Nasa Vas 1208

1

P ob stoletnici S ja a d iz a n b e s Po

An einen Haushalt. Postgebühr bar bezahlt. avgust 2004

D Radisˇe

Glasilo slovenskega prosvetnega drusˇtva Radisˇe Mitteilungsblatt des Slowenischen Kulturvereines Radsberg Sˇtev. / Nr. 29

Avgust / August 2004

Letnik / Jahrgang 15

2

Predsednik meni...

posebna izdaja ob stoletnici

Der Obmann meint...

Spomin s pogledom v prihodnost Ob 100-letnici SPD Radiše se ustvarjali, navduševali in spodbujali identitete. Raznoliko in razvejano bomo na slavnostni prireditvi spomnili prebivalstvo k sodelovanju. S tem delovanje Slovenskega prosvetnega zgodovinskega dogodka, ustanovitve so nudili preprostemu kmeœkemu društva Radiše je v tem stoletju Katoliškegaizobraževalnega œloveku možnost za moœno vplivalo na razvoj kraja in društva na Radišah. Na kulturno udejstvovanje, za bližje okolice in s tem pomagalo pobudo Hrastnikovega nego slovenske pesmi in ohraniti Radišam neko znaœilnost. kaplana Valentina besede in s tem krepitev Naša naloga bo posredovati bogato Laknerja je bil na prav narodne zavesti. zakladnico kulturnega izroœila isti dan sklican ustanovni Kljub politiœnim zanamcem, v njih zbuditi zanimanje shod društva. Spomnili preobratom in zablodam za tovrstno udejstvovanje, jih v taki se bomo vodilnih mož, je društvenike vodila ali drugaœni obliki vkljuœevati, da bivših predsednikov, moœna življenjska volja, da bodo lahko po svojih možnostih in zavzetih odbornikov in so vztrajali in po zastojih predstavah oblikovali in ohranjali društvenikov, ki so v dokaj vedno znova pospešili kulturno dedišœino, predvsem pa težavnih okolišœinah delovanje v društvu. Tako ljubezen in spoštovanje do domaœe vse od zaœetne dobe so polagali temelje za govorice. naprej v okviru takratnih uspešen razvoj in razcvet skromnih razmer nosili društva in s tem ohranitev odgovornost za društvo, slovenske kulture in narodne

Aus dem Erinnern den Blick in die Zukunft richten Hundert Jahre kulturelles Schaffen des Slowenischen Kulturvereines Radsberg ist eine Zeit mit vielen Höhen und Tiefen. Das Jahrhundert der Vereinsgeschichte hat Radsberg mit seinen Dörfern und Bewohnern geprägt. Das bedeutsame Jubiläum des ältesten Vereines der Marktgemeinde Ebenthal sollte die gesamte Region durch die Teilnahme an verschiedenen Veranstaltungen und Aktivitäten mitfeiern und somit Anerkennung schenken.

Am 14. August vor 100 Jahren wurde vom Kaplan Valentin Lakner der Katholische Bildungsverein Radsberg gegründet. Am Gründungstag wird der inzwischen umbenannte Kulturverein mit einer Festveranstaltung des Ereignisses feierlich gedenken. Dankbar werden wir uns an all die Obmänner und Funktionäre erinnern, die in diesen Jahrzehnten zum Teil unter schwierigsten Bedingungenen, mit großem persönlichen Einsatz und mit weiser Umsicht, vor allem aber mit

großer Liebe zur slowenischen Kultur und Sprache die Verantwortung für den Kulturverein getragen haben. Durch die unermüdliche und selbstlose Arbeit dieser Menschen wurden die Fundamente für das heutige Kulturschaffen gelegt, das entsprechend den Erfordernissen der Zeit reichhaltiger und vielfältiger wurde. Unsere Aufgabe wird es sein, die geschaffenen und erhaltenen Werte den Nachkommen weiter zu vermitteln und die Wertschätzung der heimischen Kultur und Sprache zu erhalten.

Nuæi Wieser

3

avgust 2004

Ohranjevanje starih ˇseg in navad Do nedavnega so bile ljudske šege in navade globoko zakoreninjene v življenju na Radišah. Da ne bi šle v pozabo, si je Slovensko prosvetno društvo na Radišah zastavilo nalogo, da bi jih ohranili tudi našim potomcem.

Miklavževanje po domovih (5. DECEMBRA) je dogodek, ki se ga otroci veselijo ali bojijo. Otroci pa vedo, da bo po Miklavževem obisku kmalu najlepši praznik leta: božiœ.

Petje novega leta (29. – 31. DECEMBER) po radiških vaseh je za œlane moškega zbora dokaj naporna zadeva. Tri dolge veœere hodijo od hiše do hiše, zapojejo novoletno pesem okoli 100 krat, poleg tega pa še katero narodno. Prebivalci se veselijo posebnega obiska in pevce dobrohotno sprejmejo in jim postrežejo s pijaœo in jedaœo.

Trikraljevsko petje organizira fara. Pesem, visoke razsvetljene krone, kraljevske sablje in zvezda, ki jo nosi pastir so ziljskega izvora. Na Radiše je to obliko koledovanja prinesel pokojni župnik Ludvik Jank. Povsod, kjer nastopajo Trije kralji, zbudijo pozornost. Tako tudi pri odprtju razstave v deželnem muzeju v Celovcu (18. DECEMBRA) in pri nastopu v muzeju jaslic v Deutsch-Griffnu (20. DECEMBRA).

Veliko pozornosti je zbudil daleœ naokrog velikonoœni kres (10. APRILA). Okoli 10 m visok je na Rumpelnikovem travniku (najlepša hvala lastniku) mogoœno vabil na velikonoœno baklado po vstajenjski liturgiji v farni cerkvi na Radišah.

Pri tekmi koscev pri Šuberniku v Zgornjih Rutah (25. JULIJA) so se pomerili najboljši kosci radiških vasi. Po stari navadi je pri moških spet bil najhitrejši in najbolj spreten Milan Hribernik. Pri ženskah je zmagala Sigrid Brenœiœ. Ostali zmagovalci so bili: Peter Gregorn (gostje), Robi Pichler (moški do 30) in Hanzi Hribernig (moški nad 60).

Med kosci smo lahko pozdravili tudi nekaj œastnih gostov.

Das Erhalten alter Volkskultur und des Brauchtums gehört zu den wichtigen Aufgaben des Slowenischen Kulturvereines „Radiše“. Sowohl Na veliki petek, v deæju in mrazu so fantje Besuch des zavzeto pripravljali veliki kres. Ponoœi so der straæili, saj se menda vœasih Hl. Nikolaus, das tak kres sam priæge - pravijo.

Neujahrssingen in den

Kot tradicionalno so nosilci priægali bakle pred farovæem in se nato podali v vrsti h kresu.

Letos je svetilo pribl. 35 bakel na radiøkem polju.

Radsberger Dörfern, das Dreikönigssingen, der Osterfackelumzug nach der Auferstehungsliturgie sowie das Wettmähen sind ein wichtiger Teil des Dorf- und Gesellschaftslebens am Radsberg.

Gostovanje lutkovnega gledalisˇˇca „MM“ iz Sofije Bolj sluœajno smo na Radišah bili deležni vrhunske lutkovne predstave. Lutkarja Maja in Mitko Dimitrieva iz Sofije v Bulgariji sta se vraœala s turneje po Nemœiji in se eno noœ ustavila na Koroškem. Priložnost smo izkoristili in ju povabili na Radiše. S predstavo “Sneguljœica”, s katero sta prejela veœ mednarodnih priznanj, sta obœinstvo oœarala in navdušila v kulturnem domu (13. DECEMBRA).

Die Puppentheatergruppe „MM“ aus Sophia in Bulgarien begeisterte mit dem Märchen „Schneewittchen“ Alt und Jung.

Besonders die sieben Zwerge haben es den Kindern angetan.

Razstava ikon 14. decembra je fara Radiše vabila na odprtje posebne razstave. V kulturnem domu je nekaj tednov razstavljala ikone umetnica mag. Silva Božinova-Deskoska. Umetnica, ki je rojena v Bulgariji in stanuje v Bistrici v Rožu, je priznana slikarka ikon. Redno vodi teœaje slikanja ikon v Kat. domu prosvete v Tinjah in v Kat. domu v Št. Jurju ob jezeru. Ob odprtju razstave je mag. Klaus Einspieler navzoœim na kratko predaval o pomenu ikon v pravoslavni duhovnosti. Odprtje razstave je s pravoslavnimi pesmimi olepšal mešani pevski zbor SPD »Radiše«.

Auch aus Bulgarien stammt die anerkannte Ikonenmalerin Mag. Silva Božinova-Deskoska. Die Künstlerin, die derzeit in Feistritz i. R. wohnt, leitet zahlreiche Ikonenmalkurse in den Bildungshäusern in Tainach/Tinje und in St. Georgen am

4 Längsee. Zur Ikonenausstellung in das Kulturhaus lud die Pfarre Radsberg.

Novoletni koncert v ˇSentjanzˇu Slovensko prosvetno društvo Šentjanž ob zaœetku leta vedno prireja novoletni koncert. 16. JANUARJA je, poleg ženske vokalne skupine »Pet in tri« in uœencev glasbene šole nastopil radiški kvartet »V œrnicah«.

Nastopi kvarteta „V ˇcrnicah“ Kvartet je v zadnjem polletju nastopil na številnih prireditvah. Tako npr. 6. FEBRUARJA na Prešernovi proslavi v Litiji v Sloveniji, dan navrh je radiško društvo zastopal na slovesnosti KUD Brezje, ki je praznovalo 25-letnico. Konec meseca marca je kvartet »V œrnicah« bil v gosteh na vigrednem koncertu v Kotmari vasi, dober mesec kasneje pa je nastopil v okviru prireditve »Vsaka vas ima svoj glas« pri Cingelcu na Trati, kamor je vabilo boroveljsko društvo.

Poseben dogodek je bilo Marijino petje v samostanski cerkvi v Millstattu, kjer je kvartet »V œrnicah« nastopil poleg naslednjih skupin: Singkreis Wörthersee-Klagenfurt, Gurktaler Viergesang, Bläserquartett Lesachtal.

Koncert je posnela avstrijska radiotelevizija in ga nekaj dni za tem predvajala na koroškem radiu.

Posebnost je bil tudi nastop 12. MAJA v Ljubljani. Ob vstopu Republike Slovenije v Evropsko unijo sta vabila državni zbor in Društvo slovensko-avstrijskega prijateljstva na slovesno sejo v prostore parlamenta Republike Slovenije. Po slovesni seji je bilo v okviru Koroških kulturnih dni v Ljubljani odprtje etnološke razstave, ki jo je pravtako pevsko sooblikoval kvartet.

27. JUNIJA je kvartet sooblikoval kulturni spored na farnem prazniku v Podkrnosu.

Schon einige Jahre veranstaltet der Slowenische Kulturverein in St. Johann im Rosental zu Beginn des Jahres ein Neujahrskonzert.

Heuer wurde das Quartett »V œrnicah« dazu eingeladen. Dieser Einladung folgten noch zahlreiche andere.

Das Quartett hatte im letzten Halbjahr zahlreiche Auftritte und zwar in Brezje, Litija, Köttmannsdorf, Ferlach, Gurnitz und in Millstatt beim Marienliederkonzert, das ein besonderes Ereignis war und von Radio Kärnten übertragen wurde. Anlässlich des Beitrittes Sloweniens zur EU lud der Bundesrat der Republik Slowenien zu einer Festsitzung ins Parlament in Ljubljana.

Diese Festsitzung und die anschließende Ausstellungseröffnung im Rahmen der Kärntner Kulturtage in Ljubljana wurden gesanglich vom Quartett umrahmt.

Radisˇki ples Leto 2004 je za Slovensko prosvetno društvo »Radiše« posebnega pomena: 100 let kulturnega delovanja. Dovolj vzroka, da med letom malo praznujemo. Prva priložnost je Radiški ples (17. JANUARJA), ki je vsako leto višek družabnega življenja na Radišah. Letos so se društveniki posebno potrudili in pripravili nekaj preseneœenj. Obiskovalci plesa

posebna izdaja ob stoletnici

so se ob zvokih priljubljenega ansambla Svetlin dobro zabavali. Zadnje obiskovalce je pozdravljalo že jutranje sonce.

Alle Veranstaltungen des SKV »Radiše“ im Jahre 2004 stehen Oœe pleøe s hœerko im Zeichen des 100-jährigen Nadja in Andrej Lampichler Bestandsjubiläums.

Der erste Höhepunkt war der traditionelle Radsberger Ball.

Für gute Stimmung sorgten das beliebte Ensemble Svetlin aus Slowenien, köstliche Speisen und Tina Tetzlaff, Daniela DiBernardo in Getränke und viele Sven Schiemann so se veselili, saj so skoraj vso tombolo „pospravili“. Überraschungen.

