pridemo do prvinskega Zvoka in Svetlobe, do točke od koder vse izvira, tudi mi in to vesolje, ki nas obdaja…
Likovnica Metka Kolenc, ki je pripravila terapevtsko razstavo v Mali galeriji, v pogovoru s prof. Zvonko Z. Slavec.
Umetniki naj bi skozi zgodovino prav zato izumljali glasbila, da bi lahko izvedli prvobiten, izviren, prazvok in na platnih uprizorili svetlobo, njeno igro s temo in paleto barv, ki imajo svoj izvor v eni sami niansi. Zaradi njihovega navdiha so jih zelo pogosto povezovali z nadčutnim, duhovnim, kot nekakšne znanilce, kot tiste, ki čutijo in vidijo več od običajnih ljudi. So tisti, ki lahko v svoji glasbi izražajo največ, kar je mogoče povedati, in na slikah upodobijo svetlobo v vsej njeni veličini in orkestraciji barv.
Ivana Prešerna Žana, v prvi vrsti dolgoletnega priznanega glasbenika, je z leti vse bolj navduševala tudi likovna umetnost. Prevzela ga je tako močno, da jo je izbral za pomembno ustvarjalno vsebino. Svoje slikarstvo je predvsem v zadnjem ustvarjalnem obdobju v veliki meri tematsko posvetil ravno zvokom in glasbi, glasbilom in pevcem. Pričujoča razstava pomeni nadaljevanje avtorjevih zanimanj in raziskovanj. Ti osnovni motivi in hkrati simboli lebdijo v nedefiniranem prostoru in nakazujejo povezavo človeka z esenco umetnosti. Ob njih začutimo življenje barv in oblik, ki se med seboj mešajo, zlivajo, sintetizirajo in tonsko spreminjajo. Iz del izžarevata notranji temperament in energija, v nenehnem prepletanju sproščene domišljije – od dramatične napetosti do poetične umirjenosti. Zvoki in instrumenti postanejo prava vizualna paša za oči. Tako avtor v izvirnih interpretacijah z gledalcem deli svoj doživljajski svet kot krogotok in harmonijo. Z dinamičnimi potezami razdelane kompozicije zaživijo v vibracijah etrskega prostora skozi gibanje, utripanje in vrtinčenje. Vsakokrat nov, domišljijsko dodelan ritem motiva
Revija ISIS - Februar 2012
113