Zdr avniki v prostem času otokov in tako predstavlja največjo »zbirko« koral na svetu. Greben je dolg 2.300 km in je nastal v zadnjih 18.000 letih. Na grebenu lahko opazujemo 400 vrst koral, 1.500 vrst rib in 4.000 vrst mehkužcev. Od leta 1981 je na Unescovem seznamu svetovne dediščine. Nekateri ga razglašajo za sedmo naravno čudo sveta. Pri potapljanju in šnorkljanju na področju koralnega grebena smo pristali na plavajočih pontonih, da ne bi imeli direktnega stika s koralami in jih poškodovali, hkrati pa se tudi sami zavarujemo pred škodljivimi učinki nekaterih koral ali nekaterih živali, ki tam prežijo na svoje žrtve.
Romantika tropskega morja lahko prinese nevarnosti, predvsem na vzhodni kot tudi na severni strani celine. Ko sva šla občudovat sončni zahod na plažo Mindil v Darwinu, sva videla kar številne opozorilne table, ki svarijo pred življenjsko nevarnimi meduzami, hkrati z navodili za prvo pomoč in steklenicami s kisom.
Modrojezični skink.
Najnevarnejše morske živali so strupene do 25 cm velike škatlaste meduze (morska osa, Chironex fleckeri), ki sodijo v razred Cubozoa in v bistvu niso prave meduze, kot so klobučnjaki (Scyphozoa). Ose imajo na štirih narastiščih do 60 lovk, ki zrastejo do 3 m in nosijo v sebi toliko strupa, da lahko ubijejo 60 ljudi. Ožigalne celice (nematociste) so združene v manjše skupke, ki so podobni obročem z majhnimi rdečimi pikami in so razporejeni po spodnjem robu telesa in po lovkah. Za inhibicijo neaktiviranih nematocist je učinkovit kis oz. ocetna kislina, ki pa ne prepreči delovanja samega toksina.
Učinkovitega protistrupa za ožige morske ose zaenkrat še ni. Zato je lahko srečanje s to meduzo smrtonosno. Od leta 1883 do sedaj so zabeležili preko 60 smrtnih primerov, ki jih je povzročila ta meduza. Njen strup napade srce, živčni sistem in kožne celice, povzroči bolečine v mišicah, bruhanje, hitro naraščanje krvnega tlaka in celo zastoj srca. Strup povzroča tako močne bolečine, da žrtve padejo v šok ali umrejo od srčne kapi. Morska osa se pojavlja praviloma od oktobra do aprila predvsem v obalnih vodah na območju severne Avstralije, vzhodne Indijske podceline in jugovzhodne Azije.
Reka in mesto Brisbane.
Poleg morske ose omenjajo tudi meduze, imenovane »blueys« (Physalia utriculus), ki prihajajo v velikih jatah in merijo od 10 do 15 centimetrov, njihovo telo je modrikasto prosojno, imajo pa tudi meter dolge lovke. Še manjše so majhne meduze irukandji (Carukia barnesi), njihovo telo meri v premeru 1 cm, iz njega izhajajo štiri lovke, ki merijo od nekaj do 35 cm. Zaradi vseh teh meduz je vsako leto prizadetih tisoče plavalcev, smrtni primeri pa so redki. Že v Sydneyu pa sva si lahko v podvodnih tunelih bogatega akvarija podrobno ogledala mogočno zobovje 106
Revija ISIS - Avgust/september 2011
Kalistemon.