Zanimiva razstava in koncert Že nekaj let prireja SPD »Radiše« likovne razstave, da bi domaœinom približali svet umetnosti. Drugi namen pa je, da bi domaœinom predstaviliumetnike, ki živijo v neposredni bližini.

Peter Kohl sicer ni domaœin, pa že nekaj let ustvarja pri Reberniku v Spodnjih Rutah.

14. FEBRUARJA je v kulturnem domu predstavil svoja najnovejša dela. K razstavi je povabil še slikarja Luko Razstavo so pripravili (od zgoraj) Joæef Vrøœaj, Luko Antiœeviœ in domaœin Peter Kohl.

Antiœeviœa in kiparja Jožefa Vršœaja. Odprtje je s petjem sooblikoval mešani pevski zbor.

Po odprtju razstave je na Radišah privœ nastopila skupina »Œompe« iz Slovenije, ki je obœinstvo navdušila s posebnim naœinom glasbe in petja.

Peter Kohl, der seit einigen Jahren sein Atelier in Unterkreuth hat, Luka Antiœeviœ und Jožef Vršœaj sind alle international anerkannte Künstler. Mit einer gemeinsamen Ausstellung im Kulturhaus stellten sie sich der Radsberger Bevölkerung vor. Anschließend trat die Gruppe „Œompe“ aus Slowenien erstmals in Kärnten auf.

5

Zotlarji na pustnem plesu v Svecˇah Radiški Zotlarji so skupina muzikantov, ki jih ljudje vsepovsod, kjerkoli nastopajo, radi poslušajo. Letos 20.

FEBRUARJA so zabavali obœinstvo na tradicionalnem pustnem plesu Koœne v Sveœah. Priljubljeni so tudi v bližnji radiški okolici, 15. MAJA so namreœ nastopili na vigrednem koncertu v Podkrnosu.

Die Radsberger Musikanten »Zotlarji« werden sehr gerne zu Veranstaltungen eingeladen, wo sie für gut Laune sorgen. So spielten sie z. B. beim traditionellem Faschingstanz in Suetschach und beim Frühjahrskonzert in Gurnitz groß auf.

Otrosˇki pustni ples

Kamor si pogledal – sami klovni: veliki, mali, suhi, debeli.

Vmes pa še kaka princesa, indijanœek, zajœek ipd. Kulturni dom je bil v rokah pustnih šem. Po družabnih igrah, kjer je vsak nekaj zmagal, je otroke navdušil še klovn Zuze s svojimi spretnimi œarovnijami. (22. FEBRUARJA).

Strahlende Augen, lachende Gesichter, fröhliche Kinder – alles zu sehen am Kindermaskenball im Kulturhaus. Nach den vielen Spielen bekamen alle Kinder kleine Preise und einen großen Krapfen. Danach verzauberte Clown Zuze alle Anwesenden mit seinen lustigen Zaubertricks.

avgust 2004

Jancˇarjev Halsˇtat premierno na Radisˇkem odru Že dolgo na Radišah nismo videli gledališke uprizoritve izvirnega slovenskega besedila.

Letos se je odrasla gledališka skupina spoprijela z delom znanega slovenskega pisatelja Draga Janœarja »Halštat«.

V predstavi se pet ljudi znajde v rudniškem jašku.

Pod vodstvom prof. arheologije Natascha Thaler in Nuæi Wieser Filiberta Habilisa iøœejo in raziskujejo njegova žena Anastazija in dve pomoœnici, Jula in Nela, v rudniku ostanke t.i. Halštatske kulturne dobe. Ta navidezno urejen vsakdan zmoti prihod klošarja Honze. Naenkrat se pojavljajo vprašanja: Ali so kosti v rudniku res iz Halštatske dobe, v primeru, da ne, œigave in kako stare so, morda so pod zemljo prišle šele za œasa nacistiœne morije v tretjem rajhu ali pa še kasneje.

Predavanje kardinala Schönborna Ob pripravah na Srednjeevropski katoliški shod je Kat. dom prosvete vabil na niz predavanj. 22. FEBRUARJA je dunajski kardinal Christoph Schönborn predaval na temo »Kristus – Upanje Evrope – Pot in cilj srednjeevropskega katoliškega shoda«. Predavanja sta se udeležila tudi krški škof Alois Schwarz in ljubljanski nadškof dr. France Rode. Predavanje je s petjem zaokrožil mešani pevski zbor SPD »Radiše«.

Als Vorbereitung auf den Mitteleuropäischen Katholikentag lud das Bildungsheim Sodalitas in Tainach/Tinje zu einer Vortragsreihe mit namhaften Referenten aus dem In- und Ausland. Den Anfang machte Kardinal Christoph Schönborn, der zum Thema „Christus – Hoffnung Europas – Weg und Ziel des Mitteleuropäischen Katholikentages“ referierte. Die Veranstaltung wurde gesanglich vom gemischten Chor des SKV „Radiše“ umrahmt.

Kako vpliva hrana na zdravje Na temo je v okviru Rožanskega izobraževalnega tedna predavala na Radišah dr. Ana Schwarz, splošna zdravnica v Galiciji. Glavna izpoved veœera je bila, da lahko vse ješ toda z mero. Nasplošno je Radišane pohvalila – vsaj tiste, ki so bili na predavanju. Kljub temu je ta ali oni šel bolj zamišljen domov in na tiho sklenil, da bo spremenil svoj naœin prehrane. (9. MARCA) Beim Gesundheitsvortrag sprach die praktische Ärztin Dr. Ana Schwarz aus Gallizien über den Einfluss der Ernährung auf unsere Gesundheit. Manch einer verließ das Kulturhaus nachdenklich und nahm sich vor, seine Essensgewohnheiten zu ändern.

Z resno predstavo „Haløtat“ je odrasla igralska skupina navduøila publiko.

Besedilo Halštat, polno prispodob in metafor, nam prikliœe v spomin, koliko kosti nedolžno usmrœenih ljudi je pod našimi nogami. Janœarju to uspe na nevsiljiv, mestoma skoraj zabaven naœin.

Za igralce so vloge v tej drami izreden izziv. Težave so predvsem v tem, da posamezni prizori zahtevajo malo telesne akcije; besede in s tem govor so najpomembnejše sredstvo

6

posebna izdaja ob stoletnici

izražanja. Predvsem v tem oziru je treba pohvaliti radiške igralce. Ob strokovni pomoœi režiserke Alenke Hain so Ani Hummer, Nataša Thaler, Tamara Woschitz, Martin Ogris in Nuži Wieser dobro usvojili besedilo in ga prepriœljivo podali obœinstvu.

Premiera je bila 20. MARCA, dan kasneje je sledila ponovitev.

Predstavo »Halštat« so nadalje še odigrali na Brezjah, v Žitari vasi in v Krški jami ob izviru Krke v Sloveniji. V naravnem okolju je bila predstava še posebno doživetje.

jährlich alle diese Gruppen zu einem Treffen der Kinder- und Jugendchöre ein, heuer in Feistritz im Rosental.

Po napornem delu so igralci uæivali aplavz.

Pavli Stern (drugi od leve) je zboru dajal nasvete ob snemanju.

Die Theatergruppe des SKV „Radiše“ hat sich für ihre heurige Premiere, die am 20. März stattfand, das Werk „Halštat“ des slowenischen Autors Drago Janœar ausgesucht. In dem Stück suchen Archeologen nach Überresten aus der Hallstatt-Zeit.

Mit der Fortdauer des Stückes werfen die gefundenen Knochen immer neue Fragen auf: Sind das wirklich Knochenreste aus der Hallstatt-Zeit? Wenn nicht, aus welchem Geschichtsabschnitt stammen sie? Womöglich aus der Zeit der Naziherrschaft?

Janœar erinnert, wie viele Knochen unschuldiger Menschen unter uns begraben liegen.

Das Publikum bei der Premiere und den weiteren Vorstellungen in Sittersdorf, Brezje und in der Naturhöhle bei Krka in Slowenien dankte den Schauspielern für deren gute Leistung mit großem Applaus.

– Mlado brstenje ob stoletnici«. Pesmi je posnel Slovenski spored avstrijske radiotelevizije ORF. Snemanje je vodil Pavli Stern, ki se mu še enkrat prisrœno zahvaljujemo. Zgošœenko bomo predstavili na jubilejni prireditvi 14. avgusta t.l.

Anlässlich des 100. Bestandsjubiläums des SKV »Radiše“ wurde eine neue CD „Es grünt die Linde – Junges Sprießen zum Hunderter“ aufgenommen, auf der alle Gesangsgruppen mitwirken. Die neue CD wird bei der Jubiläumsveranstaltung am 14. August der Öffentlichkeit vorgestellt werden.

Srecˇanje otrosˇkih in mladinskih zborov Med slovenskimi krajevnimi društvi na Koroškem skorajda ni nobenega, v katerem ne bi delovala otroška ali mladinska skupina. Odgovorni so spoznali, da je delo z mladimi izvanrednega pomena za obstoj slovenske besede in pesmi na Koroškem. Delo z mladimi na pevskem in gledališkem podroœju podpira tudi Kršœanska kulturna zveza v Celovcu s prireditvami in projekti. Vsako leto vabi na dve nedelji v Podjuno in Rož na sreœanje otroških in mladinskih zborov.

Otroški in mladinski zbor SPD »Radiše« se je sreœanja udeležil v Bistrici v Rožu. (18. APRILA).

Die Arbeit mit Kindern und Jugendlichen zählt zu den wichtigsten Aufgaben der Kulturvereine. Fast in allen örtlichen slowenischen Kulturvereinen gibt es einen Kinder- und Jugendchor. Der Christliche Kulturverband in Klagenfurt lädt

Snemanje nove zgosˇˇcenke 2004 je v znamenju 100-letnice SPD »Radiše«. Društvene pevske skupine se z intenzivnimi vajami pripravljajo na jubilejne prireditve. 23. IN 24. APRILA so v farni cerkvi na Radišah snemale pesmi za novo zgošœenko »Lipa zeleni

»Podezˇelski plejboji« na Radisˇah Igralska skupina odraslih goji veliko prijateljskih odnosov do drugih igralskih skupin na Koroškem in v Sloveniji.

Tako tudi do igralske skupine SPD »Danica« v Šentprimožu, ki je 25.

APRILA gostovala s »Podeželskimi plejboji« v kulturnem domu na Radišah.

Die Amateurtheatergruppe des SKV „Radiše“ knüpfte in den letzten Jahren viele freundschaftliche Kontakte zu anderen Amateurtheatergruppen in Kärnten und Slowenien. So auch zu der Laienspielgruppe des SKV „Danica“ aus St. Primus, die mit dem Theaterstück „Die ländlichen Playboys“ im Kulturhaus am Radsberg gastierte. Œudne figure so se pojavile na odru.

7

Dan dela je medanrodni dan dela, ki ga pri radiškem društvu jemljemo resno. Zato se na ta dan zbere veœje število ljudi, da opravi nujna dela, ki se v kulturnem domu in okrog njega med letom nakopiœijo. Tako se je zgodilo tudi letos.

Seveda bi bili veseli, œe bi se povabilu odzval še ta ali oni, vendar velja iskrena zahvala vsem, ki so na praznik dela pridno prijeli za delo.

Der 1. Mai ist für den SKV „Radiše“ einer der wichtigsten Feiertage des ganzen Jahres.

An dem Tag finden sich im Kulturhaus nämlich Freiwillige ein, die das Haus außen und innen richtig durchputzen. Den Helfern gilt Øtefan Orasche in Jan ein großer Dank!

Schiemann ob delu.

1. MAJ

Koncert Marijinih pesmi Po nekaj letih premora, do katerega je priølo zaradi slabega vremena, je bil letos 20. MAJA spet koncert Marijinih pesmi na idiliœnem in vabljivem kraju pri Culehnarjevi kapelici v Zgornjih Rutah. Spored so oblikovali Mladinska skupina, kvartet »V

avgust 2004

œrnicah«, ki nosi ime ravno po tem kraju, in Radiški fantje.

Das Marienliederkonzert fand nach Jahren wieder einmal bei der Kapelle im Walde, einem idyllischen und einladendem Ort in Oberkreuth, statt.

Srecˇanje s prijatelji Ko praznuješ, povabiš prijatelje. Slovensko prosvetno društvo »Radiše« letos praznuje. Na slovesno prireditev 5. JUNIJA je povabilo prijateljske zbore iz Slovenije, Italije, Koroške in Štajerske. Skoraj vsi so se odzvali povabilu. Na žalost ne vsi. Œeprav vreme ni bilo naklonjeno, je bilo vzdušje že pri prvi postaji pri Schloßwirtu v Žrelcu prisrœno. (Iskrena zahvala velja lastniku gostilne, Gerhardu Bürgerju!) Navzoœe skupine je pozdravil mešani pevski zbor SPD »Radiše«. Nadaljnji spored so oblikovali prijatelji iz Žrelca, Šmihela, iz Doline pri Trstu, iz Laboda, Podkrnosa, Ljutomera in Žitare vasi. Po majhnem okrepœilu so se vsi podali v Veœnamensko hišo v Dvorcu, kjer so se pridružile še skupine iz Podgrada, Šentprimoža, Krope, Vordernberga, Kotmare vasi in Frantschacha. Vse te je v imenu društva pozdravila mladinska skupina. Nato so se vsi podali v kulturni dom, kjer so kulturni spored skupno zakljuœili z evropsko himno »Oda radosti«. Družabno sreœanje s prijatelji se je nadaljevalo pozno v noœ.

