NAPOVED

Potreb Slovenije Po Ogrevanju In Hlajenju

Projekcija potreb po ogrevanju do leta 2050 po sektorjih

Projekcija potreb po hlajenju do leta 2050 po sektorjih

Potrebe po ogrevanju se do leta 2050 očitno znižajo v gospodinjstvih (za več kot 45 %) oz. za 3,6 TWh, saj je predvideno zmerno povečanje površin (7 %) ter intenzivna vlaganja v prenovo stavb. Projekcije za storitve do leta 2050 predvidevajo povečanje površin stavb za 40 %, kar ob intenzivnih prenovah potrebe po hlajenju znižuje za 15 % glede na leto 2017. Delež stavb v potrebah za ogrevanje se bo tako iz današnjih 56 % znižal na dobrih 42 %.

Ocena prihodnjih potreb po hlajenju je manj zanesljiva, ocenjena skupna potreba po hlajenju pa se bo do leta 2050 povečala za najmanj 80 % zaradi naraščanja opremljenosti stavb s klimatskimi napravami ter tudi zaradi podnebnih sprememb. Temperaturni presežek se bo na podlagi projekcij Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) do leta 2050 povečal za 58 % glede na 2017, ki je bilo zelo toplo leto. Pričakovana rast je največja v gospodinjstvih, kjer naj bi se predvsem zaradi povečanja opremljenosti s hladilnimi napravami ter pričakovanega povečanja temperaturnega presežka več kot podvojila in presegla 760 GWh, v storitvah pa povečala za okrog 60 %. Ob manj zanesljivih ocenah za industrijo, bodo stavbe tudi v prihodnje predstavljale več kot 90 % delež potreb po hlajenju.

Povzeto po: Celovita ocena možnosti za učinkovito ogrevanje in hlajenje v Sloveniji, RS Ministrstvo za infrastrukturo, Ljubljana, avgust 2021

Vgradnja toplotne črpalke HPI-S in povezava v že obstoječi sistem z oljnim kotlom.

Izvajalec nadgradnje kurilnice: Instalacije Kralj.