Ein erster Höhepunkt der Feiern zum Jubiläum des 100jährigen Bestandes des SKV „Radiše“ war ein Treffen mit Freunden. Der SKV „Radiše“ und alle befreundeten Chöre folgten gerne der Einladung. Wirklich alle? Leider nein. Ein Chor konnte sich noch immer nicht für eine freundschaftliche Begegnung entscheiden. Schade! In einer Zeit, wo Grenzen abgebaut werden, wäre es wirklich an der Zeit, auch die Grenzen in den Köpfen zu entfernen. Man soll aber die Hoffnung nie aufgeben. Herzlichen Dank an die Chöre aus Kropa und Ljutomer (Slowenien), Dolina bei Triest (Italien), Ebenthal, Gurnitz, Rottenstein, Sittersdorf/Žitara vas, St. Michael/ Šmihel, St. Primus/Šentprimož, Köttmansdorf/Kotmara vas, Frantschach, Lavamünd und Vordernberg in der Steiermark für ihr Mitwirken, vor allem aber für ihre Freundschaft.

Radisˇki fantje gostovali v Logu pod Mangrtom Posluøalci koncerta so uæivali petje in ambient v gozdu.

Kvartet „V œrnicah“ je seveda sooblikoval koncert.

Mešani pevski zbor »Žaga« iz Slovenije že leta vabi na prireditev »Dober veœer, sosed«, na kateri sodelujejo skupine iz Italije, Slovenije in Avstrije. Prireditve 11. junija so se udeležili Radiški fantje.

Beim internationalen Sängertreffen „Dober veœer, sosed – Guten Abend, Nachbar“ in Log pod Mangrtom (Slowenien) nehmen jährlich Chöre aus Slowenien, Italien und Österreich teil. Heuer wirkte die Gruppe Radiški fantje mit.

UNIKUM prvicˇ na Radisˇah Priprave na veliki projekt so se priœele meseca aprila ob

8

posebna izdaja ob stoletnici

ein Opfer des Naziterrors war, wurden von Nadja und Sandra Lampichler sowie von Sarah Rogaunig vorgetragen. Dazwischen gab es Liedbeiträge der Gesangsgruppen des SKV „Radiše“.

Izlet, Pogovori v slovensˇˇcini

Emil Kriøtof je pozdravil radovedne obiskovalce pred kulturnim domom.

snemanju radiøke zgošœenke. Koroški umetnik Helge Hinteregger, ki živi na Dunaju, je iz posnetkov skomponiral oz. oblikoval nov naœin moderne glasbe. 3. JULIJA so skupno z glasbeniki Florianom Kmetom, Martinom Zrostem, Emilom Krištofom, literatom Janijem Oswaldom in vizualnima umetnikoma Martino Winkel in Airanom Bergom predstavili kraj Radiše in SPD »Radiše« iz svojega vidika.

Das UNIKUM aus Klagenfurt macht seit Jahren mit seinen Projekten immer wieder auf die zweisprachige Situation in Kärnten aufmerksam. Ort und Handlung des letzten Projektes „vojsiz, savndz & vižuels “ waren der Ort Radsberg/Radiše und der SKV »Radiše«.

Mesˇani pevski zbor v ˇZelezni Kapli Na povabilo Ullije Ortner, ki že dobro leto sodeluje v mešanem pevskem zboru in vedno spet poskrbi za dobro vzdušje, je mešani pevski zbor pel na osebnem slavju njene sestre v Železni Kapli. V prijetni družabnosti in ob zvokih ansambla »Korenika« iz Šmihela smo preživeli prijeten veœer. (10. JULIJA).

Ulli Ortner, ist seit einem Jahr ein gern gesehenes und gern gehörtes Mitglied des gemischten Chores des SKV „Radiše“. Sie sorgt immer wieder für gute Laune. Auf ihre Einladung wirkte der gemischte Chor bei einer privaten Feier ihrer Schwester Dagmar Keller in Bad Eisenkappel mit.

Že dve leti obiskuje nekaj Radišank in Radišanov nedeljske »pogovore v slovenšœini«, kjer se na sprošœen naœin uœijo slovenskega jezika. Na pobudo dr. Jožeta Marketza organizira ta teœaj Slovensko prosvetno društvo Radiše skupno z radiško faro. Delovno leto zakljuœijo s tem, da skušajo s pridobljenim jezikovnim znanjem en dan preživeti v Sloveniji. Letos so bili v Kranjski gori, na Vršiœu, v Trenti in v Bovcu. Povabljeni so bili tudi uœitelji dr. Jože Marketz, Neži Povše, Marija Woschitz in Tomi Ogris.

Zwei Jahre lang schon werden im Pfarrhof die »Gespräche in Slowenisch« als Nachbarschaftshilfe für jene Radsberger angeboten, die die Sprache der angestammten Dorfbevölkerung erlernen wollen. Zum Abschluss des Unterrichtsjahres wird mit den erworbenen Kenntnissen ein »Überlebenstraining« in Slowenien absolviert. Der Ausflug am 10. Juli 2004 ist in jeder Hinsicht geglückt.

Ludvik Ogris in Tomi Lampichler sta nas za vedno zapustila V kratkem œasovnem razmaku sta nas za vedno zapustila dva zaslužna œlana Slovenskega prosvetnega društva »Radiše«.

Povsem nepriœakovano je 18. MAJA za vedno zaprl oœi zadnji radiški župan in dolgoletni predsednik društva Ludvik Ogris.

Nekaj dni pozneje mu je sledil po dolgoletni bolezni Puhov oœe Tomi Lampichler. Na njuni zadnji poti so ju spremljali pevke in pevci SPD »Radiše«.

Zwei verdiente Mitglieder des SKV „Radiše“ Ludwig Ogris und Thomas Lampichler haben uns für immer verlassen. Auf ihrem letzten Erdenweg wurden sie von den Sängerinnen und Sängern des Kulturvereines begleitet.

Srecˇanje Zveze slovenskih izseljencev Osebna slavja Skorajda vsako leto prireja Zveza slovenskih izseljencev, na Radišah družabno sreœanje za svoje œlane. Za letošnjo prireditev dne 11. JULIJA je Aleksander Tolmaier pripravil kulturni spored. Iz dnevnika letos preminule Ljudmile Sticker, ki je s svojo družino bila pregnana od nacionalsocialistiœnega režima, je vzel odlomke, ki so jih predvajale Nadja in Sandra Lampichler ter Sarah Rogaunig. Med recitali so sodelovale pevske skupine SPD Radiše.

Der Verein der ausgesiedelten Slowenen lädt seine Mitglieder alljährlich zu einem geselligen Treffen auf den Radsberg ein. Für die heurige Veranstaltung am 11. Juli hat Aleksander Tolmaier ein kurzes Kulturprogramm zusammengestellt. Die Auszüge aus dem Tagebuch von Ludmilla Sticker, die mit ihrer Familie

Vedno spet je kulturni dom kraj osebnih slavij. Že 16. je Heidi Ogris vabila prijatelje in znance v kulturni dom, da bi praznovali osebni jubilej. Abrahama sta sreœala tudi bivša »Radiška fanta« Folti Thaler in Janko Woschitz.

Obema so œestitali Radiški fantje in mešani pevski zbor (21.

FEBRUARJA IN 27. MARCA). Tudi Majda Ogris je vabila prijatelje in znance na »megafešto« v kulturni dom. Vsem še enkrat iskreno œestitamo!

Immer wieder dient das Kulturhaus auch als Stätte für private Feiern. So feierten ihre persönlichen Jubiläen Heidi Ogris, Folti Thaler, Janko Woschitz und Majda Ogris.

JANUARJA

9

avgust 2004

Slavnostni koncert Festkonzert

Slovensko prosvetno društvo na Radišah se že dobrih petindvajset let naœrtno povezuje z nemškimi zbori od blizu in daleœ, zlasti v okviru dvojeziœnih prireditev »Dober veœer, sosed! / Guten Abend, Nachbar!«. Sodelovanje z društvi iz Slovenije ima še daljšo tradicijo: Doœim je povezava s pevci na Laškem pri Celju zamrla, drži partnerstvo s KUD v Kropi na Gorenjskem že od leta 1963 naprej. Samo nekoliko mlajša je povezava z društvom »Valentin Vodnik« v Dolini pri Trstu (Italija). Ob letošnji stoletnici je SPD Radiše vabilo dne 5. junija 2004 na tridelni slavnostni koncert v Žrelcu (Schlosswirt), Dvorcu (Veœnamenska hiša) in na Radišah (Kulturni dom). Kljub neugodnim vremenskim pogojem je prireditev dobro uspela.

Der Slowenische Kulturverein Radiše ist kein exklusiver Klub sondern ein offener Verein, der bestrebt ist, freundschaftliche Bande unterschiedlichster Art in alle Richtungen zu knüpfen.

Eine besondere Ermutigung hiezu kam von der Sängerrunde

Sängerrunde Ebenthal

Meøani zbor „Gorotan“ iz Ømihela

Ebenthal, die die Radsberger Sänger/innen unter schwierigen Bedingungen im Jahre 1977 erstmals zu einem Gastauftritt nach Ebenthal einlud. Anlässlich des 100-Jahr-Jubiläums wurden zahleiche Partnervereine zu einem dreiteiligen Festkonzert in Ebenthal, Schwarz und Radsberg eingeladen. Am Sängertreffen wirkten mit: das Blasorchester Ljutomer (Slowenien), die Sängerrunde Ebenthal, der Gemischte Chor „Gorotan“ (St. Michael / Šmihel), der MGV Gurnitz, der Gesangsverein „Valentin Vodnik“ (Dolina / S. Dorligo, Italien), der Gemischte Chor „Grenzwacht“ (Lavamünd) der Männerchor „Trta“ (Sittersdorf / Žitara vas), der Gemischte Chor „Danica“ (St. Primus / Šentprimož), der Gemischte Chor AGV Frantschach, der Gemischte Chor „Gorjanci“ (Köttmannsdorf / Kotmara vas), der MGV Rottenstein, der Gemischte Chor „Koledva“ (Kropa, Slowenien), der AGV „Alpenrose (Vordernberg, Steiermark) und natürlich die Gesangsgruppen des jubilierenden Vereines.

Gem. Chor „Grenzwacht“ - Lavamünd

Moøki zbor „Trta“ - Æitara vas

10

Nenavadni koncert je bil za nastopajoœe in za obiskovalce pravi uæitek. Osemnajst zborov iz Avstrije, Slovenije in Italije, ter godba na pihala so poskrbeli za raznolikost koncerta.

Godba na pihala iz Ljutomera

posebna izdaja ob stoletnici

Meøani zbor „Danica“ - Øentprimoæ

Männergesangsverein Rottenstein

Mladinska skupina SPD Radiøe

Izvleœek iz nagovora župana tržne obœine Žrelec: Auszug aus der Ansprache des Bürgermeisters Franz Felsberger: Erstmals in der Geschichte unserer Marktgemeinde feiert ein Kulturverein ein wahrlich rundes Jubiläum, nämlich den hundertjährigen Bestand. Dieses Ereignis darf nicht nur auf Radsberg, den Heimatort des Vereines, beschränkt bleiben, es soll das gesamte Gemeindegebiet und die Bürgerinnen und Bürger einschließen und zudem auch noch weit über die Gemeindegrenzen hinaus wirken. (...) Dieser Verein ist nicht nur der älteste, sondern auch der größte Kulturverein im gesamten Gemeindegebiet. Damit aber noch nicht genug, denn er ist auch der vielfältigste Verein, was das Kulturangebot für die Gemeindebevölkerung anbelangt. (...)

11

100 let / Jahre SPD Radiøe

avgust 2004

Œestitke ob stoletnici Grußbotschaften

haben und dies bis heute tun. Ein Verein, der sich um Angehörige einer sprachlichen Minderheit kümmert, kümmert sich vor allem um die Sprache dieser Menschen, die im Gebrauch dieser Sprache einen wesentlichen Bestandteil ihrer Identität, ihres Selbstverständnisses sehen. Sprache ist Ausdruck ihres Lebens, ihrer Kultur und nur mit ihr kann man diese Kultur tradieren und immer wieder neu schöpfen; Sprache ist Kommunikationsmittel, wir können damit denken, reden, sich äußern, kurz Mitglied in einer Gemeinschaft sein, deren Ziele zu verwirklichen es sich lohnt.

letzten hundert Jahre hat mit sich gebracht, dass die Zeiten nicht immer so ausgeglichen waren, wie sie es jetzt sind. Und auch dies ist ein Verdienst des SKV Radiøe: sich immer um den Kontakt mit der ihn umgebenden Mehrheit zu suchen, das Gespräch zu finden und das Andere nicht als trennend sondern als bereichernd zu verstehen.

Ich wünsche dem SKV Radiøe, seinen Mitgliedern und den verantwortlichen Funktionären ein weiteres Jahrhundert, in dem diese Gemeinschaft so wie bisher viele Identitäten stiftet, Sicherheit und Geborgenheit gibt und bewusster Teil einer Gesellschaft ist, in der jeder den anderen als gleichberechtigten Teil eines Ganzen versteht, eines Ganzen, das durch eben diese Teile seinen Mehrwert erhält.

hat, ist ein für allemal verschwunden!

Die engagierten Vereinsfunktionäre Franz haben die Bedeutung der Pflege Felsberger und Überlieferung bodenständigen Kulturgutes für die Identität der heute Bgm. der lebenden und der nach uns kommenden Marktgemeinde Generationen erkannt und sich diese zu Ebenthal ihrer Lebensaufgabe gemacht. Dafür Der Slowenische Kulturverein Radsberg möchte ich den innigen Dank der ist der einzige Verein in unserer Marktgemeinde aussprechen.

Marktgemeinde, der sich umfassend der Großer Respekt gebührt jenen, die den Pflege und Erhaltung der slowenischen Verein durch Generationen hindurch Sprache und des althergebrachten immer wieder mit Leben erfüllt haben, bodenständigen Kulturgutes widmet. indem sie unzählige, in der kargen Vergegenwärtigen wir uns, welchen Freizeit erbrachte Arbeitsstunden, Wandel unsere Welt in den letzten großen Einsatzwillen und viel Herzblut hundert Jahren vollzogen hat: Vieles hat eingebracht haben. Sie haben zum sich zum Guten verändert; Wohlstand Gedeihen und Wachsen des Vereines ist gern gesehener und ständiger beigetragen und hier durch das Gast bei den Menschen in unseren Fundament dafür gelegt, dass der auf Ortschaften; die harte Arbeit und Not, der Schwelle in das 20. Jahrhundert die den Alltag vor hundert Jahren gegründete Verein alle Wirren der prägte, kennen wir nur noch aus den Geschichte überdauern konnte. Heute, Geschichtsbüchern. Vieles, das für 100 Jahre nach seiner Gründung, unsere Vorfahren den Alltag ausgemacht stellt er einen unverzichtbaren

Bestandteil der Kulturlandschaft unserer Marktgemeinde dar. Der Großteil der Veranstaltungen findet in dem im Jahre 1979 durch Eigeninitiative der Vereinsmitglieder und der ortsansässigen Bevölkerung fertig gestellten Kulturhaus in Radsberg statt. Die Darbietungen des gemischten Chores, des Männerchores, des Burschenoktetts sowie des Kinder- und Jugendchores, der Laienspielgruppe, interkulturelle Veranstaltungen, der grenzüberschreitende Kulturaustausch, Vorträge und andere Aktivitäten bereichern den Veranstaltungskalender.

Als den jährlichen Höhepunkt möchte ich die am Vorabend des Österreichischen Nationalfeiertages stattfindende Festveranstaltung besonders hervorstreichen.

Ministerialrat

Dr. Heinrich Wolf bm:bwk

Wenn ein Verein 100 Jahre alt wird, spricht dies für ihn: für seinen Zweck und die Ziele, die er zu verwirklichen versuchte und dies offensichtlich auch erfolgreich getan hat; für die Gemeinschaft, die sich im Laufe der Jahre und Jahrzehnte immer wieder neu geformt und gebildet hat; und schließlich für diejenigen, die - in selbstloser Weise, Ein Verein wie der jubilierende SKV also ehrenamtlich - die Geschicke dieser Radiøe ist auch Halt und Zuflucht für Gemeinschaft zu führen hatten und die solche, die Sicherheit und Schutz Verantwortung ihres Handelns getragen suchen, denn die Geschichte der

Mögen dem jubilierenden Verein auf seinem Weg in das zweite Bestandsjahrhundert jene Qualitäten ungeschmälert erhalten bleiben, die ihn heute auszeichnen!

12

posebna izdaja ob stoletnici

društvo! Od ustanovitve naprej se je prebijalo skozi razne viharje in tudi v vmesnih obdobjih ni bilo veliko realnih možnosti, da »mirno plavala bi barka«. Morda pa je res, da je ravno ta ogroženost, œujeœnost, trmasto vztrajanje v dokazovanju narodnostne identitete, ki zmore v kulturnem izražanju vse tisto, kar so si nekako pripisovali in lastili veliki narodi, torej da je prav društvo skupaj s cerkvenim obœestvom opravilo poglavitno delo pri ohranjanju slovenskega življa na Radišah! Kaj bi ostalo od njega, œe bi obe v kritiœnih œasih omagali in se vdali tolikokrat neprijaznim ali celo sovražnim sosedom in oblastem?

Zavedali sta se svoje temeljne pravice in se zanjo z moœjo društvene kulture uspešno potegovali, jo negovali in

vodili v œase, za katere upamo, da bodo brez nepotrebnih predsodkov, in da bo mejak dobri sosed, ne pa kar a priori sovrag.

Unser, in vielen Kontakten mit Chören geformtes DI Gerhard ausländischen „offenes Herz“ veranlasste uns Lepiœnik erstmals, den gemischten und den Männerchor des Slowenischen Obmann der Kulturvereines Radsberg zu unserer „Sängerrunde Liedertafel beim Sommerfest am Ebenthal“ 13. August 1977 beim Schlosswirt Ebental, einzuladen. Dies war ein, Liebe Radsberger wenn auch damals von gewissen Sängerinnen und Sänger des Seiten nicht goutierter, aber wichtiger Slowenischen Kulturvereines! und zukunftweisender Schritt, für ein kulturelles Kennenlernen und ein Es hat uns wirklich sehr gefreut, Miteinander innerhalb der beiden dass Ihr der SÄNGERRUNDE Kärntner Volksgruppen in der EBENTAL Gelegenheit gabt, bei Eurer Gemeinde und in Kärnten.

Jubiläumsveranstaltung am Samstag Diese Begegnung fand sodann mit den 5. Juni 2004 beim Schlosswirt in der Mitwirkung der SÄNGERRUNDE Ebental als ansässiger Ortsverein, also EBENTAL an der ersten zweisprachigen quasi als Hausherrn, Euch als erste zu Kulturveranstaltung „Dober veœer begrüßen und mit unserem Ebentallied, sosed – guten Abend Nachbar“, am „Mei liabs Ebental“ von Chorleiter 25. Oktober 1980, im Kulturhaus Heinz Fischer, zu gratulieren! des slowenischen Kulturvereines Aus diesem Anlass denken wir gerne am Radsberg seine Fortsetzung und auf die zahlreichen und jahrelangen intensivierte sich im Zuge weiterer Begegnungen und freundschaftlichen gemeinsamer Veranstaltungen, Beziehungen der beiden Kulturträger wie u. a. einem zweisprachigen in der Gemeinde Ebenthal zurück.

Adventsingen in den Kirchen Ebental

und Radsberg zu freundschaftlichen Beziehungen zwischen den Chören und insbesondere zwischen uns Sängerinnen und Sängern.

Prof. Egi

Gaøperøiœ zborovodja kult. druøtva iz Krope

Od setve do æetve z vedno novimi rodovi Pri ljudeh je skoraj pravilo, da je med stoletniki veœ tistih, katerim v življenju niso kar pogrinjali mizic, jih ljubkovali in kakorkoli razvajali. Kot da boj za obstanek takega œloveka utrdi, da laže premaguje vsakovrstne tegobe.

In kako ne bi pomislili, da enako velja tudi za radiško Slovensko prosvetno

To so misli s tretje strani tega dogajanja, s strani dobrega znanca – zbora iz Krope. Kdor bi predvsem poudarjal, koliko desetletij že traja naše sodelovanje, bi govoril le o zunanjem okviru, kajti veliko važnejše so tista nevidna œloveška doživetja, ki so nas ves ta œas povezovala in bogatila.

Drugaœe reœeno: eno je tisto, kar je zapisano v društvenih kronikah, drugo pa spoznanja, zapisana v ljudeh. Zato namesto œestitke naša zahvala, da smo lahko bili toliko œasa zraven! Hvala tudi za mnoge zglede!

Es war eben wichtig die vielfach auch nur eingeredeten und eingebildeten Barrieren zwischen den Volksgruppen in Kärnten mit dem ersten gemeinsamen Singen zu überwinden und so zu dauerhaftem Verständnis und einem interessanten kulturellen Miteinander zu finden.

Ich kann daher nur meinen Rat und die Aufforderung an alle Chöre und Vereine in Kärnten richten, diesen ersten Schritt auf Sängerinnen und Sänger slowenischer Kulturvereine zu tun um die Bereicherung, die unsere zweite Landeskultur in Kärnten, mit ihren mannigfaltigen kulturellen Aktivitäten und Eigenheiten zu vermitteln vermag, zu erleben und so gegenseitiges Verständnis, Freundschaft und ein gemeinsames, multikulturelles Kärntengefühl zu entwickeln.

13

Dr. Gustav Brumnik preds. Slovenske prosvetve zveze v Celovcu

Blagodejno v kulturi na Radišah Kultura ni zgolj izraz materialnih, tujim vplivom zlahka podvrženih okolišœin, ampak predvsem proizvod duha, intimne svobode in ustvarjalnosti posameznika in družbe. Kultura v koroško-slovenskih prostorih je imela in ima nekaj na sebi, kar nasprotuje izniœenju slovenskega jezika.

Pravzaprav je to poœetje pri koroških Slovencih osnovna ost vsakršne kulturne dejavnosti: brez tega ne gre, saj bi v drugaœnem primeru dejavnost

Prof. Mag.

Hans Mosser Guten Abend Nachbar!

avgust 2004

slovenskih prosvetnih društev na kulturnega dela. Pri tem sodelujejo dvojeziœnem ozemlju zgubila svoj vse generacije in posebej mladina se namen in smisel. tvorno vkljuœuje, kar daje razlog za Ne samo zaœetki kulturnega optimizem. Zadošœenje je utemeljeno v delovanja na Radišah, pravzaprav tem, da je bilo na Radišah nekdaj in je celoten zgodovinski razvoj kaže na še vedno tako. prosvetiteljsko vlogo, ki jo je imela slovenska kultura v danih koroških okolišœinah. Vsi tisti, ki so delovali v okviru domaœega prosvetnega društva, so bili varuhi kulturnega izroœila in jezika, spodbujevalci raznih kulturnih dejavnosti in oblikovalci pristne vaške socializacije, torej takih oblik medsebojnega druženja, ki so vašœane in vašœanke povezovale v skupno kulturno hotenje.

Povsem razveseljivo in vzpodbudno za Radiše je, da je v okviru stoletne tradicije uspelo vkljuœiti v kulturno delovanje množico ljudi, ki jim je predvsem v veselje, prej kot v dolžnost, da krepijo in oplajajo zborovske, gledališke, izobraževalne in druge vrste

Zato pa so tudi smotrne investicije v razvoj kulture koristna podlaga za nadaljnji razvoj. K temu prištevamo predvsem kulturni dom na Radišah, ki je postal katalizator kulturnega razvoja.

Z njim je pred desetletji zaœel rasti in narašœati razcvit kulturnega dela. Saj vemo, da skorajda ni dneva, ko se v njem ne bi kaj dogajalo.

Kultura na Radišah vpliva blagodejno.

V tem vidim pomen ljudske kulture, tiste najbolj množiœne oblike kulturnega delovanja koroških Slovencev, ki z njim svoj jezik in svojo kulturo utemeljujemo vsak dan sproti. Œestitke ob 100-letnici prizadevnim Radišanom izrekamo s pogledom v bodoœnost, da bi bilo vedno tako.

Bei aller historischen Hypothek - hüben wie drüben - haben Sängerinnen aus Radsberg/Radiše und Griffen/Grebinj seither dieser Idee eines gemeinsamen friedlichen Zusammenlebens in offiziellen und privaten Begegnungen Gestalt gegeben.

hundertjährigen Geschichte und den damit einhergehenden existenziellen Gefährdungen vertraut. Dass diese Gemeinschaft all die unsäglichen Fährnisse des 20. Jahrhunderts überdauert hat und sich zum 100.

Geburtstag als selbstbewusster slowenischer Kulturträger in Kärnten Die Freundschaft mit den Menschen verdient höchste in Radsberg/Radiše hat die Tür präsentiert, aufgetan zum slowenischen Nachbarn Anerkennung. im Lande und zugleich zu unserer Ich wünsche dem Slowenischen eigenen Herkunft und Geschichte. Kulturverein Radsberg/SPD „Radiše“ Die Gemeinsamkeit zwischen viel Kraft und Idealismus für eine den beiden Volksgruppen gilt als gedeihliche kulturelle Zukunft. beglückendes Zeichen der nahen In diesem Zusammenhang wünsche Verwandtschaft, das jeweils Eigene ich dem Land Kärnten und seinen als das mit wohlwollendem Interesse Repräsentanten die Fähigkeit zur Einsicht, wahrgenommene Unterschiedliche. dass die slowenische Volksgruppe Dass ich an beiden teilhaben darf, erfüllt als autochthoner Teil der Kärntner mich mit Freude und Dankbarkeit.

Bevölkerung mit allen Mitteln in ihrer

Seit rund 25 Jahren fühle ich mich dem Slowenischen Kulturverein Radsberg/ SPD „Radiše“ in tiefer Freundschaft verbunden. Am Beginn dieser Freundschaft stand die Begegnung mit Thomas Ogris, dem engagierten Pädagogen und feinfühligen Anwalt der slowenischen Volksgruppe. In einer Art Seelenverwandtschaft waren wir beide überzeugt von der Notwendigkeit, das belastende Verhältnis der beiden In den Begegnungen mit dem Existenz unterstützt werden muss.

Volksgruppen in Kärnten im Sinne Slowenischen Kulturverein einer respektvollen Nachbarschaft zu Radsberg/SPD „Radiše“ bin ich Vse najboljše in lep pozdrav! entkrampfen. auch mit dessen wechselhafter Euer Hans Mosser

14

posebna izdaja ob stoletnici

100 let / Jahre SPD Radiøe

Zgodovinski pregled

Geschichtlicher Überblick

Slovensko prosvetno društvo Radiše je bilo ustanovljeno 14. avgusta 1904 kot »Katoliško slovensko izobraževalno društvo«. Pred drugo svetovno vojno je bilo preimenovano v Slovensko prosvetno društvo, ki nosi ime kraja, v katerem deluje.

Okolišœine v izredno razburkanem zgodovinskem obdobju so vplivale na društveno dejavnost. Njegovi razgibani in mnogostranski dejavnosti imamo pripisati dejstvo, da so postale Radiše v neposredni okolici Celovca neke vrste otok. Tu so se do danes v dobršni meri ohranile kulturne in jezikovne znaœilnosti, ki imajo svoje korenine v slovenskem jeziku in ki so v preteklosti bistveno oblikovale kulturno pokrajino koroške dežele.

Društveno življenje je bilo od nekdaj pestro. Petje in glasba, odrske uprizoritve, bogata izobraževalna ponudba in informacijska dejavnost, versko življenje, šege in obiœaji, narodnopolitiœni sestanki, pa tudi preprosto druženje in zabava so bili vseskozi v œasu primerni obliki na društvenem delovnem programu. Odgovorni in œlani društva pa so se morali spet in spet spoprijemati tudi z raznimi neprilikami, kot je to prikrito ali oœitno nasprotovanje, vojni œasi, napetosti pred plebiscitom in po njem, prepoved in zasledovanje v œasu nacistiœne strahovlade in ne nazadnje skrajno neugodne prostorske razmere.

Ves œas so društveniki iskali in našli oporo pri župnikih, ki so delovali na Radišah.

Organizirano kulturno udejstvovanje je bilo na Radišah razvito tudi že pred ustanovitvijo društva. Nastopi pevskih zborov v razliœnih sestavih segajo nazaj

Ustanovitelj Valentin Lakner

vsaj do srede 19. stoletja. Ob ustanovitvi je že nastopila skupina tamburašev.

Glavni pobudnik prvega obœnega zbora je bil bogoslovec Valentin Lakner, Hrastnikov na Radišah, ki je zelo zgodaj umrl kot kaplan v Sveœah. Poleg zavzetih domaœih narodnjakov mu je stal ob strani župnik Vaclav Œeh, ki je bil Œeh tudi po rodu.

Dokumentacija o delovanju Katoliškega slovenskega izobraževalnega društva in poznejšega Slovenskega prosvetnega društva je dosegljiva le v fragmentih in se šele v novejšem œasu postopoma dopolnjuje.

Der Beginn des bis dahin nicht organisierten gut sonderlich Kulturschaffens am Radsberg reicht weit zurück ins 19. Jahrhundert. Auf die Initiative des Priesterseminaristen Valentin Lakner und unter tatkräftiger Unterstützung des Ortspfarrers Vaclav Œeh kam es am 14. August 1904 zur Gründung des Katholischen slowenischen Bildungsvereines, welcher in den Dreißigerjahren umbenannt wurde. und zahlreichen der Innerhalb vielfältigen kulturellen Aktivitäten, die den Slowenischen Kulturverein heute noch auszeichnen, hatte die Bildung (Vorträge über die fortschrittliche Landwirtschaft, Kurse in Kochen und Haushalt, slowenischer Sprachunterricht für Kinder und Jugendliche in der Sonntagsschule, die das völlig unzureichende schulische Angebot in der Zwischenkriegszeit ersetzte, Literaturlesungen u. a. m.) von Anfang an einen bedeutenden Stellenwert.

Der Verein hatte zeit seines Bestehens immer wieder auch mit zahlreichen Widrigkeiten zu kämpfen, die in erster Linie auf die bewegte Geschichte des zurückzuführen Jahrhunderts 20. waren (Weltkriege, die Zwischennationale Nachkriegszeit, und Auseinandersetzungen, schwierige Arbeits-, Wirtschafts- und Lebensbedingungen der Vereinsmitglieder). Trotz allem erfreuten sich die Verantwortlichen während der gesamten Vereinsgeschichte regen Zuspruchs von Seiten der Ortsbevölkerung und der Menschen aus benachbarten Dörfern – auch im Tal.

15

avgust 2004

100 let / Jahre SPD Radiøe v slikah

Zaœetki

Wie alles begann Zapisnik o 1. odborovi seji

»K. slov. izobr. društva« na Radišah dne 16. VIII 1904. (...)

K toœki 1. – Odbor izvoli soglasno izmed sebe: 1. Za predsednika g. Jožef Sušnik, p. d. Metaver v Sp. Rutah.

2. Za podpredsednika g. Vaclav‘a Œeh‘a, župnika na Radišah.

3. Za tajnika g. Andrej‘a Krof, p. d. Oblakovega v Kozju.

4. Za tajnikovega namestnika g. Šiman‘a Ogris‘a, p. d. Kopajnikovega v Tucah.

5. Za blagajnika g. Alojzij‘a Thaler‘ja, p. d. Tonœevega.

6. Za blagajnikovega namestnika g. Jožef‘a Pistotnik, p. d. Mežnarja.

7. Za knjižniœarja g. Blaž‘a Rutnik p. d. Rožmanovega na Radišah. (...)

Za pregledovalca raœunov sta izvoljena g. Valentin Lakner in g. Friderik Koban, p. d.

Petek v Kozju. (...)

Predsedniki radiškega društva:

Zanimivo je brati imena nad 260 œlanic in œlanov novega društva.

Interessant sind die Namenslisten der über 260 eingetragenen Vereinsmitglieder.

Nova maša je bila že takrat velik dogodek za faro, tako tudi primicija Valentina Laknerja.

Die Primizfeier war auch am Beginn des 20. Jahrhunderts ein großes Ereignis in einer Pfarre.

Jožef SUŠNIK Alojzij THALER Šiman OGRIS Franci OGRIS Ferdinand WRULICH Janko TOLMAIER Šiman WRULICH Ludvik OGRIS Tomaž OGRIS Nuži WIESER

Œasopis MIR, 25. 08. 1904: V nedeljo dne 14. avgusta je bil tukaj v gostilni pri »Mežnarju« ustanovni obœni zbor slovenskega katoliškega izobraževalnega društva. Udeležba je bila zares velika. Zastopana ni bila samo cela radiška fara, videli smo tudi veliko število Medgorœanov. Prostor zborovanja je bil lepo okrašen s slovenskimi in avstrijskimi zastavami, domaœa dekleta pa so spletla krasen venec. Ob pol œetrti uri so zaigrali domaœi tamburaši, kateri so pri tej priliki prvikrat nastopili, pesem »Lepa naša domovina«. (...)

KOROŠKI SLOVENEC, 13. 02. 1929: Radiše. (Društvo.) Zunaj je mraz.

Burja brije in obsojeni smo na zapeœek.

Zato hoœemo kaj malega poroœati, da bodo œitatelji našega lista vedeli, da so Radiše tudi še nekje tam za Celovcem.

Imeli smo nekdaj dobro delujoœe izobraževalno društvo in v zvezi z njim tudi »Marijino varstvo«. (...) Ali prišla je vojna in naše društvo je zaspalo. Pri življenju je ostalo »Marijino varstvo«, ki ima še danes precej udov. Izobraževalno društvo pa ima samo še zapisan odbor. Še precej dobre mladine imamo. Že je potrebno, da se vzdramimo in društvo obnovimo. (...)

Metaverjev oœe, prvi predsednik.

Der Bauer vlg. Metaver war der erste Vereinsobmann.

16

posebna izdaja ob stoletnici

V pravilih Katoliškega izobraževalnega društva je doloœen namen društva.

Der statutenmäßig festgehaltene Vereinszweck beruft sich auf katholische Grundsätze und hält die Mitglieder zur Sparsamkeit und Mäßigkeit an.

Tamburaši so dober œas sooblikovali društveno življenje. V tridesetih letih jih je zbral in vodil Rupan Wrulich.

Die Tamburizza-Gruppe hat das Vereinsleben viele Jahre mitgeprägt.

Utrakvistiœna šola je imela predvsem namen, da otroku do neke mere približa nemšœino, ki je od doma ni znal. Domaœe slovensko nareœje je bilo le pomožni jezik v prvih dveh letih šolanja. Slovenšœino je bilo treba posredovati v nedeljski šoli po maši. »Windisch is schiach!« war ein häufig verwendeter Ausspruch in der Schule, wo die Kinder mühsam Deutsch lernen mussten. In der Zwischenkriegszeit konnten die Kinder Slowenisch nur in der Sonntagsschule lernen, welche vom Verein eingerichtet wurde.

Radiški pevci so dolga leta šteli med najboljše na Koroškem. Že v medvojnem œasu so bili na gostovanjih v Sloveniji. (Z njimi na sliki je prof. Jožko Hutter. On je pozneje deloma taistim mladim fantom, ki so se v Münchenu kot po sili vojaki usposabljali za Hitlerjevo vojsko, dajal tolažbo in oporo.)

Die Verbindungen mit dem sprachlichen und kulturellen Hinterland haben die Sänger vom Radsberg mit Gastauftritten in Slowenien gepflegt.

Petje ima na Radišah staro in bogato tradicijo.

Der Gesang hat auf dem Radsberg eine alte und vielfältige Tradition.

17 100 let / Jahre SPD Radiøe v slikah

avgust 2004

Dejavnost, na koncu tisoœletja

Impressionen des Kulturschaffens im letzten Jahrhundert Društvo je pogosto organiziralo izobraževalne prireditve za dekleta in žene.

Teœaje za kuhanje, šivanje in gospodinjstvo je vodila Milka Hartman.

Regelmäßig fanden Koch-, Näh- und Hauswirtschaftskurse statt.

Po drugi svetovni vojni je bil legendarni pevec Šiman Wrulich skoraj 34 let društveni predsednik, zborovodja, režiser. Leta 1970 je z domaœimi igralci naštudiral igro »Begunka«.

Simon Wrulich war nach dem Zweiten Weltkrieg bis zum Jahre 1979 Vereinsobmann, Chorleiter und Regisseur der Laienspielgruppen.

Šiman Ogris je bil dolga leta steber in predsednik društva. V œasu pred plebiscitom je bil v radiški obœini tudi gerent, neke vrste župan. Društveni sestanki so bili pogosto v Tucah, to tudi še leta 1941, ko je bilo društvo od nacistiœne oblasti že prepovedano.

Simon Ogris, vlg. Kopajnik in Tutzach war viele Jahre jene Persönlichkeit, die den Verein durch schwierigste Zeiten geleitete.

Radiški prosvetaši so pogosto sodelovali na veœjih prireditvah Slovenske prosvetne zveze, tako tudi pri uprizoritvi »Miklove Zale« leta 1973 v Svatnah.

Die Vereinsmitglieder wirkten häufig bei verschiedenen Zentralveranstaltungen mit, so auch bei der »Miklova Zala« in Schlatten bei St. Jakob.

Pri igri „Domen“ so leta 1974 sodelovale tudi Jeronœeva Froni, Hajæeva Marica in Tonœeva Mici.

Die jungen Damen waren talentierte Schauspielerinnen.

18

posebna izdaja ob stoletnici

Sodelovanje z drugimi društvi je bilo zmeraj spodbudno. Združene mešane zbore je dolga leta vodil Pavle Kernjak.

Die Zusammenarbeit mit anderen Vereinen wurde ständig gepflegt.

Sedemdesetletnica društva je bila neke vrste mejnik. Mladina je dala œutiti, da se je znašlo društvo na prelomnici.

Die Jubiläumsfeier zum 70-jährigen Bestand leitete eine Erneuerung in der Vereinsgeschichte ein.

S KUD »Stane Žagar« v Kropi je radiško društvo zaœelo sodelovati leta 1963.

Die Freundschaft mit dem Verein in Kropa / Oberkrain besteht schon seit 41 Jahren. Øiman Wrulich je znal z resnostjo in vedrino pridobiti in navduøiti mlade. Veselje motivira, tako tudi na gostovanju v Trstu leta 1974.

Simon Wrulich verstand es, mit Freude und Humor die jungen Menschen zu motivieren.

Sodelovanje z moškim pevskim zborom na Laškem pri Celju se je priœelo že v petdesetih letih.

Die Zusammenarbeit mit dem Männerchor aus Laško begann schon in den Fünfzigerjahren.

19

avgust 2004

Klub preprostosti ali zaradi nje so se ljudje odliœno zabavali, na primer na pustni prireditvi leta 1975.

Die Besucher konnten sich bei humorvollen Kurzaufführungen blendend unterhalten.

Radiški pevci so se pogosto udeleževali veœjih pevskih in narodnopolitiœnih manifestacij, na primer pevskih sreœanj v Šentvidu pri Stiœni ali prireditev, ki so jih pripravljali beneški Slovenci na Kamenici pod Matajurjem (1974).

Die Radsberger Sänger/innen wirkten häufig bei großen Sängertreffen in Slowenien und Italien mit.

Mešani zbor v farovškem hlevu ali »dvorani pri cerkvi« (1973).

Der gemischte Chor im Jahre 1973.

Moški zbor leta 1973.

Der Männerchor im Radsberger »Saal nahe der Kirche«, dem ehemaligen Kuhstall.

Skozi luknje v odrski steni iz papirja so igralci, recitatorji in drugi opazovali dogajanje in œakali na svoj nastop.

Rudi Lampichler, der junge Rezitator, schaute durch ein Loch in der Papierwand und wartete auf seinen Bühnenauftritt.

20

posebna izdaja ob stoletnici

Trije igralci igre »Dom«, ki jo je Šiman pripravil za leto 1975: Walter Ruttnig, Rupert Woschitz, Lambert Hribernig.

Drei Darsteller des Stückes »Dom«.

Igralke Zali, Leni in Veronika Lampichler ter Mici Thaler so sodelovale pri uprizoritvi »Lumpacivagabunda« (1976).

Darstellerinnen aus dem »Lumpaziviagabund«.

Delo z otroki in mladino je bilo od nekdaj bistven sestavni del društvene dejavnosti. Temu se je nekaj œasa posveœal župnik Ludvik Jank, pozneje uœiteljica Neži Pisjak/Povše (1975).

Die Kinder- und Jugendarbeit war seit jeher ein wichtiger Bestandteil des Vereinslebens.

Leta 1977 je bil farovøki skedenj v gradnji. Oder za „Vdovo Roølinko“ so postavili pri Taverju. Øiman je igro ponavadi uvodoma razloæil.

In der Bauzeit wurde beim Kirchenwirt in Radsberg Theater gespielt.

Druøtveni izleti so bili na letnem programu. Zelo veselo je bilo na Viøarjah in na Trbiæu.

Vereinsausflüge gehören seit geraumer Zeit zum Jahresprogramm.

V nov em domu je bil 1980 prvi otroøki pustni ples. Otroøko skupino je takrat vodila Leni Lampichler, por. Ogris.

Das neue Kulturhaus bot neue Möglichkeiten, auch für den Kinderfasching.

21

avgust 2004

100 let / Jahre SPD Radiøe v slikah

Mlado brstenje

Junges Sprießen

Œlani meøanega pevskega zbora: Gregorn Jožica, Humer Andreas, Knapp Margot, Lampichler Andrej, Lampichler Heidi, Lampichler Nadika, Lampichler Rudi, Lampichler Samo, Lampichler Sandra, Lampichler Tomi, Ogris Leni, Ogris Majda, Ogris Tatjana, Ogris Tomaž ml., Ortner Ulli, Pichler Mici, Pichler Robi, Povše Adrijan, Povše Neži, Rogaunig Tanja, Rogaunig Tomi, Schiemann Arne, Schiemann Ines, Schiemann Jan, Thaler Nataša, Thaler Sabine, Tolmaier Aleksander, Tolmaier Ani, Tolmaier Folti, Tolmaier Hannes, Tolmaier Kristina, Tolmaier Marco, Tolmaier Veronika, Wieser Marica, Wieser Niko, Wieser Nuži, Woschitz Christa, Woschitz Igor, Woschitz Janko, Woschitz Maria, Woschitz Tamara, Wrulich Daniel, Wrulich Martin, Wrulich Stanko, Wrulich Verena. Zborovodja: Nuæi Lampichler

Radiøki fantje: Pichler Robi, Lampichler Andrej, Wieser Nuæi, Tolmaier Marco, Schiemann Jan, Tolmaier Janko, Wieser Niko, Ogris Tomaæ, Lampichler Nuæi (zborovodja), Povøe Boris, Øtefan Orasche.

Ob priliki stoletnice in nove zgoøœenke so se radiøki zbori slikali. Meøani zbor, Radiøki fantje, kvartet „V Œrnicah“, mladinski zbor in otroøki zbor so oœitno imeli veselje pri „shootingih“.

Kvartet „v Œrnicah: Tolmaier Aleksander, Lampichler Sandra, Tolmaier Marco, Tolmaier Kristina.

Otroøki zbor (vodijo Tatjana Tolmaier, Heidi in Sandra Lampichler Œlani mladinske pevske skupine (vodi Sandra Lampichler): Guggenbichler Tanja, Wrulich Daniela, Rogaunig Sara, Guggenbichler Katrin, Lampichler Nadja, Lampichler Mirjam, Wrulich Kristjan, Woschitz Simone, Woschitz Daniela, Wieser Anja.

Alida Tolmaier, Annalena Knapp, Anna-Maria Woschitz, Carolin Jonke, Christina Lipusch, Dominik Thaler, Jan Walter, Julia Ogris, Katharina Wrulich, Kevin Woschitz, Florian Lampichler, Manuel Jonke, Marie-Theres Wrulich, Martin Hribernig, Martin Woschitz, Matthias Thaler, Mirjam Fantur-Resztej, Stefan Hribernig, Vanessa Hummer

22

100 let / Jahre SPD Radiøe

posebna izdaja ob stoletnici

Pestra dejavnost...

Bunte Aktivitäten...

23

avgust 2004

Kulturni dom stoji æe 25 let

Das Kulturhaus steht schon 25 Jahre

Že ob ustanovitvi društva pred sto konœno dovolile ustanovitev Posojilnice leti so govorili o kulturnem domu na Radiše. Nastal je okvir, ki je dovolil, Radišah. Sanje so se uresniœile šele 75 da so se zaœele uresniœevati dolgoletne let pozneje: 20. majnika 1979 je bilo sanje. Posojilnica je kupila od župnije po slovesni maši v veliki dvorani, ki jo gospodarsko poslopje in jeseni leta 1976 je daroval ob somaševanju domaœega so ljudje prijeli za delo. Podirali so oboke župnika Ludvika Janka šmarješki in zidove starega skednja, spravljali rušo, župnik Ivan Olip, in blagoslovitvi gradili, darovali, sekali in pripravljali hiše slavnostno odprtje obnovljenega les, zbirali denar, dobavljali gradbeni poslopja, ki je bilo odslej resniœno hiša material, obnavljali streho, organizirali, kulture, izobrazbe in prijateljstva. œistili, lepšali, delali, ... .

Do leta 1976 je bil dom radiških Dolga je vrsta ljudi, ki so doprinesli prosvetašev farovški hlev. Pevci in igralci mnogo dela, denarja, truda, œasa, žrtev so nastopali na odru, ki je bil zbit iz in poti za novi dom. Med njimi izstopata desk in prevleœen dva, ki sta prevzela s papirjem. V glavno breme, temaœni lopi delo, organizacijo za odrom in in odgovornost, na skednju so Hanzi Woschitz, samevali zarjaveli p. d. Rokovnik iz plugi, vile, cepci, Zgornjih Rut ter razpadajoœi vozovi dr. Mirt Zwitter in druga ropotija, iz Celovca, Hanzi Woschitz in dr. Mirt Zwitter ki je preostala od kmet in doktor sta prevzela glavno odgovornost nekoœ uspešne torej.

Z njima za uresniœitev projekta. farovške kmetije. je bil takratni Ljudje, ki so prihajali na prireditve, so predsednik društva Šiman Wrulich. sedeli na deskah, ki naj bi bile klopi, Vztrajali so in bodrili ljudi, ko so ali na koritih za krmljenje govedi. To posamezniki zaœeli omahovati. je bil kulturni hlev, ki so ga sramežljivo Sporoœilo ob veliœastnem trenutku imenovali »dvorana pri cerkvi«. Kljub odprtja je bilo veselo in resno hkrati. revšœini smo našli v njem toplo zavetje.

Dosežek namreœ zavezuje: Novi dom je V letu, ko je radiško društvo treba napolniti s kulturo in življenjem. slavilo svojo 70-letnico, so po Slovenskemu društvu je to v minulih 25 štiriindvajsetletnem œakanju oblasti letih dobro uspelo. Hiša je postala kraj

sreœanj in je v tem œasu gostila veliko število ljudi, organizacij in ustanov od blizu in daleœ.

Die lange Entstehungsgeschichte dieses Hauses steht im engen Zusammenhang mit der Spar- und Darlehenskasse Radsberg, die es lange nicht geben durfte und inzwischen wieder nicht gibt. Diese bot den rechtlichen Rahmen für die Durchführung eines großen Vorhabens, den Kauf des Wirtschaftsgebäudes der Pfarre Radsberg, den Um- und Ausbau und somit die Errichtung des Kulturhauses. Hierbei haben die Mitglieder des Kulturvereines mit einem großen Teil der Ortsbevölkerung Unglaubliches geleistet. Die Hauptlast und die größte Verantwortung trugen Johann Woschitz, vlg. Rokovnik in Oberkreuth und der damalige Vereinsobmann Simon Wrulich. Ihnen zur Seite stand der Jurist und erfahrene Genossenschafter Dr. Mirt Zwitter aus Klagenfurt.

Am 20. Mai 1979 wurde das Haus nach nicht ganz dreijähriger Bauzeit feierlich gesegnet und eröffnet. Für alle, die viel Mühe, Zeit, Geld und Lebenskraft investierten, war dies ein berührender Augenblick.

Das Haus der Begegnung und Kultur hat in den vergangenen 25 Jahren seiner Widmung in großartiger Weise entsprochen. Kreative und tüchtige Menschen haben es mit Leben erfüllt.

OTO

Hanzi Woschitz, p. d.

Rokovnik je bil glavni organizator gradnje.

Ob vsej skrbi in poteh je priskoœil na pomoœ tudi s svojimi rokami in stroji.

Johann Woschitz trug die Hauptlast beim Baugeschehen.

V soboto pred slovesnim odprtjem so druøtveniki opravili zadnja dela in vse lepo poœistili.

Am Samstag vor dem großen Sonntag erledigte man gemeinsam noch die letzten Arbeiten.

24

posebna izdaja ob stoletnici

Prizadevna pomagaœa sta bila Hanzi Pisjak p. d. Pridovnik in Tomi Rogavnik p. d. Rumpelnik, ki je bil tudi poslovodja blagovnega oddelka radiøke Posojilnice.

Viele Menschen waren zur Stelle, wenn Hilfe gebraucht wurde, unentgeltlich natürlich.

Tomi Ogris je 20. maja 1979 v imenu druøtva in gradbenega odbora podal delovno poroœilo.

Thomas Ogris berichtete im Namen des Vereines und des Bauausschusses.

Otvoritvena slovesnost pred novim domom: Meøani zbor pod vodstvom predsednika SPD Radiøe Øimana Wrulicha.

Der Vereinschor umrahmte die Eröffnungsfeier.

Msgr. dr. Jože Marketz

10 let radiški župnik

Razliœnim jubilejem, ki jim je posveœena priœujoœa izdaja NAŠE VASI, se pridružuje še eden: Pred desetimi leti je kot župnik nasledil dolgoletnega radiškega dušnega pastirja Ludvika Janka dr. Jože Marketz.

Z duhovniško službo je povezano poslanstvo, vendar vidi v poklicu tudi »pot do samega sebe« (NV, 10/1994).

V družbo našega kraja se je dobro vživel in je pri svojem delu dokaj

uspešen, œeprav znamo biti Radišani vœasih tudi malo grœasti. Župnik zelo ceni kulturo in ustvarjalnost. Tako kot farno življenje mu je pri srcu Slovensko prosvetno društvo, kjer ljudje podarjajo svoj œas skupnosti.

Društvo in Cerkev sta dejavnika, ki zbirata in združujeta ljudi.

Naneslo je tako, da je dr. Marketz prav za ta mali jubilej prejel visoko odlikovanje. Postal je

monsignor (œeprav, ali zato ker je radiøki æupnik) in dobil naslov, ki ga prejemajo od papeža zaslužni duhovniki. (V rdeœe obrobljenem talarju doma vsekakor še ni bil videti.) K odlikovanju mu iskreno œestitamo z željo, da bi kljub mnogim obveznostim še dolgo ostal naø duøni pastir!

Dr. Josef Marketz ist seit zehn Jahren Pfarrer am Radsberg. Es ist wohl eher ein Zufall, dass er gerade zu diesem Jubiläum mit der Ernennung zum Monsignore eine hohe päpstliche Auszeichnung erhielt. Wir gratulieren ihm und danken für sein umsichtiges Wirken in unserer Pfarre!

25

avgust 2004

Œestitamo slavljenkam in slavljencem, ki v letu 2004 praznujejo okrogle obletnice!

Wir gratulieren den Radsbergerinnen und Radsbergern, die im Jahr 2004 „runde“ Geburtstage feiern!

85 let VALENTIN USCHOUNIG, Potokov oœe v Dvorcu. – Domaœa taberna je slej ko prej prostor, kjer se sosedje in krajani sreœujejo. Pri Potoku je napredna kmetija in preprosto gostinsko podjetje. Zato se poœutijo zlasti domaœi gostje pri hiši dobro. Folt je vsekakor gostilniœar starega kova, ki ne komplicira in ki zna veliko pripovedovati, a tudi poslušati, œe se kdo želi malo izprazniti. Nabral je dosti let, pa je še zmeraj delaven in živahen. Da bi še dolgo tako bilo! Vse dobro mu želimo!

FRANZ GÖSSERINGER v Kozju.

80 let MAGDALENA PUASCHUNDER, Podrova mama v Kozju. – So ljudje, ki znajo tako mirno živeti, da se jih komaj opazi. So to pogosto zlate duše, ki nikomur niœ hudega ne želijo ali storijo.

Podrovi mami prav zato želimo zdravja in mnogo veselja z vnuki in pravnuki.

75 let JOSEF BÜRGER, Jelenov oœe v Dvorcu. – Kmet s srcem in dušo je moral odstaviti plug, koso in sekiro. Bolezen je neizprosna.

Jelenovemu oœetu želimo, da bi jo mogel prenašati brez hujšega trpljenja.

ROZALIJA WOSCHITZ, Cimpermanova mama v Verovcah. – Tudi Rozi ne zna mirovati. Noge sicer niso veœ lahkotne in poskoœne, kot so bile. Vendar pridne roke ne znajo mirovati. Cimpermanova mama budno spremlja dogajanje blizu in daleœ.

Vesela je dejavnosti vnukov v radiškem društvu. Da bi jih dolgo mogla obœudovati na prireditvah v kulturnem domu!

RUDOLF WRULICH, Pongracev oœe v Lipici. – Rudi s svojo ženo Micijo je reden obiskovalec prireditev, na katere vabita Slovensko prosvetno društvo ali fara. To povezanost sta znala prosredovati predvsem vnukom, ki ju lahko obœudujeta ob nastopih, pri igrah in v zborih. Rudi, na dolga leta in na zdravje!

70 let NEŽI HRIBERNIK, Boštjanova mama v Tucah. – Nekdanja pevka in igralka pod vodstvom legendarnega Šimana naravnost zaživi, kadar ima priložnost uživati sadove domaœe kulture.

Posebno zadovoljna je, œe je kaj preprostega vmes, tisto paœ, kar je za »navadne ljudi«.

Da bi ob mnogem delu še veœkrat našla œas zase in za tisto, kar jo veseli. Želimo ji predvsem zdravja!

PEPCA LAMPICHLER, Kajžnikova mama. – Izvrstna altistka Pepi je bila dolga leta eden od stebrov zborovskega petja na Radišah. Pri ljudskem petju v Cerkvi ali v veseli družbi še kdaj pa kdaj zazveni njen izraziti glas. Želimo ji, da bi bila še naprej zdrava in vesela ter ostala »na dobrem glasu«.

JOSEF MANDL v Dvorcu.

MAGDALENA SCHATOR na Radišah.

65 let KARL BRENŒIŒ. – Malokateri od priseljencev se je znal tako dobro integrirati v radiško družbo kot Karl s svojo ženo Sigrid in vso družino. V društvenem in cerkvenem življenju cenimo predvsem njegove strokovne sposobnosti. Tako zanesljivi ljudje so

26 izredno dragoceni za vsako skupnost. Zahvaljujemo se mu za ves trud in mu želimo vse najboljše!

ERIKA MAYER v Dvorcu.

EDITH VIKTORIA MICKL, Toplaharjeva mama v Zgornjih Rutah.

CIRIL MICKL, Kuœnik v Zgornjih Rutah.

– Crili je bil zlasti v nekdanjem moškem zboru cenjen zaradi zveneœega tenorja.

Ob 100-letnici naj bi se njegove pevske sposobnosti reaktivirale, vsaj za nastop pri osrednji proslavi. Pa tudi sicer sodi med zveste spremeljevalce društvenih dejavnosti. Želimo mu vse najboljše!

KORNELIJA MICKL, Kuœnikova mama v Zgornjih Rutah. – Neli, nekoœ pevka v mešanem zboru, še vedno ljubi lepo petje. Življenje pa je ni razvajalo; breme je postalo vidno, ko je zdravje zaœelo pešati. Želimo ji, da bi se ji povrnilo vsaj do neke mere!

JOSEF MICKL, Sekun v Dvorcu.

HERMANN MITTERBACHER, Andrejc na Radišah.

CHARLOTTE SINDLER v Tucah.

WILHELM SINDLER v Tucah.

STEFANIE

STRASSER,

Pogorivœnica v Kozju. – Oster posluh, lep glas, nasmejan obraz in iskrenost odlikujejo Fani. Vprašamo se le, kako ji uspe skriti leta, ki se jih je že kar nekaj nabralo.

Dobra volja je paœ najbolja; prinaša jo na prireditve domaœega društva. Želimo ji mnogo lepih in zadovoljnih let!

INGEBORG

STRAUSS v Zgornjih Rutah. – Inge je že dolga leta ali desetletja domaœa na Radišah. V uœenju slovenšœine napreduje; nihœe je ne more veœ prodati. Po izgubi moža ji je seveda težko. Tem bolj je dobrodošla zmeraj in povsod, kjer se zbirajo ljudje. Želimo ji še mnogo zadovoljnih in spet veselejših let!

posebna izdaja ob stoletnici

MARGARETHE PUNTSCHART v Dvorcu.

MICI THALER, Rožmanova mama na Radišah. – Težko je verjeti, da tudi Mici spet obhaja okroglo obletnico. Papirji to trdijo, videz je ne bi izdal! Je pa tudi zvesta spremljevalka društvenega dogajanja. Zahvaljujemo se ji in ji želimo vse najboljše!

50 let

MICI in TOMI LAMPICHLER v Tucah. – Tudi Mici in Tomi sta nekoœ pela v društvenem in cerkvenem zboru.

Leta minevajo, zato sta ju nasledila sinova. Tomi se slej ko prej drugod udejstvuje kot pevec in kot zborovodja. Oba sta dobrodošla obiskovalca prireditev v kulturnem domu. Vse dobro jima želimo in na zdravje!

ADELHEID OGRIS v Tucah. – Heidi ima veliko razumevanja, kadar si mož Šimi vzame œas, da pomaga v kulturnem domu.

Vœasih pa še sama priskoœi na pomoœ. Hvala lepa in vse najboljše!

MICI PICHLER

v Zgornjih Rutah.

– Dolga leta je bila Mici s svojim možem Šimijem na prvem mestu, kadar je šlo za oskrbo gostov ter postrežbo v kulturnem domu. Še sedaj rada pomagata. Društvo jima za to dolguje hvaležnost. Želimo ji vse dobro, da bi še naprej mogla ostati tako povezana z domaœim društvom!

MARIA PRIX v Lipici.

ERICH PUASCHUNDER, Poder v Kozju. – Dobro vidni Pavlijevi sledovi na kulturnem domu so mu lahko v ponos. Želimo mu še enkrat toliko zdravih in veselih let!

Mag. VALENTIN THALER na Radišah je tudi sreœal Abrahama. Pa ne, da se

ELFRIEDE WALTER, Maticeva mama v Lipici. – Frida je soseda, ga je ustrašil? Vsekakor so zrela moška ki jo imajo vašœani v Lipici in Tucah radi. Zato ji želimo za nadaljnja leta seœo in zdavje!

KATARINA ZENKL na Radišah.

JOHANN KAUFITSCH v Dvorcu.

60 let

leta najboljša. Folti zna k temu prispevati svoje. Ne le odgovornost za finance pri deželni vladi, tudi veselje do glasbe in seveda družina ga držijo v teku. Da bi tako ostalo, mu želi Slovensko prosvetno društvo.

BARBARA PFEFFER v Tucah. – Kot nekdanja pevka, ki izhaja iz SYLVIA USCHOUNIG v Dvorcu.

Kometarjeve hiše, ima Barbi še zmeraj smisel za domaœe petje.

Veselimo se, kadar jo sreœamo kot obiskovalko društvenih prireditev. Vse dobro ji želimo!

HANZI in Marija WOSCHITZ v Zgornjih Rutah. – Ne le oba slavljenca, temveœ vsa (uœiteljska) družina je pomemben

27 sestavni del radiškega društva.

Ljudje postajajo starejši in zrelejši, ne da bi se starali. Šport in kultura verjetno k temu prispevata svoje. Nadvse aktivna zakonca, ki sta dosegla po letih srednjo zrelost, se tega zavedata in po tem živita. Da bi še dolgo bogatila društveno dejavnost s svojimi sposobnostmi.

Vse dobro jima želimo!

avgust 2004

HANZI BÜRGER, Jelenov v Dvorcu.

40 let WALTRAUD GREGORITSCH / THALER, Tonœinja na Radišah.

FRIEDRICH OBLAK, Mavžmarjev v Dvorcu.

HANZI RUTTNIG, Smeriœnikov v Dvorcu.

HEINZ STUMPF na Radišah.

PEPI THALER, Tonœ na Radišah.

BRIGITTE HRIBERNIK, Kuesinja v Tucah.

KARL WERKL na Radišah.

Posojilnica Radiøe piøe dr. Avgustin Malle

Zadružna misel je med Slovenci našla plodna tla. V 19. stoletju je Zveza slovenskih posojilnic v Celju pomagala pri ustanavljanju kreditnih zadrug na Koroškem. Na zaœetku 20. stoletja so koroški Slovenci ustanovili nekaj manjših rajfajznovk. V vsaki fari naj bi delovala poleg izobraževalnega društva še kreditna zadruga. V ozadju prizadevanj je bil Valentin Podgorc, vodilni odbornik Hranilnega in posojilnega društva v Celovcu. Nimamo vesti, da bi bili Radišani v tem œasu mislili na ustanovitev lastne kreditne zadruge. Med œlani celovške kreditne zadruge je bilo nekaj Radišanov. Prvi „Radišan“, ki je bil œlan odbora celovške posojilnice, je bil župnik Vidovic (Widowitz). Po drugi svetovni vojni je bil Janko Tolmajer eno mandatno dobo (1949-1952) œlan upravnega odbora celovške posojilnice, ki je veljala za eno moœnejših kreditnih zadrug. V monarhiji je zdaleœ presegala lokalno rajfajznovko kršœanskih socialcev, v Prvi republiki ji je bila po številu œlanstva in celo po prometu enakovredna.

Prvi poskus ustanovitve samostojne Posojilnice Radiše datiramo z 10. julijem 1955. Ustanovitvi je nasprotovala trgovska in obrtna zbornica. Vsi protesti in napori so bili zaman. Šele 20 let kasneje so Radišani lahko ustanovili lastno kreditno zadrugo, povezano z blagovnim oddelkom. 27. januarja 1974 je 41 ustanovnih œlanov izvolilo Hanzija Woschitza za predsednika Posojilnice

Radiše. Vpis v zadružni register je bil izveden šele 17. junija 1975. S tem je zažela Posojilnica Radiše z delom.

Posojilnica je štela konec sedemdesetih let okoli 60 œlanov. Že od zažetka je bilo jasno, da poslovanje v moœno spremenjenih socialnoekonomskih pogojih ne bo enostavno. Življenjski interesi Radišanov so bili usmerjeni povsem v Celovec, kjer so veœinoma našli zaposlitev in krili potrebe vsakdanjega življenja.

Podpredsednik Zveze slovenskih zadrug v Celovcu, Mirt Zwitter, se je z odborniki Posojilnice Radiše prizadeval za ureditev primernih poslovnih prostorov. Zadrugarji imeli v mislih tudi potrebe domaœega prosvetnega društva, ki naj bi dobilo primerne prostore za kulturno in izobraževalno dejavnost.

Novembra 1975 je posojilnica podpisala s škofijstvom kupoprodajno pogodbo za farovški hlev, kar je moœno podpiral takratni radiški župnik Ludvik Jank.

Na 40. obœnem zboru Zveze slovenskih zadrug 18. februarja 1976 je Mirt Zwitter poroœal, da je Posojilnica Radiše priœela z blagovnim poslovanjem v malem obsegu. V naslednjih letih je zadruga poslovala le priložnostno. Šele na zažetku osemdesetih let se je pridružila redno poslujožim slovenskim posojilnicam. V tem œasu so se že pripravljale korenite reforme kreditnega gospodarstva, ki so prizadele zadruge veœinskega in manjšinskega prebivalstva na Koroškem.

Posegi na podrožju blagovnega

zadružništva so bili potrebni. Majhne posojilnice so postopoma združili v vežje poslovne enote, preostalo je le še nekaj samostojnih blagovnih zadrug. Zadnje so bile v številnih primerih odvisne od zadružnih central. Po naœrtih Zveze slovenskih zadrug je bila Posojilnica Radiše spojena pogodbeno s Posojilnico Celovec. Ta se je obvezala, da bo v odborih stalno tudi Radišan. Tako je Radišane v upravnem odboru celovške posojilnice nekaj let zastopal Ludvik Ogris, zadnji predsednik samostojne Posojilnice Radiše.

Genossenschaften waren unter den Slowenen schon gegen Ende des 19.

Jahrhunderts stark verbreitet. 1955 wurde der erste Versuch unternommen, in Radsberg eine eigene slowenische Genossenschaft zu gründen. Von Erfolg begleitet war aber die Initiative erst 1975.

Die Bestimmungen des Kreditwesengesetzes führten in den 80er Jahren des 20.

Jahrhunderts zu zahlreichen Fusionen kleiner Raiffeisenkassen. Die Posojilnica Radiše/Darlehenskasse Radsberg wurde in der Folge mit der Posojilnica Celovec/ Darlehenskasse Klagenfurt verschmolzen.

Nekaj ustanovnih œlanov in odbornikov Posojlinice Radiøe.

Einige Gründungsmitglieder der Darlehenskasse Radsberg.

28

posebna izdaja ob stoletnici

Æalujemo Ludvik Ogris 1. 11. 1933 – 18. 5. 2004

Nepriœakovano je udarila med sorodnike, prijatelje in znance vest, da je Ludvik težko zbolel in malo navrh, da je umrl. Odpovedalo je srce, nenadoma ugasnila življenjska sveœa, ki je gorela z velikim plamenom predvsem za druge, za skupnost.

Ludvik, najmlajši iz prejšnje Kopajnikove rodbine, je zavestno in zavzeto hodil po sledovih svojega oœeta.

Z vnemo se je posveœal delu za dobrobit krajanov ter ohranitev slovenske besede in domaœe kulture. Izuœeni mizar, pozneje po poklicu poštni uradnik je mojstrsko opravil izzive, ki si jih je bil naložil s prevzemom odgovornih funkcij. Ljudje imajo vœasih razliœna mnenja in predstave; pod Ludvikovim vodstvom so kljub vsemu našli skupno pot, ki je bila nazadnje tudi uspešna.

Politiœno se je Ludvik Ogris angažiral že v mladih letih. V integraciji, v povezovanju, ne v loœevanju in ograjevanju, je videl pot, ki je naporna, a dolgoroœno uspešna. Ta pot je privedla do tega, da je nekdanja radiška obœina dobila vodstvo, ki je bilo odprto za slovensko besedo in kulturo. Kot zadnji radiški župan in od leta 1973 naprej kot predstavnik domaœega kraja v zastopstvu obœine Žrelec je s politiœnimi sopotniki vred dosegel, da na Radiše in njene prebivalce nihœe ni gledal veœ kot na zakotno vas.

Od jeseni leta 1979 do leta 1989 je bil Ludvik predsednik Slovenskega prosvetnega društva na Radišah. Kot osebnost, ki pridobiva in ne odbija, je društvu pripomogel k razcvetu.

Po odprtju kulturnega doma je bila na vrsti notranja obnova društva. V predsedniku je imelo pravega œloveka na pravem mestu. Œeprav povsem politiœen œlovek, je Ludvik gledal, da se v društvu ni politiziralo, dasi so zlasti od zunaj bili opazni neki poskusi. Ludvikova preudarnost je obvarovala kulturno

življenje na Radišah nepotrebnih zdrah.

Z bogatimi izkušnjami, vedno pripravljen pomagati in s preudarnostjo je sodeloval tudi sicer v narodnopolitiœnem delu in v farnem odboru radiške župnije.

NAŠA VAS / UNSER DORF brachte im November des Jahres 1992 ein ausführliches Interview mit Ludwig Ogris, der am Sonntag, dem 23. Mai

2004 seinen letzten Erdenweg zum Radsberger Ortsfriedhof antrat. Darin sagte Ludwig zum Zusammenleben der deutsch- und slowenischsprechenden Ebenthaler Folgendes: »Die Beziehungen wurden in den letzten Jahren deutlich lockerer. Als wir hinunter kamen, gab es noch einige Ängste. Ich nehme an, dass die Menschen in Ebenthal zumeist Schlechtes hörten, wann immer von den Radsberger Slowenen die Rede war.

Nunmehr haben viele doch erkannt, dass wir gleiche Menschen sind, mit dem Unterschied, dass wir zwei Sprachen sprechen, während es im Tal so etwas nicht mehr gibt. Ich bin der Meinung, dass das Einvernehmen zwischen der Mehrheit und der Minderheit verhältnismäßig gut ist. Es gibt nur noch wenig solche, die die Vorurteile nicht loswerden können. Bei den Kulturveranstaltungen kann man gut beobachten, wie freundlich die Menschen die Kultur der Slowenisch sprechenden Gemeindebürger aufnehmen.« – Das sind die Spuren, die der umsichtige Gemeindepolitiker, der letzte Bürgermeister der ehemaligen Gemeinde Radsberg und langährige Obmann des Slowenischen Kulturvereines sowie Mitarbeiter in überregionalen Organisationen und Initiativen hinterlassen hat.

Die große Trauergemeinde und viele Grabredner, darunter Bürgermeister Franz Felsberger und LHStv. Dr. Peter Ambrozy, waren ein äußeres Zeichen dafür, wie man den Verstorbenen im Lande geschätzt hat.

29

Tomi Lampichler Smrti ne želimo nikomur. Ob žalostnem sporoœilu je vendar marsikdo žalostno vzdihnil: Konœno je rešen! To je bilo 12. junija 2004, ko je za vedno zatisnil oœi v 82. letu življenja Tomi Lampichler, Puhvov oœe v Zgornjih Rutah. Dolgo ga je muœila težka bolezen. Nazadnje je bil povsem priklenjen na posteljo, bolj mrtev kot živ.

Dolgoletni prosvetaš s srcem in dušo je zaœel peti leta 1938 v društvenem in cerkvenem zboru. Takrat mu je bilo šele šestnajst let. Po težkem vojnem œasu, ko je bil po sili vojak, se je z veseljem in zanosom aktivno in vsestransko vkluœil v društveno življenje na Radišah. Bil je pevec, igralec, odbornik in zmeraj na mestu, kjer so potrebovali zanesljivega œloveka. S tem je postal eden glavnih sopotnikov Šimana Wrulicha in hkrati njegov kritiœni spremljevalec. Družbeno se

Veronika Wrulich Culehnarjeva mama in dolgoletna mežnarca v radiški farni cerkvi je živela življenje, s katerim ni obraœala pozornosti nase. Zmeraj je živela predvsem za druge, sprva za svojega moža in družino, za društvo in nazadnje za farno skupnost. Hvaležnosti in plaœila ni priœakovala. V visoki starosti ji je bilo do neke mere povrnjeno v tej obliki, da je našla v družinah svojih otrok toplino, ki ji je dopustila, da je doœakala skoraj 97 let. 1. aprila 2004 je zakljuœila življenjsko pot, ki od zaœetka ni bila z rožicami posejana.

Ob pokojnih radi naštevamo zasluge, zlasti iz dejavnosti, ki so bile za œasa

Tomi Pisjak Iz Žrelca je dospela žalostna vest, da je preminul Tomi Pisjak, ki izhaja iz Pridovnikove hiše v Verovcah. Njegova

je angažiral tudi v obœinskem zastopstvu in v farnem življenju. Tomi je osebno mnogo prispeval k nastanku novega kulturnega doma. Leta 1983 je zaradi bolezni utihnil njegov izraziti tenor.

Za œloveka, ki je že doma pri Kajžniku dorašœal s petjem, je bila to grenka kaplja pelina; prizadela ni le njega temveœ vse, ki smo vedeli, koliko mu petje pomeni.

Globoko soœustvujemo s Puhvovo družino ob izgubi oœeta!

avgust 2004

Kulturverein, in der Gemeindevertretung und in der Pfarrgemeinschaft. Die geleistete Arbeit ist sein Vermächtnis; möge er viele ebenso engagierte und verlässliche Nachfahren finden!

45 Jahre war Thomas Lampichler aktiver Sänger am Radsberg. Er wäre es wohl gerne geblieben, doch eine heimtückische Krankheit raubte ihm im Jahre 1983 die Stimme. Seither wurde er nicht mehr richtig gesund. Sein Zustand verschlimmerte sich in den letzten Jahren, sodass der Tod bei all seinem Schrecken als Erlösung gesehen werden kann.

Der Verstorbene war überaus fleißig und vielseitig für die Gemeinschaft tätig.

Wertvoll war seine Mithilfe im Slowenischen

življenja dobro vidne. Pri Faniji, tako smo jo vsi imenovali ljubeœe in spoštljivo hkrati, vsega tega ni bilo. Vedeti pa je treba, da tudi velikih zaslug Šimana Wrulicha za domaœo skupnost v tej meri ne bi moglo biti, œe mu doma ne bi stala ob strani skrbna in ljubeœa žena. Ohranili jo bomo v hvaležnem spominu.

Unauffällig, bescheiden und bienenfleißig bis ins hohe Alter war Veronika Wrulich, die Gattin des legendären Radsberger Kulturschaffenden Simon Wrulich, die Culehnar-Mutter und Mesnerin in der Pfarrkirche zu Radsberg. Im Slowenischen Kulturverein weiß man gut, wie viel man der starken Frau, die immer im Hintergrund wirkte, zu verdanken hat.

posebna ljubezen je bilo slikanje. Pred desetimi leti je razstavljal v kulturnem domu na Radišah.

Thomas Pisjak, der aus Werouzach stammte und zuletzt in Ebenthal lebte, war ein begnadeter Amateurmaler. Von

seinen Bildern, die er im Kulturhaus ausstellte, überließ er eines dem Slowenischen Kulturverein. Es wird ein schönes Andenken an den Verstorbenen bleiben.

30

Vamprat pa Hana

ﾅ段st sam

posebna izdaja ob stoletnici

31

avgust 2004

Arne Schiemann iz Tuc in Andreas Orasch iz Dvorca sta na Zvezni višji tehniški šoli uspešno opravila maturo.

Bodoœema inženirjema iskreno œestitamo!

Na Radiøah se veselimo treh novih druøtvenikov. Maja sta dobila Heidi in Andrej Lampichler sina Simona Damjana.

Julija sta mu sledili dve deklici. Monika Woschitz in Manfred Retenjak iz Kozja se veselita Eve, Veronika Kuøej in naø tajnik Aleksander Tolmaier sta z veseljem sprejela Brino Jano. Novorojencem æelimo vse najboljøe in zdravje, starøem pa mirne noœi.

Einige Paare freuen sich über den Nachwuchs und wir mit ihnen! Der Slow. Kulturverein Radsberg beglückwünscht die Eltern und wünscht den jungen Damen und Herren ein gesundes, glückliches und langes Leben.

Den jungen Absolventen, Arne Schiemann und Andreas Orasche, der HTL in Klagenfurt gratulieren wir zur bestandenen Matura!

Prihodnji termini Farni praznik Radisˇko ˇzegnanje Radsberger Kirchtag Drusˇtveni izlet k Plitvicˇkim jezerom Vereinsausflug

19. 9. 2004 2./3. 9. 2004

Dober vecˇer, sosed! Guten Abend, Nachbar! 25. 10. 2004 Pohod po Radisˇah Wanderung am Radsberg 26. 10. 2004

Nova zgoøœenka Domaœi pevci so lahko ponosni na posnetke, ki so zbrani na CD.

Die neue CD ist bei den Mitgliedern der Chöre um � 16,- erhältlich.

Pfarrfest Nedelja Sonntag

8. 8. 2004 Ob 9.30: Farna sv. maøa za pokojne œlane SPD Radiøe

Po sv. maøi druæabnost pred kulturnim domom na Radiøah Nach dem Gottestdiest geselliges Beisammensein vor dem Kulturhaus NAØA VAS / UNSER DORF Lastnik in izdajatelj / Medieninhaber und Verleger : Slovensko prosvetno druøtvo „Radiøe“. Za vsebino odgovarja / Für den Inhalt verantwortlich Nuæi Wieser, Oberkreuth / Zg. Rute 16, A-9065. Tisk / Druck: Mohorjeva / hermagoras, Viktring / Vetrinj

32

posebna izdaja ob stoletnici